RBC - Rusija je ponovno izvedla poskusno ločitev od preostalega svetovnega spleta, poroča tamkajšnji poslovni dnevnik RBC. Preskusni odklop je potekal med 15. junijem in 15. julijem, pri njem pa so sodelovali vsi veliki ruski ponudniki telekomunikacijskih storitev. Kako dolgo je bil t. i. RuNet tokrat dejansko izoliran od preostalega sveta, ni znano.

Rusija je zakon o suverenem spletu sprejela leta 2019, in sicer zaradi agresivne narave ameriške nacionalne strategije za informacijsko varnost ter zaradi strahov, da bi njihovo državo od zunaj nenadoma odrezali od svetovne omrežne infrastrukture. Tem razlogom so letos dodali še strah pred večjim informacijskim napadom. Zakon sicer vladi nalaga, da enkrat letno testno odklopi domači del omrežja in s tem preizkusi funkcioniranje največjega svetovnega intraneta brez dostopa do globalnega podatkovnega toka in DNS sistema. Lani so test zaradi izrednih razmer ob pandemiji COVID-19 sicer izpustili.

Podrobnosti delovanja takega omrežja niso...

Axios - ZDA, zveza NATO, EU in zaveznice so v prvi skupni deklaraciji obtožile Kitajsko organiziranega hekerskega delovanja proti zahodnim državam, v prvi vrsti marčnega napada z zlorabo ranljivosti v Microsoftovem Exchange Serverju.

V začetku letošnjega leta je prišlo do obsežnega vohunskega vdora v množico elektronskih poštnih predalov, ki je zlorabljal ranljivost v Microsoftovem Exchange Serverju. Šele marca je postalo jasno, da je bilo samo v ZDA prizadetih okoli 30.000 ljudi, medtem ko je bilo širom sveta napadenih kar okoli 250.000 poštnih strežnikov. Prizadeti so bili vsi od podjetij do univerz, raziskovalnih ustanov, obrambnih pogodbenikov ter nevladnih organizacij. Že spočetka so varnostni strokovnjaki in ZDA prste uperili v kitajsko hekersko združbo Hafnium, za katero se sumi, da deluje po nareku in s pomočjo kitajske države. Toda tokrat je ogromen obseg napadenih akterjev sprožil javno obtožbo, kakršne v tej obliki doslej še nismo videli.

Združene države, zveza NATO, Evropska...

Slo-Tech - Predstavniki Facebooka so se danes odzvali na obtožbe, ki jih je na račun družbenih omrežij minuli petek novinarjem v Beli hiši v neobičajno ostrem tonu izrekel ameriški predsednik Joe Biden: "Poglejte, edina pandemija, ki še obstaja, je med necepljenimi posamezniki. In družbena omrežja na ta način ubijajo ljudi." Predsednik je imel v mislih domnevno dopuščanje širjenja dezinformacij, ki poteka tako na Facebooku, Twitterju in Googlovem YouTubu.

Kot je na svojem blogu zapisal Guy Rosen, podpredsednik Facebooka, njihovi podatki kažejo, da je kar 85 odstotkov uporabnikov njihovega družbenega omrežja že bilo cepljenih ali pa si želi prejeti cepivo proti COVID-19. In dodal, da ve, da je bil predsednikov cilj doseči 70 odstotna precepljenost državljanov do 4. julija, vendar Facebook ne more biti razlog, da administracija tega cilja ni dosegla. Poleg tega je Facebook že pred časom sprejel ukrepe, kjer dvomljive podatke o COVID-19 in cepljenju opremijo z opozorilom in povezavo na točne...

Axios - V zanimivem preobratu je ameriško zvezno okrožno sodišče zavrglo tako tožbo agencije FTC kot tudi tisto ameriških zveznih držav, s katerima so skušali pričeti razbitje Facebooka, oziroma ločitev Instagrama in WhatsAppa. Toda gre šele za začetek boja, kajti razplet kaže predvsem na grozno zastarelost ameriške protimonopolne zakonodaje, na kateri sta bili tožbi zgrajeni.

Zadnja leta odzvanjajo v spopadu ameriških oblasti s tehnološkimi velikani in eden najbolj konkretnih tovrstnih dogodkov se je pripetil lanskega decembra, ko sta Facebook udarili dve veliki protimonopolni tožbi. Eno je sprožil tamkajšnji Urad za trgovino (FTC), drugo pa 48 generalnih državnih tožilcev; obe sta Facebooku očitali monopolistično delovanje v obliki sovražnega prevzemanja konkurenčnih podjetij in storitev, še preden bi te lahko ogrozile Facebook. Posledično je bil glavni namen tožb sprožitev ločitve Instagrama in WhatsAppa od matičnega podjetja. Toda v ponedeljek je zvezni okrožni tožilec iz Washingtona...

Reuters - Ameriški predsednik Joe Biden je z odredbo razveljavil prepovedi, ki jih je lani jeseni v seriji odredb glede kitajskih aplikacij uvedel njegov predhodnik Donald Trump. Šlo je za TikTok, WeChat in AliPay, ki jih je Trumpova administracija tedaj označila za grožnjo nacionalni varnosti ter jih želela (za Američane) umakniti iz spletnih tržnic in prek njih prepovedati finančne transakcije.

Belo hišo je tedaj skrbelo, da bi aplikacije zbrane podatke o ameriških uporabnikih lahko posredovale kitajski vladi. Vlada v Pekingu ter lastnika aplikacij, ByteDance in Tencent, so vse te obtožbe ostro zanikali. Kitajska stran je tedaj tedaj zatrjevala, da ne gre za varnostne zadržke ameriške politike, pač pa preprosto za politično motivirana dejanja. Nekateri so si prepoved razlagali kot Trumpov strah, da bi zaradi teh aplikacij izgubil podporo med mladimi pred predsedniškimi volitvami. Poteza je nato sprožila nekaj sodnih postopkov, v katerih je kratko potegnil Trump, sodišče je prepoved...

Slo-Tech - Sedmerica najrazvitejših držav je na sinočnjem srečanju finančnih ministrov v Londonu sprejela zgodovinski dogovor o obdavčitvi multinacionalk. Ključna dela dogovora sta dva, prvi je zaveza, da bodo velika podjetja poslej primorana davke plačati v državah, kjer svoje storitve oz. izdelke dejansko prodajajo, ministri pa so se obenem dogovorili še za minimalno stopnjo davka na dobiček v višini 15 odstotkov, kar bo preprečevalo, da si države z davčno stopnjo med sabo konkurirajo.

Sporazum je pomemben zaradi dosedanje prakse velikih podjetij, da so za sedež poslovanja izbrale katero od držav z nizko davčno stopnjo, nato pa dobiček prikazovale in davke plačevala tej državi. Še vedno odmeva primer Amazona.

Podrobnosti bodo sicer še predmet pogajanj v prihodnjih mesecih, bo pa sporazum najverjetneje zajel podjetja z več kot desetodstotno stopnjo dobička. To je že sprožilo bojazen nekaterih držav, da novost ne bo doletela Amazona, ki ima nekoliko nižji delež dobička v prometu. A je to

Slo-Tech - 16. junija se bosta v Ženevi prvič v živo srečala predsednika Rusije in ZDA, Vladimir Putin in Joe Biden. Zadnji je že napovedal, da namerava sogovornika soočiti s problemom ransomwara, torej napadov s pomočjo izsiljevalske kode, za katere Bela hiša precej neposredno obtožuje Rusijo. ZDA so bile letos žrtve nekaj odmevnih tovrstnih napadov, v začetku maja je bil napaden naftovod Colonial Pipeline, minuli teden se je to primerilo največjemu svetovnemu dobavitelju mesa, brazilski družbi JBS, ki ima v ZDA velike predelovalne obrate.

Prvi napad ZDA pripisujejo ruski hekerski skupini DarkSide, ki naj ne bi bila povezana z ruskimi državnimi strukturami, vodstvo naftovoda pa je problem rešilo s plačilom 4,4 milijona ameriških dolarjev odkupnine. JBS je bil minuli teden prisiljen zaustaviti proizvodnjo v nekaterih svojih obratih v ZDA, Kanadi in Avstraliji, potem ko so si vdiralci pridobili dostop do sistema in so zagrozili z izbrisom podatkov. Za tem napadom naj bi stala skupina REvil,...

Slo-Tech - Ruski medijski regulator Roskomnadzor je Googlu postavil 24 urni rok, v katerem mora izbrisati za Rusijo sporne vsebine na svojih platformah, v nasprotnem primeru mu grozi denarna kazen od 8.800 do 44.000 evrov, v skrajnem primeru pa tudi desetina globalnih prihodkov podjetja - in upočasnitev spletnega prometa na ozemlju Ruske federacije.

Slednje se je pred meseci primerilo Twitterju, šele teden dni nazaj so oblasti dvignile omrežno blokado, podjetje pa kljub temu odtlej v Rusiji živi v nekakšnih vicah negotovosti glede svojega bodočega delovanja.

Kot so sporočili iz Roskomnadzora, Google doslej ni odstranil še okoli 20-30 odstotkov zahtevanih vsebin, ki so v Rusiji prepovedane. A te so definirane precej na široko, saj vanje sodijo tako teroristične vsebine, otroška pornografija, kajenje jointov in objave, ki jih je mogoče okarakterizirati kot vabilo na protivladne proteste, ki bi ga lahko videli tudi otroci. Rusija namreč večino opozicijskih organizacij vodi pod oznako...

Slo-Tech - Dobrih štirinajst dni je minilo od naše zadnje kavč inšpekcije. Ker je popolnoma nemogoče, da bi se v Republiki Sloveniji v pol leta kaj spremenilo, si tokrat oglejmo nova dognanja s področja varstva osebnih podatkov.



Center socialno delo Celje tako ugotavlja, da mu ni znano prebivališče oseb za katere v dani odločbi posoja denar za namen plačila bivanja v domu starejših občanov.

Finančni urad Brežice je ugotovil, da podatki iz 85. člena ZDavP-2 ne zadoščajo za javni linč davčnega zavezanca. Zaradi tega je potrebno objaviti še davčno številko in antedatirati čas objave na oglasni deski na januar.


Prav tako v Sloveniji obstaja policistka, ki ne plačuje davkov, hodi v službo, vendar je FURS drugače kot z javno objavo ni sposoben izslediti. Vsekakor pohvalno.


Podobno delamo tudi s prekrškarji, davčnimi dolžniki (tudi malo večjimi), sploh če slučajno kaj plačajo.

Še vedno niso problem podatki davčnih dolžnikov, ki se enkrat znajdejo na internetu - ko pobrišemo...

Axios - Civilni nadzorni odbor, ki preudarja kočljivejše odločitve Facebooka pri upravljanju z vsebino omrežja, se strinja z odstranitvijo računa Donalda Trumpa neposredno po napadu skrajnežev na ameriški kongres 6. januarja, a obenem opominja, naj kazen ne bo trajna, temveč časovno omejena.

Januarja letos je pričel delovati Facebookov civilni nadzorni svet (Facebook Oversight Board), posvetovalni organ, sestavljen iz uglednih pravnikov, politikov, novinarjev in drugih strokovnjakov, namenjen nadzoru moderatorskih odločitev na Facebooku ter Instagramu. Ker gre za zanimivo in še precej eksperimentalno telo, ki je odraz velike družbene moči modernih socialnih omrežij in s tem povezanih afer, je njegovo delo vzbudilo veliko pozornosti zainteresirane javnosti. Skoraj spočetka je odbor že dobil tudi zahtevno nalogo: odločiti se o primernosti odstranitve Donalda Trumpa s Facebooka. Z omrežja so ga 7. januarja najprej banali za 24 ur, ker so sklenili, da je s hujskanjem bistveno pripomogel k...

The Verge - Policija v New Yorku je zaradi močno negativnega odziva javnosti prekinila testiranje Digidoga, policijske inačice Boston Dynamicsovega štirinožnega robota Spota.

Odkar je pasji robot Spot pred dvema letoma prikorakal iz Boston Dynamicsovih razvojnih hal, so jih v testiranje, oziroma začetno rabo, predali med 400 in 500 uporabnikom. Večina jih koraka po raznoraznih deloviščih, medtem ko je v vojaških in policijskih enotah raba precej omejena, ker pogoji firme prepovedujejo montažo orožja na robota. Kljub temu smo prejšji mesec izvedeli, da so ga testirali v francoski vojski, sicer kot hodečo izvidniško kamero. Že konec leta 2019 pa je nekatere razburil preizkus v bostonski policiji. Toda pred dnevi je prvič prišlo tudi do tega, da je javni odpor takšne dejavnosti dejansko prekinil, in sicer v New Yorku.

Tamkajšnja policija je Pikija lanskega decembra preoblekla v modro in ga na ulice poslala pod imenom Digidog. Odtlej je sodeloval v kakšnem ducatu operacij, povečini kot hodeča...

Slo-Tech - Tudi te dni smo, kot že nekaj tednov pregledovali oglasno desko eUprave. Današnji zapis je še en v seriji našega raziskovanja prakse pri uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov pri nas. GDPR je takšna zanimiva uredba, ki je posegla v vse pore upravnega poslovanja naše države. Kot kažejo naši članki, ni z objavami osebnih podatkov popolnoma nič narobe, dokler se objavlja osebne podatke epsilonov in gam.

Informacijski pooblaščenec te lapsuse potihoma, brez uvedbe inšpekcijskega postopka, odpravlja. Enostavno pokliče institucijo in ji predlaga, da sama, prostovoljno, pobriše objave, seveda pod grožnjo uvedbe postopka. Če je stvar res ekscesna, naš nadzorni organ morda objavi kakšen poziv preostali javni upravi, naj pri svojem delovanju ne bo tako zelo očitna.

Pa si na primeru hitro opravljene kavč inšpekcije oglejmo nekaj primerov razredov posameznikov, za katere se GDPR ne uporablja:

• brezposelni, ki se ponesreči uspejo zaposliti - pri tovrstnih primerih je pomembno, da se...

BBC - Med letoma 2000 in 2014 je Britanska pošta kazensko preganjala 736 vodij poštnih izpostav in njihovih namestnikov, v povprečju po enega tedensko, razlog za postopke pa so bili podatki o denarnih primankljajih, ki so izhajali iz programske opreme po imenu Horizon. Nekateri so zaradi očitanih finančnih malverzacij končali v zaporu, nekateri so bili finančno uničeni, drugi so postali socialno izobčeni v svojih okoljih, eden pa je celo storil samomor. Po desetletjih pravnih bitk pa jih je zdaj 39 doseglo sodno razveljavitev svojih obsodb.

Končno je postalo jasno, da je bila krivda v programu Horizon, ki so ga razvili v japonskem Fujitsuju in je bil v uporabi od leta 1999. Horizon bodo kljub očitnim pomankljivostim upokojili šele sedaj in ga nadomestili z novo oblačno rešitvijo. Ob vsem pa zdaj prihajajo na dan informacije, da je bil pravni oddelek britanske pošte že v času pred prvimi obsodbami seznanjen z dejstvom, da je šlo za napako v programu, a niso ukrepali, domnevno v skrbi za...

Slo-Tech - Bela hiša je danes v izjavi za javnost Rusijo oz. njihovo tajno službo SVR obtožila za napade, popularno imenovane Solarwinds in druge sovražne poteze, zaradi česar bo proti njej uvedla nove sankcije. Slednje je z izvršnim ukazom podpisal predsednik Joe Biden, uperjene pa so proti nekaj desetim ruskim organizacijam in posameznikom. Deset ruskih diplomatov, med njimi jih je nekaj obtoženih vohunstva, so izgnali iz države. Kot so še povedali, bodo ZDA poslej strateško in ekonomsko kaznovale Rusijo, če bo nadaljevala z destabilizacijo delovanja mednarodne skupnosti.

Širokopotezni napad Solarwinds se je odvil konec lanskega leta in je prizadel deveterico zveznih agencij in več tisoč zasebnih podjetij v ZDA. Medtem, ko nekateri varnostni strokovnjaki napad ocenjujejo za docela tradicionalno špijonsko dejavnost, ki je med velesilama običajna, pa predstavniki Bele Hiše trdijo, da sam obseg napada ter dolga ruska zgodovina brezobzirnih informacijskih napadov, predstavljata problem na...

Slo-Tech - Tudi te dni smo, kot že nekaj tednov pregledovali oglasno desko eUprave. Današnji zapis je še en v seriji našega raziskovanja prakse pri uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov pri nas. GDPR je takšna zanimiva uredba, ki je posegla v vse pore upravnega poslovanja naše države. Kot kažejo naši članki, si jo več ali manj vsi razlagajo nekoliko drugače od organa, ki je pri nas zadolžen za varstvo osebnih podatkov - Informacijskega pooblaščenca.

Primerom, ki smo jih opisali v naših člankih je skupno to, da so različni upravni organi na elektronski oglasni deski na spletnih straneh eUprave objavili celotne odločbe. Objava na oglasni deski je nadomestilo za osebno vročitev, ki je iz kakšnega razloga ni mogoče izvesti. Najpogostejši razlog je v tem, da se oseba preseli, pri tem pa upravnemu organu ne sporoči novega naslova. Ko pošta pošiljko vrne s pripisom “preseljen”, organ opravi nadomestno vročitev z nabitjem na fizično oglasno desko in z obvestilom o objavi na spletni oglasni...

Reuters - Kot iz svojih virov poroča Reuters, so Kitajske oblasti ameriškim vozilom Tesla prepovedale vstop v tamkajšnje vojaške komplekse, prav tako so uporabo teh vozil prepovedali določenim predstavnikom države in vojske. Prepoved je vzniknila ravno v času prvega kitajsko-ameriškega srečanja na visoki ravni po izvolitvi Joeja Bidna, ki je potekalo v Anchoragu na Aljaski, zaradi česar jo analitiki označujejo kot docela politično. Tesline delnice so sicer nekoliko zanihale, a so trgovanje nato zaključile na približno enaki vrednosti, kot pred objavo ukrepa.

Prepoved naj bi temeljila na bojazni, da Tesline kamere in senzorji beležijo okolico in shranjujejo ključne podatke. Prav tako bi lahko po mnenju Kitajcev zbirale občutljive osebne podatke, denimo o stikih in komunikacijah zanimivih kitajskih uporabnikov, ki svojo napravo povežejo z vozilom. Oblasti v Pekingu naj bi sumile, da Tesla vse te podatke posreduje zainteresiranim ameriškim agencijam.

Na prepoved se je že odzval Elon Musk in...

Slo-Tech - V prejšnjih nekaj člankih v seriji smo se učili o uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov v praksi na primeru spletne oglasne deske eUprave. Naleteli smo namreč na nekaj primerov objav, ki na prvi pogled izgledajo povsem normalne za oglasno desko državne uprave, vendar nas je Informacijska pooblaščenka skozi svoje nadzore in ukrepe (brisanje objav) poučila o bolj finih niansah zakonitosti obdelav osebnih podatkov.

Skozi članke smo se naučili nekaj malega o splošnem upravnem postopku, predvsem o tako imenovani nadomestni vročitvi; zdaj tako razlikujemo med objavo obvestila o dokumentu in objavi celotnega dokumenta. Načeloma naj bi se po ZUP na spletni oglasni deski objavilo le obvestilo, enako tudi v davčnem postopku po ZDavP-2, pa se tega vsaj nekateri organi niso držali.

No, po nekaj naših vprašanjih in objavah je IP opravil temeljit inšpekcijski nadzor in počistil oglasno desko. To je naredil vsaj trikrat. In zdaj je oglasna deska čista, ostale so le zakonite objave. A ne?...

Slo-Tech - V ameriškem Kongresu je včeraj potekalo zaslišanje v zvezi z domnevnimi protikonkurenčnimi praksami velikih tehnoloških podjetij. Tamkajšnja politika je zaskrbljeno ugotovila, da zaradi porušenega oglaševalskega trga propadajo mediji in z njimi novinarstvo kot tako, zato sta bila na zatožni klopi predvsem Google in Facebook. V ZDA namreč pripravljajo podoben zakon, kot ga je nedavno sprejela Avstralija in ki bo medijskim založbam omogočil, da skupaj nastopijo proti velikim spletnim platformam in si izpogajajo nadomestila za vsebine, ki krožijo na njih. Zakon so pripravili v demokratski stranki, a je brž dobil podporo tudi pri republikancih.

Med drugim so kongresniki zaslišali Brada Smitha, predsednika Microsofta, ki je z veseljem usekal po Googlu, češ, da so medijske založbe prisiljene uporabljati Googlova oglaševalska orodja in izmenjave, Googlu posredovati podatke in mu plačevati. Smith je Google podobno namočil že pred časom, ko je podjetje zagrozilo, da bo zapustilo...

Slo-Tech - Ruski regulator za medije, Roskomnadzor, je z današnjim dnem zmanjšal prepustnost za nalaganje in prenašanje fotografij in videa na družbenem omrežju Twitter. Kot so pojasnili v izjavi za javnost, se vodstvo Twitterja ni odzvalo na njihove številne zahteve po odstranitvi objav, ki so domnevno pozivale mladoletnike na nedavne protikremeljske proteste. Ti so, kot je znano, izbruhnili zaradi aretacije opozicijskega vodje, Alekseja Navalnega. Twitter naj bi tudi sicer že leta ignoriral podobne zahteve za kar okoli 3000 spornih objav, ki po izjavah ruskih oblasti vsebujejo otroško pornografijo, informacije o zlorabah drog in pozive mladoletnikom, naj napravijo samomor.

Kot so napovedali pri Roskomnadzoru, bo upočasnitev vplivala na vse uporabnike mobilnih naprav in na približno polovico stacionarnih, v primeru, da se vodstvo Twitterja ne bo odzvalo, pa družbenemu omrežju grozi tudi popolna blokada na ozemlju Rusije. Po dosedanjih anketah naj bi imelo Twitter na svojih telefonih...

Ars Technica - Kalifornijsko sodišče ni ugodilo tožnikom, ki jih predstavlja več združenj ameriških telekomov in donedavna tudi pravosodno ministrstvo, ki so od sodišča zahtevali, naj izda začasno odredbo in zaustavi uveljavitev zakona, ki bi v tej zvezni državi znova vzpostavil nevtralnost spleta. Primer s to odločitvijo seveda še ni zaključen, bo pa do končne odločitve veljal zakon, ki telekomom prepoveduje selektivno prilagajanje spletnega prometa.

Internet je bil v ZDA od leta 2015 opredeljen kot javna storitev, ki je ponudniki niso smeli omejevati ali prioritizirati po področjih. A tako nevtralnost je leta 2017 ukinila Trumpova administracija oz. Federal Communications Commission (FCC) in odtlej so ponudniki lahko podatkovne pipice privijali in odvijali kot se jim je zazdelo. Toda Kalifornija je o tem leto dni pozneje sprejela svoj zakon, ki pa so ga s tožbami pred sodiščem v nekaj urah napadli American Cable Association, CTIA-The Wireless Association, NCTA-The Internet & Television...

Slo-Tech - "Drama", ki se je na tam spodaj odvijala zadnji teden dni, je končana. Facebook bo povrnil novičarske objave na svojo platformo, Avstralija pa bo malenkost popravila zakon, s katerim se je namenila pomagati domačim založnikom. Popravki tako obsegajo dvomesečno mediacijsko obdobje, v katerem imajo spletna podjetja čas, da brez prisilne vladne arbitraže sklenejo dogovor z založnikom ter da bo državni regulator pri sklepanju takih sporazumov upošteval tudi morebitne že prej sklenjene komercialne sporazume z založniki. Beri, pri oceni nadomestila mediju bo upoštevana tudi posredna korist, ki jo tak medij prejme od svojih aktivnosti na spletni platformi.

Z razpletom sta menda zadovoljni obe strani, kljub temu pa je Stephen Scheeler, nekdanji šef Facebooka za Avstralijo, priznal, da je nekoliko popustil prav Facebook. Avstralska vlada ni kazala znamenj popuščanja, podobno odločni so bili tudi izrazi podpore drugih držav. Kanada in Velika Britanija sta tako že napovedali, da bosta...

Slo-Tech - Google je v petek odpustil Margareth Mitchell, ustanoviteljico in vodjo njihove enote za etiko umetne inteligence. V sporočilu za javnost so na kratko pojasnili, da je bila zalotena pri več kršitvah internega kodeksa, med drugim pri iznašanju zaupnih službenih datotek in osebnih podatkov zaposlenih izven podjetja. V resnici gre za že dlje časa tleči spor med vodstvom podjetja in nekaterimi zaposlenimi. Mitchellovi so tako že januarja onemogočili dostop do službenega omrežja, saj naj bi z avtomatiziranimi skripti preiskovala sporočila svoje nekdanje kolegice Timnit Gebru in iskala sledove diskriminacije, ki naj bi jo nadnjo izvajalo vodstvo. Gebrujeva je z podjetja odšla decembra, sama trdi, da je bila odpuščena, medtem ko vodstvo zatrjuje, da so zgolj sprejeli njen odstop.

Zgodba sega v lansko leto, ko so trčili poslovni interesi Googla ter na drugi strani etična zavzemanja zaposlenih, zlasti v enoti za etiko umetne inteligence, ki sta jo skupaj vodili Mitchellova in Gebrujeva....

Slo-Tech - Peščica velikih spletnih podjetij, Twitter, Google, Facebook, Microsoft, TikTok in Redbubble (spletna tržnica za prodajo umetniških del) je v Avstraliji dokončala delo na kodeksu, ki naj bi zajezil širjenje dezinformacij na spletnih platformah. Kodeks so predstavili le nekaj dni zatem, ko je Facebook postavil Avstralijo na hladno glede deljenja in objavljanja novičarskih vsebin, komentatorji domnevajo, da tudi zato, ker se lažne novice v takem informacijskem vakuumu kot je nastal, širijo še hitreje.

Kodeks so na poziv tamkajšnje vlade v dobrem letu dni spisala spletna podjetja sama, združena pod stanovskim združenjem DIGI in pod nadzorom avstralskega medijskega regulatorja, Australian Communications and Media Authority (ACMA). Slednji ima tudi pooblastilo, da oceni ali je končni rezultat takega samoupravljanja digitalnih velikanov ustrezen, v nasprotnem primeru lahko vladi predlaga, da namesto tega sprejme ustrezno prisilno zakonodajo.

Poleg samoregulacije je druga pomembna...

BBC - Vrhovno sodišče Velike Britanije je z zavrnitvijo Uberjeve pritožbe potrdilo tri predhodne razsodbe nižjih sodišč, da morajo imeti Uberjevi vozniki polnopraven status delavca in da niso samozaposleni, kakor trdi ameriška firma. Ker višje inštance za pritožbe ni več, je to konec šest let trajajočega sodnega postopka, toda boja za pravice gig delavcev še zdaleč ni konec.

Podobno kot drugod v razvitem svetu, tudi v Združenem kraljestvu poteka žolčna polemika o delavskem statusu voznikov Uberja in začasnih delavcev za novodobne digitalne platforme nasploh (gig economy). Dilemo je v mnogočem karakteriziral sodni proces, ki sta ga v imenu dveh ducatov Uberjevih voznikov leta 2015 pričela voznika James Farrar in Yaseen Aslam. Od takrat so jima tri sodne inštance pritrdile, da bi morali vozniki uživati status zaposlenega in s tem povezane pravice, kot so minimalna plača, plačan dopust, odmori in podobno. V Uberju se s tem niso strinjali in so vložili pritožbo še na vrhovno sodišče, s...

Slo-Tech - Avstralci so se zjutraj zbudili v precej prazen Facebook. Omrežje je namreč sklenilo blokirati objave povezav do novičarskih vsebin in sicer tako uporabnikom, kot tudi medijskim družbam. Nekaj časa so bile nedosegljive tudi strani povezane z vladnimi službami in celo nekaterimi storitvami za primer sile, a je šlo za napako, ki je bila pozneje odpravljena.

Ukrep je posledica sprejemanja prelomnega zakona v avstralskem parlamentu, po katerem bi morali spletni velikani medijskim založnikom začeti poravnavati določene odškodnine za objavljene vsebine. Zakon je bil danes sprejet v spodnjem domu, vse pa kaže, da ima zagotovljeno večino tudi za potrditev v senatu.

Kot je v svojem blogovskem zapisu poudaril William Easton, direktor Facebooka za Avstralijo in Novo Zelandijo, gre pri sprejetem zakonu za nerazumevanje odnosa, ki ga imajo založniki z njihovo platformo na kateri delijo svoje vsebine. Zato Facebooku ni preostalo drugega, kot prepovedati novičarske vsebine na svojih storitvah...

Slo-Tech - Ameriško prizivno sodišče v prvem okrožju (severovzhodne ZDA) je odločilo, da so zasegi in vsebinski pregledi elektronskih naprav na ameriških mejnih prehodih zakoniti in dopustni tudi brez sodnih odredb. Odločitev se nanaša na primer Sidda Bikkannavarja, ki je zaposlen v NASI in je bil leta 2017 na letališču pridržan, dokler ni vnesel gesla in odklenil svojega telefona, da ga je lahko mejna policija preiskala. Bikkannavar, ki je rojen v ZDA in tudi državljan ZDA, je moral telefon izročiti, zato ne ve, kaj vse je policija na njem iskala in ali je vsebino prekopirala; po postopku so mu ga vrnili.

Prvostopenjsko sodišče je po tožbi, ki jo je vložil Bikkannavar in v kateri sta ga podprla Electronic Frontier Foundation in American Civil Liberties Union, razsodilo, da takšni pregledi kršijo četrti amandma, ki ščiti pred neutemeljenimi preiskavami. Za preiskavo je zadosten že sum (reasonable suspicion) in ne utemeljeni sum (probable cause), a so razsodbo v EFF in ACLA vseeno označili...

Slo-Tech - Ministrstvu za javno upravo (MJU) je po nekaj več kot treh mesecih vendarle uspelo posodobiti aplikacijo #OstaniZdrav. Od petka zvečer je tako na voljo različica 1.10.1, ki naj bi ponujala tudi bolj pogosto preverjanje seznama okuženih, izmenjavo podatkov z drugimi evropskimi korona aplikacijami ter novo, oranžno opozorilno stanje. Novosti se že poznajo na njeni povprečni oceni, ki se je z 1.7 dvignila na 2.2.

Povzpelo pa se je tudi število komentarjev, ki pravijo, da aplikacija ne deluje. Dobra novica je, da je popravljena različica aplikacije z verzijo 1.10.1 za Android naprave že dostopna. Da, prav ste prebrali, človeku vidna različica aplikacije ostaja enaka, tako da kot uporabnik nimate enostavnega vpogleda v to, ali je nameščena zadnja različica. Skupaj z izdajanjem posodobitev v petek MJU nudi svež veter v prakse razvoja programske opreme.



MJU je s podjetjem RSTeam uspelo podpisati šestmesečno vzdrževalno pogodbo za trideset in nekaj tisočakov, kar dviga upanje, da se v...

Slo-Tech - Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) se očitno ni zadovoljila s pojasnili Informacijske pooblaščenke, da pri nadomestnem vročanju ni dovoljeno objaviti kar celih odločb, z imeni, davčnimi številkami, opisi kršitve in vsem ostalim kar gre zraven.

Včeraj sta tako kar dve izpostavi FURS na oglasni deski e-Uprave objavili svoja sklepa o davčni izvršbi zoper isto osebo - Aneliyo E. S., ki je očitno pred časom živela v Slovenski Bistrici. Izpostava v Murski Soboti bi od nje rada 270€ + stroške, Mariborska pa kar 5335€.

Ko FURSovi uradniki pripravljajo objave teh podatkov pogledajo v Zakon o davčnem postopku in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Zakon o davčnem postopku v 85. členu določa, da se namesto dokumenta objavi zgolj obvestilo o dokumentu, ki vsebuje osnovne podatke iz dokumenta, brez podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost. V obvestilu se navede osebno ime, letnico rojstva, oziroma firmo zavezanca za davek, njegov naslov, opravilno številko in datum...

Slo-Tech - Vlada je na predbožični seji iz svojega odloka o "začasni in delni" omejitvi gibanja umaknila "možnost" uporabe aplikacije #OstaniZdrav kot "izgovora" za prehajanje občinskih meja. Morda so se vendarle ustrašili izbrisa aplikacije iz Googlove oz. Applove trgovine, ki je grozil, ker so aplikacijo tako naredili na pol obvezno. Obenem je ta eksperiment prinesel še množico negativnih komentarjev v obeh trgovinah z aplikacijami ter z njimi znižanje že tako slabe povprečne ocene na vsega 1.7 od 5.

Žal pa moramo povedati, da gre za pošteno oceno. MJU je v razvoj in vzdrževanje aplikacije vložil resnično minimalen napor.

Aplikacije #OstaniZdrav ne bi smelo biti težko vzdrževati, saj gre zgolj za slovenski prevod uveljavljene nemške aplikacije CoronaWarnApp (CWA). Vzdrževanje tako ne zahteva posebnega samostojnega razvoja, ampak je treba predvsem sproti spremljati posodobitve nemške aplikacije, jim dodajati manjkajoče prevode v slovenščino ter jih naložiti v obe trgovini. MJU sicer pravi,...

Slo-Tech - Minister za notranje zadeve je uresničil napoved, ki jo je dal ob začetku stavke in objavil plače policistov in zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve. Vključno s svojo. Takšno proaktivno transparentnost pozdravljamo in jo tukaj prikazujemo kot primer dobre prakse.

Podatki so objavljeni v obliki tabele zapečene v PDF, kar sicer pomeni, da je podatke mogoče brati, PDF pa je malo manj uporaben za nadaljnje obdelave - za te namene bi bil boljši format z vejico ločenih vrednosti ali vsaj neka oblika tabelaričnih datotek (kot na pirmer Excel ali OpenOffice Preglednica).

Objava plač sicer ni nič novega. Vse plače v javnem sektorju je objavilo že Ministrstvo za javno upravo, ki je za pregledovanje podatkov pripravilo tudi aplikacijo "Portal plač". Portal plač sicer vsebuje bistveno več podatkov (za celoten javni sektor in za bistveno daljše obdobje), vendar pa ni niti približno tako enostaven za uporabo, kot danes objavljena datoteka, ki jo je objavil minister za notranje zadeve....

Slo-Tech - Konec prejšnjega tedna so ameriški IT velikani pobrisali račune ameriškega predsednika Donalda Trumpa na družbenih omrežjih, saj so presodili, da njegove objave kršijo pogoje uporabe. Čez vikend sta Google in Apple sporočila, da bosta aplikacijo Parler odstranila iz svojih spletnih trgovin z aplikacijami, saj naj bi Parler ne odstranjeval objav, ki so ščuvale k vdoru v stavbo ameriškega Kongresa, s tem pa je je kršil pogoje uporabe spletne trgovine, ki določajo, da je treba uporabniško vsebino, ki spodbuja nasilje odstranjevati.

Trumpovi podporniki so se že lani pričeli seliti na alternativno družabno omrežje Parler, ki je nastalo leta 2018 in se oglašuje kot prostor svobodnega izražanja, ki naj ne bi bil politično opredeljen v nobeno smer. Na Parlerju imajo (oz. so imeli?) račune števili vidni (desni) politiki, tudi slovenski. Parler je te dni zašel v hude varnostne težave, ki pa so se rešile tako hitro kot so se pojavile. Z ugašanjem strežnikov.

Twilio (ponudnik spletne...

Slo-Tech - Prejšnji mesec smo opazili proaktivno transparentnost Zdravstvenega inšpektorata (ZIRS), ki je na oglasni deski eUprave objavljal svoje korona prekrškovne odločbe z vsemi pripadajočimi podatki o kršiteljih (imena, naslovi, EMŠO, rojstni datumi, opisi prekrška in tako dalje). Šlo je za zanimiv vpogled v nadzorno prakso glede korona odlokov. Inšpektorji Informacijskega pooblaščenca so kmalu zatem poskrbeli za njihovo hitro odstranitev. Na seznam za zdravje tveganih vedenj in ravnanj smo tako poleg uživanja rogljićkov v parku lahko dodali še kajenje na klopeh mariborske avtobusne postaje in polnjenje telefona.

Pisarna informacijske pooblaščenke je štajerske zdravstvene inšpektorje obtožila šlamparije. Objavljene so bile namreč tiste prekrškovne odločbe, ki jih inšpektorat iz takšnega ali drugačnega ni uspel vročiti kršiteljem, npr. zato, ker so se ti preselili, pa niso državi sporočili svojega novega naslova. Zakon namreč v teh primerih zahteva, da se izvede še tako imanovano...

Slo-Tech - Na nedavne dogodke v ameriškem kongresu je mogoče gledati na dva načina: po eni strani gre za grd napad na demokracijo, po drugi pa za popoln polom varnostnih služb, katerih naloga je bila, da takšne napade preprečijo. A zgražanja so bili deležni bolj ko ne samo protestniki (in njihove mobilne aplikacije), medtem ko se je varnostnim službam temu nekako uspelo izogniti. Tako pa so policijske in varnostne službe tudi imele več časa, da so v skladu z znanim Chuchillovim rekom Never let a good crisis go to waste razmislile, kako vse skupaj izkorisiti za še dodatno povečanje svojih nadzornih pooblastil.

In očitno je prvi krog tega razmišljanja bil osredinjen na vprašanje, kako se še naprej izogibati terenskemu delu ter problem identifikacije huliganov raje prepustiti tehnološkim rešitvam, osnovanih na velikem podatkovju, umetni "inteligenci" in pa dejstvu, da smo vsi tako neumni, da svoje fotografije in druge podrobnosti iz zasebnega življenja prosto trosimo po svetovnem spletu.

...

Ars Technica - Napad privržencev ameriškega predsednika Donalda Trumpa na kongresni grič je bil naposled dovolj močan razlog, da so Twitter, Facebook in YouTube odločneje omejili objavljanje na Trumpovih računih.

Nismo še dobro zakorakali v leto 2021, pa že imamo nekatere ikonične podobe leta, saj so včeraj zvečer po našem času privrženci Donalda Trumpa in podporniki kulta QAnon prodrli skozi policijsko zaščito in vdrli v stavbo ameriškega Kongresa. Gre za prvi primer po letu 1814, ko so ga požgali Britanci, da je napadalcem dejansko uspelo vdreti v objekt. Dogodek je neposredna posledica hujskanja k nasilju in nepokornosti, ki ga je v zadnjih dnevih izvajal ameriški predsednik Donald Trump, katerega čas na stolčku se sicer izteka, saj ga bo moral 20. januarja predati novoizvoljenemu Joeju Bidnu. Včeraj je potekalo še zadnje uradno dejanje volitev, namreč kongresna potrditev elektorskih glasov, kar je bila tudi ena zadnjih možnosti za Trumpa, da skuša postopek še kako zavleči.

Bizarne podobe so...

Slo-Tech - Britansko sodišče je na prvi stopnji razsodilo, da se ameriška zahteva po izročitvi Juliana Assangea, ki je ustanovitelj znane žvižgaške spletne strani Wikileaks, zavrne. ZDA Assangea zaradi objave tisočev tajnih dokumentov o afganistanski in iraški vojni ter diplomatskih depeš obtožujejo 18 kaznivih dejanj, med njimi razkrivanje tajnih podatkov, vohunjenja in vdorov v računalniške sisteme. Sodnica Vanessa Baraitser je razsodila, da bi bila izročitev ZDA škodljiva za zdravje in življenje, saj bi se izjemno povečala možnost, da bi Assange storil samomor. V ZDA mu namreč grozi 175 let zapora.

Julian Assange je bil med junijem 2012 in aprilom 2019 na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel zaradi izročitve Švedski. Slednja je decembra 2010 izdala evropski priporni nalog zaradi suma spolnega napada in posilstva dveh žensk. Istega meseca so Assangea pridržali v Veliki Britaniji in ga proti plačilu varščine izpustili na prostost. Ko so februarja 2011 odločili, da se...

Slo-Tech - Pred dvema tednoma smo poročali o pasivnosti pisarne informacijske pooblaščenke pri nadzoru nad rabo spletnih piškotkov (http cookies). Iz svoje spletne strani so namreč preprosto umaknili svoje smernice o rabi piškotkov. Prav tako so prenehali z izvajanjem nadzorov na tem področju. Številne javne spletne strani, na katere smo jih lani oz. predlani opozorili, namreč še vedno brezskrbno nastavljajo piškotke brez uporabnikove vnaprejšnje privolitve - npr. strani Vrhovnega državnega tožilstva, Javne agencije za civilno letalstvo ali Mestne občine Ljubljana. VDT je v času, od kar smo jih nazadnje vzeli pod drobnogled, celo dodal nekaj novih piškotkov (Userway vmesnik za osebe z okvaro vida).

Ugotovitev, da se je pisarna IP-RS odločila, da rabe piškotkov na slovenskih spletnih straneh več ne bo nadzirala, pa dokončno potrjuje lani prenovljena spletna stran slovenske vlade gov.si. Na strani, ki služi kot uradni portal za vse informacije vlade, ministrstev in drugih državnih organov in...

BBC - Conseil d'État, Državni svet oz. najvišja instanca francoskih upravnih sodišč je na podlagi pritožbe nevladne organizacije La Quadrature du Net (LQDN) prepovedal uporabo dronov med nadzorom protestov v Parizu. Sodišče je v razsodbi tudi pozvalo vodstvo tamkajšnje policije, naj nemudoma preneha s tovrstnim spremljanjem javnega zbiranja ljudi. Isto sodišče je spomladi že prepovedalo uporabo letalnikov pri nadzoru spoštovanja omejitev gibanja, povezanih s COVID-19.

V tokratni odločbi je sodišče izrazilo resen dvom o zakonitosti ravnanja pariške policije, saj je obenem z uporabo letalnikov tudi procesirala osebne podatke, pri čemer prizadeti posamezniki s tem niso bili seznanjeni, še manj s podrobnostmi, kaj se bo z njihovimi podatki dogajalo. Vlada pa v postopku pred sodiščem ni uspela dokazati, da bi bila brez uporabe take tehnologije dejansko ogrožena varnost sodelujočih na demonstracijah.

Odločitev sodišča je prišla prav v času, ko francoski parlament sprejema zakonodajo, ki bo...

Slo-Tech - Nekateri ste verjetno že slišali za famozno spomladansko sodbo Vrhovnega sodišča, s katero so odločili, da Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) več ni mogoče uporabljati za dostop do dokumentov, ki se nahajajo v sodnih in tožilskih spisih. S tem sta ZDIJZ in njemu sorodni Zakon o medijih (ZMed) v razmerju do sodne veje oblasti praktično odmrla. Pridobiti neko sodbo zaradi priprave novinarskega članka ali pa zato, da bi dobili vpogled v to, kaj si sodstvo misli o vladnih COVID-19 odlokih, je čez noč postalo skoraj nemogoče.

Poglejmo najprej, za kaj je šlo v omenjeni zadevi. Gospa je bila obravnavana v predkazenskem postopku, ovadbo pa je državno tožilstvo zavrglo. Nato je želela pridobiti ovadbo, zato je vložila zahtevo za informacijo javnega značaja, s katero je zahtevala pridobitev ovadbe (o absurdnosti uporabe ZDIJZ za dostop do ovadbe zoper samega sebe na tem mestu ne bi izgubljali besed). Tožilstvo se je odločilo, da ji dokumenta ne da, ker se je dejansko...

Slo-Tech - Včeraj je MJU (oz. njihov zunanji izvajalec) na GitHubu objavil posodobljeno različico izvorne kode aplikacije #OstaniZdrav. Objavili so tako različico za Android kot iOS. Hiter pregled pokaže, da razen uporabe nemških popravko in nekaj prevodov na aplikaciji ni bilo pomembnih sprememb.

Zanimivo je, da se je MJU odločil izvorno kodo objaviti v novem repozitoriju (ostanizdrav-android-1.3.1) namesto, da bi samo posodobil izvornega, kar kaže na zanimiv pristop do uporabe orodja Git. Prav tako koda še od avgusta vsebuje odseke "odstrani pred izdajo", ki sicer niso videti škodljivi, vendar ne vzbujajo zaupanja. V vmesnem času je sicer nemški izvajalec bistveno nadgradil aplikacijo, česar pa verjetno pri nas še nekaj časa ne bomo videli.

Slo-Tech - Vlada in posvetovalna skupina za COVID-19 sta minuli vikend staknili glave in našli način, kako bi vendarle povečali priljubljenost mobilne aplikacije za sledenje stikov #OstaniZdrav. Ponudili so korenček: če boste imeli aplikacijo nameščeno na svojem telefonu, boste lahko prehajali v druge občine v vaši statistični regiji, tudi če ne boste imeli upravičenega razloga. Nova izjema, ki začne veljati že jutri, ne bi mogla priti ob bolj pravem času. Prazniki so namreč pred vrati in mnogi so iskali način, kako bi skočili na hiter dopust v hribe oziroma toplice ali pa vsaj obiskali svoje domače v sosednji občini.

Koncept bodo za zdaj testirali zgolj na prebivalcih iz zahodnoslovenskih statističnih regij (obalno-kraška, goriška, osrednjeslovenska in gorenjska), medtem ko bo morala vzhodna polovica Slovenije, kot je to sicer že v navadi, še malo počakati (domnevno zato, ker se je za martinovo nedovoljeno preveč zabavala).

Vlada oziroma minister Koritnik vztrajajo, da uporaba aplikacije...

Slo-Tech - Če se sprašujete, kako v praksi izgleda nadzor nad prepovedjo zadrževanja in zbiranja na javnem mestu, je Zdravstveni inšpektorat RS za vas pripravil jagodno-medeni izbor odločb o prekških in jih objavil na oglasni deski eUprave, vključno z vsemi osebnimi podatki od kršiteljev.

Tako lahko najdete primer Mariborčana, ki je popoldne skupaj s še petimi prijatelji sedel na klopi ob bazenu, ki se je nahajal zunaj njegove matične občine. Za to je bil kaznovan z dobrimi 40 evri globe ter 40 evri stoškov postopka.

Ali pa še enega Mariborčana, ki se je spomladi sredi dneva zadrževal na javnem kraju (pred trgovino z oblačili) in dobil isto kazen.

Ali pa tretjega Mariborčana (ali je to vzorec, ali se nam samo zdi?), ki so ga aprila v obdobju dveh tednov ujeli pri petih različnih prekrških, in sicer je prvič kadil in pil kavo, drugič je pil alkohol s kolegi, tretjič in četrtič kadil in si polnil telefon, petič sedel na klopi in kadil in pil pivo, kar mu je v steku prineslo globo 400 EUR.

...

Slo-Tech - Kot smo davi že poročali, je francoski informacijski pooblaščenec Googlu in Amazonu izrekel več desetmilijonske globe zaradi nameščenja sledilnih piškotkov brez uporabnikove privolitve, ob tem pa zagrozil s še dodatnimi dnevnimi kaznimi, če težave ne bi kmalu odpravili.

Ob tej priložnosti smo preverili, kaj na tem področju počne naša pooblaščenka za piškotke informacijska pooblaščenka, Mojca Prelesnik. Konec lanskega leta je namreč na svoji spletni strani napovedala podobno oster pristop do skrbnikov spletnih strani ("Za namestitev piškotkov je potrebna aktivna privolitev internetnih uporabnikov"), obenem pa najavila prenovitev svojih smernic o rabi piškotkov v to smer.

Kot se izkaže, pisarna pooblaščenke dobro leto kasneje še vedno razmišlja, kaj bo naredila.

Novih smernic namreč še niso objavili, oziroma še več, stare smernice so potihoma in brez pojasnila preprosto umaknili s svoje spletne strani. Klik na neposredno povezavo, ki jo je mestoma še mogoče najti v nekaterih...

BBC - Avstralska vlada je včeraj v parlament poslala zakon, ki bo velika spletna podjetja prisilil v dogovor z avtorji in založniki v državi, glede plačila vsebin. Glavni tarči sta Facebook in Google, ki si po ocenah avstralske vlade med sabo razdelita kar štiri petine prihodkov od spletnega oglaševanja v deželi tam spodaj.

Zakon predvideva pogajanja med mediji ter Googlom in Facebookom, v primeru, da sami dogovora ne bi dosegli, bo odločitev v njihovem imenu sprejel arbiter, ki ga bo v ta namen imenovala vlada. Zakon prav tako ne bo veljal za novice, ki bi se pojavljale na Facebookovemu Instagramu oz. Googlovemu YouTube, obe podjetji pa bosta lahko svoja plačila znižali tudi za vrednost klikov, ki jih bosta pripeljali na spletno stran posameznega medija. V primeru, da bi podjetji dogovor kršili, zakon predvideva tudi kazni, ki lahko dosežejo tudi 6 milijonov evrov oz. 10 odstotkov njunih prihodkov na ozemlju Avstralije.

Zakon je rezultat triletnih posvetovanj in analiz, pa tudi...

Reuters - Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg, je na videokonferenco povabil kakih dvajset podjetij, med njimi Apple, Amazon, Microsoft, Booking.com, Expedio, Trivago in DuckDuckGo. Evropska komisija (EK) si namreč želi slišati njihove poglede na bodoče urejanje digitalnih storitev in digitalnih trgov v EU. Dogodek je bil sprva sklican za 24. november, a so ga danes preložili na 2. december.

Kot je znano, bo nato Breton skupaj s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager 9. decembra predstavil osnutka dveh pomembnih predpisov s tega področja, Digital Services Act (DSA) in Digital Markets Act (DMA). Prvi bo po do sedaj znanih podrobnostih od velikih podjetij zahteval, da regulatorjem in raziskovalcem razkrijejo delovanje njihovih algoritmov, pa tudi zgodovino oglaševanja. DMA pa bo velikim spletnim podjetjem nalagal posebna konkurenčna pravila, denimo razkrivanje poslovnih podatkov regulatorjem in tekmecem, po drugi strani pa bo tudi strožje nadziral njihovo morebitno...

CNet - Čeprav Wikipedia uradno nima posebnega statusa, je de facto čedalje pogosteje primarni vir informacij. Tega položaja nima po naključju, saj raziskave ugotavljajo, da je vsaj tako zanesljiva kot velike enciklopedije priznanih založnikov, vsebuje pa še vrsto drugih gesel, ki jih drugod ni. Google in YouTube pri iskanju pogosto v okvirju izpišeta vsebino z Wikipedije, ne da bi uporabniki stran sploh morali obiskati. Ali kot je dejal Ryan Merkley iz Fundacije Wikimedia: Če je napak na Wikipediji, je lahko napak povsod. Ko danes v ZDA volijo predsednika, predstavniški dom in tretjino senata, je Wikipedija pred zahtevno nalogo - ubraniti se mora dezinformacij in vandalizma.

Fundacija Wikimedia je zato za današnje volitve pripravila posebno delovno skupino, ki je sprejela ukrepe za zagotovitev integritete. V skupini so strokovnjaki z več področij: pravo, komuniciranje, varnost itd. Delovna skupina je imela več ur dolge videosestanke, kjer so preigravali različne scenarije, kako skušajo...

Slo-Tech - "Gospod Dorsey, kdo za vraga vas je izvolil in vas postavil na pozicijo s katere odločate o tem, kaj lahko mediji poročajo in kaj smejo izvedeti ameriški državljani? In zakaj se ne prenehate obnašati kot volilni štab demokratov ter blokirati poglede, ki nasprotujejo vašim političnim nazorom?" Tako se je republikanski senator Ted Cruz kar nekako zdrl na Jacka Dorseya, izvršnega direktorja Twitterja, med telekonferenčnim zaslišanjem pred senatno Komisijo za trgovino. Zaslišanja, ki ga je sprožila nedavna blokada novice The New York Posta na družbenih omrežjih, sta se morala udeležiti še njegova kolega iz Facebooka in Googla, Mark Zuckerberg in Sundar Pichai.

Kljub temu, da naj bi zaslišanje po dnevnem redu potekalo na temo odgovornosti spletnih podjetij za objavljene vsebine - gre za t. i. oddelek 230 ameriškega Zakona o dostojnosti komunikacij - pa so senatorji pogosto zatavali na stranpoti in trojico spraševali tudi glede oviranja konkurence, širjenja dezinformacij glede volitev...

The New York Times - Svetovna zdravstvena organizacija in Wikimedia Foundation sta sklenili sporazum, ki piscem in urednikom na največji spletni enciklopediji poenostavlja dostop do podatkov ter medijskih vsebin WHO okoli pandemije koronavirusa SARS-CoV-2, da bi bili tako javnosti uradni podatki lahko čim hitreje na voljo v čim več jezikih.

Divjanje koronavirusa SARS-CoV-2 po svetu je zgolj ena od plati pandemije, saj ga spremlja prav tako zaskrbljujoč in kompleksen razmah "infodemije" - širjenja dezinformacij, ki z napačnimi podatki samemu virusu še lajšajo napredovanje in povzročajo družbene nemire. V teh časih je postal vsak popularen vir informacij še posebej pomemben, zato mediji in družbena omrežja uvajajo dodatna rešeta, prihaja pa tudi do tesnejšega sodelovanja z zdravstvenimi institucijami. V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) so tako sklenili dogovor z organizacijo Wikimedia Foundation, ki bdi nad Wikipedio, največjo spletno (in siceršnjo) enciklopedijo na svetu. Po sporazumu bodo...

BBC - Mark Zuckerberg in Jack Dorsey, izvršna direktorja Facebooka in Twitterja, bosta prejela poziva na zaslišanje pred Odborom za pravosodje ameriškega senata. Tako je danes sklenila dvanajsterica republikanskih senatorjev, deset demokratskih pa je sejo obstruiralo iz protesta proti glasovanju o nominaciji Amy Coney Barrett za vrhovno sodnico.

Senatorji so zaslišanje zahtevali potem, ko sta obe družbeni omrežji domnevno cenzurirali razširjanje članka iz časnika New York Post. V njem so objavili elektronsko korespondenco in fotografije, najdene na prenosniku Hunterja Bidena, sina demokratskega kandidata za ameriškega predsednika.

Twitter se je glede blokade članka New York Posta zagovarjal, da je šlo za kršitev njihovih pravil glede objavljanja vsebin, pridobljenih s hekanjem, poleg tega so posnetki zaslona vsebovali tudi zasebne email naslove, medtem ko je Facebook objavo zadrževal toliko časa, da so njihovi zunanji sodelavci preverili resničnost vsebine. V resnici ni preveč...

Reuters - Strategijo v pismu naslovljenem na Margrethe Vestager, komisarko za digitalno Evropo, Thierryja Bretona, komisarja za notranje trge in Vero Jourovo, komisarko za vrednote in transparentnost, zahteva petnajsterica držav članic. Kot razlog navajajo, da naj bi s tem povezane lažne novice ogrožale gospodarsko okrevanje in doseganje zadanih digitalnih ciljev v EU.

Teorije zarote so doslej v desetih evropskih državah vodile k zažiganji baznih postaj in k napadom na vzdrževalce. Po mnenju avtorjev pisma pa je v zadnjem času na ozemlju EU opaziti še okrepljeno aktivnost anti 5G gibanj.

Države podpisnice zahtevajo več znanstvenih raziskav na temo morebitnega ogrožanja zdravja ljudi ter predlagajo kampanjo ozaveščanja glede dejstev, ki skrbijo nasprotnike 5G.

Države podpisnice - mimogrede, med njimi ni Slovenije - so Poljska, Švedska, Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Litva, Luksemburg, Portugalska in Slovaška.

Slo-Tech - Instagram, družbeno omrežje v lasti Facebooka, je pristalo sodelovanje z britanskim regulatorjem za konkurenco in trgovino (Competition and Markets Authority oz. CMA) ter na sprejem določenih ukrepov, ki bi onemogočili prikrito oglaševanje t. i. spletnih vplivnežev. Ti lahko od podjetij dobivajo velike zneske v zameno za promoviranje njihovih izdelkov.

Paket ukrepov naj bi zagotovil, da bodo vse sponzorirane objave tudi ustrezno označene kot take, obenem pa bodo zagnali tudi izobraževalni projekt Medismart, ki bo mlade uporabnike naučil prepoznavati take vrste oglaševanja. Sami vplivneži bodo morali na morebitno poizvedbo potrditi oz. razkriti ali so v zameno za objavo prejeli kakršnokoli gmotno nadomestilo. Instagram se bo pri prepoznavanju takih vsebin poslužil tudi svojih algoritmov in o tem tudi periodično poročal CMA.

Če ste se razveselili, da bo to končno zaustavilo tudi naše afne, je slaba novca ta, da vse zapisano velja le za britanske influencerje ter tiste, ki s svojimi...

Slo-Tech - Facebook je sporočil, da širi svojo politiko glede sovražnega govora, ki sedaj vključuje vse objave, ki zanikajo ali izkrivljajo dejstva o holokavstu. Že dlje časa so odstranjevali objave, ki kakorkoli odobravajo zločine iz sovraštva in množične poboje, kar vključuje tudi holokavst. Novost pa je, da je odslej prepovedano tudi zanikanje in izkrivljanje dejstev o holokavstu. Izvršni direktor Mark Zuckerberg je ob tem povedal, je šlo za težko odločitev med svobodo govora in trpljenjem, ki ga je povzročil holokavst, a se je po predočitvi podatkov o širjenju antisemitskega nasilja odločil za prepoved.

To pomeni, da za razliko od politike nepodpiranja proticepilstva, kjer so prepovedali le plačljivo oglaševanje, zanikovalci holokavsta na platformi ne bodo mogli objavljati ničesar. Facebook redno odstranjuje sovražni govor in je samo v drugem letošnjem kvartalu odstranil 22,5 milijona objav. Facebooku je sledil tudi Twitter, ki je prav tako razširil svoja pravila uporabe in odslej

The New York Times - Facebook je včeraj napovedal spremembo svoje politike dopustnih oglasov. Medtem ko se dolga leta niso vmešavali v vsebino oglasov, dokler ti niso kršili zakonodaje, so v zadnjih dveh leti omejili, kaj se lahko oglašuje. Pred volitvami že od lani omejijo politične oglase, kar se bo zgodilo tudi z letošnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Sedaj pa so se na seznamu nezaželenih oglaševalcev znašli proticepilci. Že vrsto let se na Facebooku krepijo skupine nasprotnikov cepljenja, letošnja zdravstvena situacija pa je Facebook spodbodla, da je prevzel aktivno vlogo.

Oglaševanje (plačane objave, reklame ipd.), ki trdi, da so cepljiva škodljiva, ali ljudi aktivno odvrača od cepljenja, ne bo več dovoljeno. Vodja iniciativ za zdravje v Facebooku Kang-Xing Jin je ob tem dejal, da je cilj podjetja poskrbeti, da informacije o varnosti in učinkovitosti cepiv dosežejo karseda širok krog ljudi, medtem ko oglase, ki bi z dezinformacijami škodijo javnemu zdravju, prepovedujejo. To ni edini primer...

Slo-Tech - Belgijska največja komercialna mobilna ponudnika, Orange in Proximus, ki imata skupaj približno 70 odstotni tržni delež mobilne telefonije, sta sporočila, da sta za gradnjo 5G omrežja izbrala Nokio. Manjši del posla, ki se tiče jedrnega omrežja, bo dobil Ericsson. Podjetji si omrežno infrastrukturo delita. Po objavi novice so Nokiine delnice zrasle za 3 odstotke.

Odločitev je padla sredi ameriških pritiskov na partnerske države, naj iz načrtovanj omrežij naslednje generacije izpustijo kitajske ponudnike, zlasti Huawei, ki ga obtožujejo vohunjenja za vlado v Pekingu. Huawei obtožbe že ves čas zanika. Belgijska odločitev je pomembna tudi zato, ker je prestolnica te države obenem sedež Nata ter izvršilnih in predstavniških organov Evropske unije. Belgija je kljub temu doslej uporabljala skoraj izključno kitajsko telekomunikacijsko opremo. V državi sicer obstaja še operater Telenet, ki ima približno četrtinski delež trga mobilne telefonije in, ki bo svojo odločitev glede ponudnika 5G...

The New York Times - Upravljavci družbenih omrežij se predvolilnega dogajanja niso še nikoli tako bali kakor letos. Leta 2016 jih je plaz ruskih in ameriških dezinformacij pred ameriškimi predsedniškimi volitvami ujel docela nepripravljene, zato se letos odločno pripravljajo na zajezitev podobnih praks. Najaktivnejši je Twitter, ki je prvi začel ofenzivo proti dezinformacijam. Preizkušajo različne načine: od možnosti omejitve komentiranja do jasnega označevanja dezinformacij. Sedaj pa Twitter napoveduje še ukrepe za omejitev hitrega širjenja informacije; ti bodo začasne narave in se bodo iztekli po ameriških predsedniških volitvah.

Trenutno Twitter označuje kot dezinformacije objave politikov, če vsebujejo neresnice. Lotil se je tudi posnetkov in fotografij, kadar so zloženi za namen manipulacij. Političnih oglasov že leto dni ne sprejemajo. Od 20. oktobra bo poobjavljanje (retweet) upočasnjeno tako, da tega uporabnik ne bo mogel storiti takoj, temveč bo moral nekoliko počakati. Če bo vsebina, ki jo...

ECJ - Sodišče Evropske unije je ponovno presojalo zakonitost splošne hrambe prometnih podatkov. Spomnimo – prometni podatki so metapodatki o telefonskih klicih, ki jih hranijo operaterji, da na njihovi podlagi zaračunavajo storitve da jih lahko uporabljajo varnostne in obveščevalne službe. V teh zbirkah so podatki o sogovornikih, o lokaciji kličočega (in klicanega), podatek o tem, na katero bazno postajo je priključen telefon, o dodeljenih IP naslovih napravam, datum in čas klica, njegovo trajanje in podobno. Ti podatki so dovolj zgovorni, da pogosto vsebina komunikacije sploh ni potrebna. Preiskovalcem omogočajo, da sestavijo socialno mrežo vsakogar. Prav zato so ti podatki zelo priljubljeni pri več ali manj vseh policijah in tajnih službah tega sveta. Omogočajo relativno enostavno preiskovanje najrazličnejših vrst kaznivih dejanj, še posebej terorizma, korupcije in drugega gospodarskega kriminala tatvin telefonov in grdega govorjenja na Internetih, kjer so drugi dokazi bolj redka...

Financial Times - Thierry Breton, komisar EU za notranje trge je v pogovoru za Financial Times (vsebina je plačljiva, alternativni vir) povedal, da si Evropa želi novih orodij zoper velika spletna podjetja, med drugim tudi pravno podlago za njihovo prisilno razbitje na manjše dele, prisilno prodajo njihovega poslovanja v EU, v skrajnem primeru pa tudi za popolno izključitev z enotnega trga stare celine. Ti ukrepi bi prišli v poštev v primeru, ko bi dominantni tržni položaj teh podjetij ogrožal interese uporabnikov ali manjših konkurentov. Thierry je sicer v intervjuju moč teh podjetij primerjal z neobvladljivo močjo velikih bank pred finančno krizo.

V Bruslju obenem razmišljajo o sistemu ocenjevanja, s katerim spremljali obnašanje teh podjetij na trgu, med drugim glede spoštovanja davčnih predpisov in hitrosti, s katero se odzovejo na odstranjevanje nedovoljenih vsebin. Prav neodzivnost pri slednjem naj bi dobila nekakšno lestvico naraščajočih kazni, ki bi se na koncu končala s prisilno...

TechCrunch - Še eno tragikomično, a še kar napeto poglavje zgodbe o trgovinski vojni med Kitajsko in ZDA, ki poteka na plečih uporabnikov dveh aplikacij, se bo kot kaže odvrtelo že ta konec tedna. Kot so sporočili iz ameriškega Ministrstva za trgovino, bosta obe aplikaciji, TikTok in WeChat prihajajočo nedeljo odstranjeni iz ameriških spletnih tržnic (ne pa tudi za preostali svet). Prav tako bo od tega dne dalje prek WeChata prepovedano opravljati oz. sprejemati kakršnakoli plačila ali prenašati denarna sredstva na ozemlju ZDA ter aplikaciji nuditi kakršnekoli spletne storitve.

TikTok bo - razen nedeljskega prisilnega izbrisa s tržnic - za razliko od WeChata vsaj do 12. novembra nekoliko manj kaznovan. Do takrat je namreč podaljšan rok, ko mora podjetje najti partnerja, ki bo prevzel njihov ameriški del poslovanja. Prvi kandidat za to je bil Microsoft, ki je nato odstopil, v igri še vedno ostaja Oracle, nekoliko bolj v ozadju pa še Walmart. Skratka, tisti Američani, ki si bodo TikTok...

Slo-Tech - Predstavniki TikToka, aplikacije za deljenje kratkih videov, so napovedali, da bodo v ZDA vložili tožbo zoper odredbo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katero je od matičnega kitajskega podjetja Bytedance zahteval, da v 90ih dneh odproda ameriški del svojega poslovanja. Razlog je sum ameriških oblasti, da bi aplikacija uporabniške podatke lahko delila z oblastmi v Pekingu. Kot potencialno resna kupca sta se doslej omenjala Microsoft in Oracle.

"Da ne bi vladavine prava puščali ob strani in da bi zagotovili, da je obnašanje ameriške vlade do našega podjetja in naših uporabnikov pravično, nimamo drugega izhoda, kot da poskušamo predsedniško odredbo napasti s pomočjo pravnega sistema," so še povedali pri TikToku. Informacijo so danes potrdili tudi iz krovne družbe Bytedance, z besedami, da bo tožba vložna že 24. avgusta, torej jutri.

Predstavniki TikToka so še povedali, da se že leto dni trudijo najti rešitev, vendar na drugi strani naletijo na nepripravljenost in na...

theguardian.com - V preteklem tednu so množice britanskih srednješolcev občutile, kako je, če o tvoji usodi odloča računalnik - in to slabo. Algoritem, ki bi moral ob odsotnosti letošnje mature pomagati določiti dokončne zaključne ocene, je namreč izvrgel sumljivo nizke rezultate in s tem mnogim zaprl pot na želeno univerzo. Po nekaj dneh so se oblasti naposled odločile, da te poti ne bodo uporabile, ostane pa šolska lekcija v slabi praksi rabe algoritmov.

Letošnje leto v Združenem kraljestvu zaradi pandemije covida-19 niso izvedli preizkusov ob koncu srednje šole; to so GCSE, GCE A-level in razni strokovni izpiti - oziroma po domače, matura. Ko je bilo spomladi jasno, da klasična izvedba zaradi karantenskih ukrepov ne bo mogoča, so stekle priprave na izvedbo postopka, ki bi poskrbel za "rezultate, čim bližje siceršnjim iz preteklih let" in hkrati "omejil inflacijo ocen", ki naj bi se dogajala zadnje čase. Odločili so se za kombinacijo ocen učiteljev in pa rabe algoritma, ki je v glavnem upošteval...

Slo-Tech -
Tehnologija globokih prevar ali deepfakes spodkopava zaupanje med ljudmi ter institucijami. Izjave politikov, direktorjev podjetij in drugih javnih osebnosti imajo posledice za naša življenja, saj vplivajo na javno mnenje, geopolitiko in nenazadnje na delovanje pravne države. Napad na aktiviste z uporabo deepfakes je le en izmed zadnjih primerov, kako se lahko nova tehnologija zlorabi.

Ali deepfakes res predstavljajo veliko grožnjo demokraciji, bo v soboto, 22. avgusta, v Ljubljani predaval dr. Mark Coeckelbergh, profesor filozofije medijev in tehnologije na Univerzi na Dunaju, ki je bil tudi član strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco Evropske komisije. Predavanje, ki bo potekalo ob 18:30 pred Švicarijo v Parku Tivoli, bo v pogovoru s Coeckelbergh sklenila Nika Mahnič, raziskovalka etike in politike podatkov.

Program konference boste lahko spremljali tudi prek livestreama.

theguardian.com - Konec tedna se je Huaweiju in TikToku na seznamu kitajskih črnih račkov za ameriško administracijo pridružil še WeChat, saj je Trump podpisal dva izvršna ukaza, s katerima naj bi sredi prihodnjega meseca prišlo do blokade transakcij obeh priljubljenih aplikacij.

Medtem ko je žuganje Združenih držav Kitajski skozi pritiske na Huawei še vedno v mrtvem teku, pa si je Trumpova administracija prejšnji mesec izbrala novo tarčo: video aplikacijo TikTok, ki je noro priljubljena predvsem med mladimi, po vsem svetu, in je trenutno v lasti kitajske firme ByteDance. Trump je zagrozil, da bodo TikTok v ZDA blokirali, če do 15. septembra ne preide v ameriške roke, pri čemer se kot najočitnejši kupec omenja Microsoft. Gre seveda za precej vehementno in nenavadno zahtevo, ki povsem neskrito smrdi po protekcionizmu stare šole; še posebej bizarno noto pa je pridobila, ko je Trump poleg navrgel, da bi moralo finančno ministrstvo ob tem pobrati še provizijo. Toda še pred kakršnimkoli razpletom v tej...

Slo-Tech - Prihajajoči četrtek bo med svojo evropsko turnejo Slovenijo obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Gre za najvišji obisk iz te države, odkar se je leta 2008 tu mudil George Bush. Poleg običajnih diplomatskih prijaznosti, kot je srečanje na Bledu s predsednikom Pahorjem in premierjem Janšo, bo osrednji del obiska namenjen podpisu ameriško-slovenske deklaracije o varnosti omrežij 5G. V imenu Slovenije jo bo podpisal zunanji minister Anže Logar.

Deklaracija benignega imena, pa v sebi skriva precej močno zavezo, saj se bo z njo Slovenija pri gradnji mobilnih omrežij pete generacije najverjetneje strinjala z izključitvijo kitajskih ponudnikov, kot sta Huawei in ZTE. Čeprav izjava konkretnih podjetij ne omenja. Kot poročajo mediji, je njena vsebina tudi sicer precej asketska: v njej državi med drugim izpostavljata nujnost, da bodo prihodnja omrežja 5G varna. ZDA in Slovenija z izjavo poudarjajo, da je treba preveriti ponudnike opreme za omrežja 5G in njihove dobavitelje....

The New York Times - V sredo so se na zaslišanju pred ameriškimi kongresniki v postopku preiskave tehnoloških velikanov znašli šefi Facebooka, Alphabeta, Amazona in Appla: Mark Zuckerberg, Sundar Pichai, Jeff Bezos in Tim Cook. Vprašanja so zaradi pandemije koronavirusa letela skozi telepovezave, odgovori pa niso postregli s presenečenji, saj so se zaslišani posluževali že videnega izmikanja in floskul. Kljub temu pa so kongresniki razkrili nekaj zelo zanimivih informacij.

V zadnjih letih se je politika Združenih držav vendarle zavedla, da so tamkajšnji tehnološki velikani efektivno postali monopolisti nove, digitalne dobe, s tem pa nevarni tako potrošnikom kot gospodarstvu vobče. Lanska zaslišanja, kot je bilo Zuckerbergovo o Libri (in še mnogočem) so bila še precej nerodna, saj so med drugim pokazala slabo razumumevanje digitalne tehnologije s strani kongresnikov. Za tokratno, sredino zaslišanje, se je petnajst članov Antitrustovske komisije Predstavniškega doma bolje pripravilo. Medtem ko so bili...

Slo-Tech - Epidemija covida-19 je poskrbela za preplah v ameriški Službi za domovinsko varnost (DHS), saj so nenadoma obsežni sistemi za snemanje in prepoznavanje obrazov neučinkoviti. Množično nošenje mask namreč pomeni, da ljudi ni več možno prepoznavati, zaradi česar imajo težave z nadzorovanjem javnih prostorov. The Intercept je pridobil okrožnico, ki so jo poslali iz DHS (konkretno Intelligence Enterprise Counterterrorism Mission Center) 22. maja letos in v kateri podrobno izražajo zaskrbljenost. Sistem, proti kateremu so se zagovorniki zasebnosti že dolgo borili, bo torej načel majhen virus.

Z mnenjem DHS se strinjajo tudi CBP (Customs and Border Protection) in ICE (Immigration and Customs Enforcement). Vsi ugotavljajo, da imajo maske vpliv na varnostne operacije, ki vključujejo prepoznavanje obrazov na javnih mestih. V poročilu trdijo, da bodo nasilni nasprotniki izkoristili trenutno epidemiološko situacijo in nosili maske, da bi se izognili prepoznavi obraza, za kar si vedno...

Slo-Tech - Odločitev ameriške imigracijske policije (ICE), da izženejo vse tuje študente, ki so jim univerze zaradi epidemija covida-19 predavanja prestavila na splet, je doživela preobrat. Potem ko sta MIT in Harvard vložila tožbo zoper državo, so v poravnavi dosegli umik spornega določila. Na okrožnem sodišču v Massachusettsu je v poravnavi vlada umaknila sporno politiko, tako da bodo še naprej veljali stari pogoji od letošnje pomladi.

To pomeni, da bodo tuji študentje, ki v ZDA prebivajo na podlagi vizumov F-1 in M-1, smeli ostati v državi, četudi bodo njihove univerze - katerekoli so to, ne le Harvard in MIT, ki sta tožila - predavanja preselila na splet. Univerzi sta pred sodiščem zatrjevali, da bi z izgonom študentov nastala nepopravljiva škoda. Po drugi strani pa je država trdila, da so bila navodila iz marca le začasna in da so že tedaj povedali, da jih bodo sproti prilagajali situaciji. Univerzama je pritrdilo več kot 60 drugih visokošolskih ustanov, ki so poslala tako imenovana...

Slo-Tech - Facebook ni nikoli zares preverjal resničnost trditev v političnih (ali kakšnih drugih) oglasih, čeprav so imeli vzpostavljeno politiko oglaševanja. Toda tekom let so jo raje prilagajali, kakor da bi se zapletali v boje s politiki. Oglase so odstranjevali le v zelo omejenih primerih, ko so kršili pravila glede oglasov, ki bi vplivali na udeležbo. Letos pa utegne Facebook problem zavajajočih oglasov z neresnicami rešiti salomonsko. Prepovedali bi vse politične oglase. Facebooka to finančno ne bi prizadelo, saj v enem četrtletju s političnimi oglasi zaslužijo nekaj deset milijonov dolarjev (v zadnjem 29 milijonov), kar v primerjavi s 17 milijardami prihodkov ni opazno.

Kot piše Bloomberg, ki se sklicuje na vire blizu podjetja, Facebook premišljuje o prepovedi političnih oglasov v obdobju neposredno pred ameriškimi predsedniškimi volitvami novembra letos. Odločitev seveda še ni dokončna, saj še ni dozorela niti oblika izvedbe. Po eni strani bi s tem preprečili manipulativne objave,...

Slo-Tech - Francoski parlament je v četrtek sprejel zakon proti nasilju v družini, ki med drugim uvaja preverjanje starosti obiskovalcev pornografskih spletnih straneh. Sprva tega ni bilo v zakonskem osnutku, a je Senat junija z amandmajem dodal tudi preverjanje starosti.

Kako bodo posamezni strani izvajale obveznost ugotavljanja starosti obiskovalcev, je prepuščeno upravljavcem. Zakonodajalec predlaga uporabo kreditnih kartic, ki jih mladoletni običajno ne morejo dobiti. Druga možnost je uporaba državnega sistema FranceConnect, ki ga uporabljajo za dostop do digitalnih storitev francoske javne uprave. Na koncu bo primernost posameznih načinov presojal regulator CSA, ki bo dobil tudi možnost izrekanja sankcij. Tuje spletne strani, ki se ne bodo držale zakona, bodo v Franciji blokirane s sodno odredbo, ki bo blokado naložila operaterjem. Francoski predsednik Macron se je za uvedbo preverjanja starosti zavzel januarja letos

Podobno zakonodajo so sprejeli tudi v Veliki Britaniji že leta 2017,...

Slo-Tech - V začetku tedna je ameriškaimigracijska policija (ICE, Immigration and Customs Enforcement) presenetljivo objavila, da bodo tuje študente, katerih šole bodo zaradi epidemija covida-19 prešle na spletna predavanja, deportirali. Vsi študentje z vizam F-1 in M-1, ki so vpisani na univerze, ki so se zaradi varnosti odločile predavanja v celoti preseliti na internet, ne bodo mogli podaljšati vizumov ali vstopiti v ZDA. Kdor je že v ZDA, bo moral državo zapustiti kljub veljavnemu vizumu. Edini način, da ostanejo legalno v ZDA, je poslušanje kurzov, ki se izvajajo v živo. Edina izjema so imetniki vizumov F-1, ki študirajo angleščino, ter študentje F-1, ki so v šolah s hibridnim programom. Za M-1 popustov ni in bodo morali študentje čisto vseh predmete poslušati v živo, če bodo želeli ostali legalno v ZDA. V primeru, da se epidemiološka situacija poslabša in bodo šole sredi semestra prešle na spletni način, bodo morali njihovi študentje sredi semestra zapustiti ZDA.

Odločitev je dvignila...

Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za prenos amandmajev Direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah v nacionalne zakonodaje držav članic. Ključni sta večja zaščita uporabnikov pred sovražnim govorom in škodljivimi vsebinami na družbenih omrežjih, platformah za deljenje videov in tistih z videi na zahtevo ter tudi nekateri novi ukrepi za promocijo evropskih medijskih vsebin.

Amandmaji so bili sprejeti že leta 2018, večinoma zaradi lobiranja evropskih televizijskih in radijskih hiš, ki želijo, da za Facebook, Youtube, Twitter in druge spletne platforme, veljajo enaka pravila, kot jim morajo upoštevati sami. Objavljene smernice to potrjujejo: "spletna podjetja bodo morala zagotoviti, na podoben način kot tradicionalna medijska podjetja, da bodo uporabniki zaščiteni pred sovražnim govorom, mladoletniki pa pred neprimernimi vsebinami," je med drugim zapisano v smernicah EK. Gre za aktivno ukrepanje proti prijavljenim vsebinam, ki prikazujejo nasilje, sovraštvo, terorizem,...

Slo-Tech - Ameriška podjetja so začela bojkotirati Facebook, ker po njihovem mnenju ne stori dovolj proti sovražnemu govoru ter širjenju neresnic in manipulacij. Coca-Cola, The Hershey Company, Levi Strauss & Co, Unilever, Honda, Verizon, Pepsi in več kot sto manjših podjetij so napovedali ustavitev oglaševanja na Facebooku. Gre za odziv na kampanjo #StopHateforProfit, ki so jo 17. junija sprožile civilnodružbene organizacije NAACP, Color of Change in Anti-Defamation League. Kampanja je nastala kot odziv na smrt Georgea Floyda ob policijski aretaciji in sledečim protestom, v ozadju pa gre za dolgotrajne težave s širjenjem neresnic in netenjem sovraštva, za kar so prav družbena omrežja najboljši poligon.

Facebook večino svojih prihodkov ustvari z oglasi, zato ima prekinitev oglaševanja za podjetje velike finančne posledice. Delnice podjetja so po najavi bojkotov minuli teden izgubile skoraj desetino vrednosti. Kot pojasnjujejo v Starbucksu, ki ni del kampanje, a vseeno ne bo več oglaševal na...

Slo-Tech - Na Facebook se je v zadnjih dneh zgrnil bojkot prominentnih oglaševalcev, ti od podjetja zahtevajo, da ukrepa v zvezi s sovražnim govorom in širjenjem lažnih novic na svoji platformi. Med podjetji - nekatera so oglase odpovedala kar do konca letošnjega leta -, so denimo tudi zares pomembni oglaševalci kot so Unilever, Coca Cola, Hershey in Verizon. Delnice Facebooka so včeraj upadle za 8,3 %, Mark Zuckerberg pa je ob 7,2 milijarde ameriških dolarjev premoženja.

Morda je tudi zato včeraj najavil nekaj dodatnih ukrepov, ki naj bi pripomogli k verodostojni izvedbi novembrskih ameriških volitev. Tako bodo prepovedali oglase, ki bi zatrjevali: "da so posamezniki določene rase, vere, etnične pripadnosti, nacionalnosti, kaste, seksualne orientiranosti, spola ali imigrantskega statusa - nevarni za varnost, zdravje ali preživetje drugih državljanov." Prepoved seveda velja le za plačane oglase, horde razposajenih uporabnikov bodo lahko mirno dalje sejale vse zgoraj našteto.

Drugi ukrepi...

Slo-Tech - Na protestih, ki so 30. maja letos potekali v Filadelfiji, je ena izmed protestnic zažgala policijski avtomobil. Ker je bila zamaskirana, policisti iz posnetka niso mogli natančno ugotoviti njene identitete. Danes 33-letna protestnica vseeno sedi v priporu in čaka na začetku postopka, v katerem ji grozi do 80 let zapora in pol milijona kazni. Identificirali so jo zaradi drobcev informacij, ki jih je pustila na internetu čisto vedé. Ni šlo za iskanje IP-naslovov, sledenje lokaciji mobilnega telefona ali kakšno drugo sofisticirano metodo.

Ključ je bila majica, ki jo je nosila protestnica, na kateri je bil napis Keep the immigrants, deport the racists. Sprva ni bilo jasno, kdo je podstavil ogenj, a so različni posnetki kmalu pokazali, da gre za omenjeno protestnico. Identificirali je niso mogli neposredno, ker je imela zakrit obraz. So pa ugotovili, da je njena majica posebna in da je bila prodana na strani Etsy. Policisti so zato preverili, ali je tam takšno majico kupil kdo iz...

CNet - V Facebooku na poti proti ameriškim jesenskim volitvam še malo zaostrujejo svoj pristop do prikazovanja političnih oglasov, saj bodo v prihodnjih tednih uporabnikom iz ZDA omogočili, da jih popolnoma izklopijo.

Kampanja pred ameriškimi novembrskimi predsedniškimi volitvami se je polno razplamtela in v njej imajo zaradi svojega visokega informacijskega potenciala zopet eno osrednjih vlog družbena omrežja, s čimer so se tudi sama znašla na tnalu malone vseh interesnih skupin, od samih strank do različnih aktivistov; vse skupaj pa so zaostrili še protesti po uboju Georgea Floyda. Medtem ko je Twitter zavzel nekaj odločnejšo držo in se naposled odločil moderirati (vsaj nekatere) objave Donalda Trumpa ter njegove kampanje, se skušajo pri Facebooku še vedno prikupiti vsem, kar posledično pomeni neodločnost, ki jezi tudi nekatere zaposlene. A Zuckerbergov tabor vendarle ne more stati križem rok. Tako je na začetku meseca že napovedal blokado oglasov svetovnih medijev pod državnim...

CNN - Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency...

Slo-Tech - Več kot 140 znanstvenikov, med njimi profesorji z najuglednejših ameriških univerz, kot sta Stanford in Harvard in tudi Nobelov nagrajenec, je v odprtem pismu Marku Zuckerbergu zahtevalo učinkovitejše uveljavljanje pravil Facebooka proti razpihovanju sovraštva. Podpisnike povezuje dejstvo, da je njihovo znanstveno delo financirano iz sklada Iniciative Chan Zuckerberg, ki sta ga leta 2015 ustanovila Zuckerberg in njegova žena Priscilla Chan. Sklad spodbuja uporabo tehnologij pri iskanju rešitev za izzive sodobne družbe.

Pismo je v prvi vrsti uperjeno proti objavam predsednika Donalda Trumpa, po mnenju podpisnikov je njegovo širjenje dezinformacij in sovraštva v neposrednem nasprotju s pravili Faceboooka, predvsem pa v nasprotju s cilji Iniciative Chan Zuckerberg, ki poskuša graditi povezovalno, pravično in zdravo družbo prihodnosti. Med drugim so zapisali: "Zgroženi smo, da Facebook, ko je šlo za predsednika Trumpa, ni sledil svojim pravilom. Denimo, njegova izjava, 'when the...

Slo-Tech - Na Facebooku je mogoče od včeraj videti nove označbe, s katerimi družbeno omrežje opozarja uporabnike, da je nek medij pod državnim vplivom. Pozno poleti ti mediji vsaj začasno ne bodo mogli kupovati oglasov, usmerjenih na ameriško prebivalstvo. Ukrepa sta del boja proti zunanjemu vmešavanju v ameriške novembrske volitve.

Predsedniške volitve v Združenih državah pred štirimi leti so bile med drugim obremenjene tudi s poskusi vmešavanja Rusije, ki je nanje želela vplivati z raznimi spletnimi prijemi. Čeprav je v končni fazi težko reči, ali so Rusi sploh dosegli kakršenkoli zaznaven učinek, pa se želijo letos Američani pred morebitnimi tovrstnimi neprilikami bolje zaščititi (omejen dostop). Pri Facebooku so objavili, da s četrtkom pričenjajo vidno označevati profile medijev na svojem družbenem omrežju, za katere bodo presodili, da so pod državnim vplivom. To ne pomeni zgolj državnega (so)lastništva, temveč predvsem uredniško politiko, prakso in druge podrobnosti, pri čemer v firmi...

The New York Times - Medtem ko sta se Twitter in Google javno postavila na stran protestnikov proti rasizmu in policijskemu nasilju, Facebook vztraja pri nevtralni drži ter odsotnosti cenzure Trumpovih objav. To pa je vznemirilo zaznaven del kadra podjetja, tudi mnogih ljudi na višjih položajih, ki so se odločili javno izraziti nesoglasje.

V Združenih državah bo danes tekel sedmi dan vsesplošnih protestov proti rasizmu in policijskemu nasilju, ki jih je sprožil uboj Georgea Floyda med aretacijo pred tednom dni. Večina tehnoloških velikanov se je že javno postavila na stran protestnikov, toda med njimi je opazna odsotnost enega imena: Facebooka. Mark Zuckerberg je namreč tudi tokrat odločen držati se principa nevtralnosti in znova poudarja, da mora biti družbeno omrežje medij, ki neopredeljeno nosi objave vseh vpletenih strani. Tako na Facebooku, za razliko od Twitterja, niso cenzurirali objave predsednika Donalda Trumpa, da "ko se bo začelo ropanje, se bo tudi streljanje". Mark namreč pravi, da objava...

Slo-Tech - Kanadsko vrhovno sodišče je v sredo odločilo, da se lahko nadaljuje postopek izročitve ZDA za Meng Wanzhou, hčer ustanovitelja Huaweija, podpredsednico in glavno finančnico v podjetju. Po mnenju sodnika je dejanje, ki ga očitajo Wanzhoujevi, kaznivo tako v ZDA, kot v Kanadi, kar je bilo ključno za presojo v tej zadevi.

Spomnimo, ZDA jo obtožujejo, da je med letoma 2009 in 2014 prek slamnatega hongkonškega podjetja SkyCom Iranu prodajala telekomunikacijsko opremo, narejeno v ZDA, s čimer je kršila ameriške sankcije proti tej državi. Meng Wanzhou je zato že vse od decembra 2018 v hišnem priporu v Vancouvru.

Kitajska ambasada v Ottawi se je na odločitev sodišča odzvala z ostro izjavo, zaostrujejo se tudi siceršnji odnosi med državama. Analitiki namreč ocenjujejo, da bo tudi predsednik Xi Jinping želel pred svojimi državljani pokazati nepopustljivo držo in bo zoper Kanado tako ali drugače ukrepal.

Njegov adut sta dva kanadska državljana, ki ju je kitajska aretirala konec leta 2018,...

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...

Slo-Tech - Ameriški predsednik Donald Trump je tehnološkim podjetjem, ki upravljajo družbena omrežja, zagrozil z vzpostavitvijo zakonske regulacije oz. tudi kar njihovim zaprtjem. Obenem je, kot je zdaj že običajno za politike z desno usmerjenim svetovnonazorskim kompasom, družbena omrežja obtožil politične pristranskosti v škodo konservativcev in dodal, naj nemudoma spremenijo svoj način dela.

To se je zgodilo dan potem, ko je Twitter njegovo objavo o goljufanju pri volitvah po pošti označil z modrim klicajem, bralce pa pozval, naj preverijo dejstva glede vsebine tvita. Slednje, torej opremljanje predsednikovih objav z oznako o dvomu v resničnost, se doslej še ni primerilo. Trump je podobne trditve o volitvah po pošti doslej objavil že večkrat, čeprav so jih mediji za preverjanje dejstev že nekajkrat ovrgli.

Za zdaj se ni odzval še nihče od predstavnikov večjih omrežij, so pa po predsednikovih grožnjah v nadaljevanju trgovanja nekoliko upadle delnice Twitterja in Facebooka.

To seveda ni...

theguardian.com - Potem, ko se je mesece dolgo uspešno upirala ameriškim pritiskom, bo vlada Borisa Johnsona vendarle prepovedala uporabo Huaweijeve omrežne opreme v svojih 5G omrežjih. Predlagani ukrep je posledica notranjega upora v konservativni stranki, ki ima v parlamentu kakih 80 glasov večine, a je v zadnjih tednih približno 50 poslancev glede vprašanja Huaweija obrnilo proti vladi. Kot razlog navajajo skrb za nacionalno varnost, torej argumente ZDA, do sedaj vgrajeno opremo pa naj bi postopoma zamenjali z drugo do leta 2023.

Še konec januarja je bila odločitev drugačna, britanski Komite za nacionalno varnost je tedaj odobril uporabo Huaweijeve opreme, a ne v kritičnih delih infrastrukture. Johnson je tedaj dejal, da Velika Britanija pri tem nima veliko opcij, saj naj bi bila odstranitev vsega z znamko Huawei iz obstoječih omrežij precej drag postopek. Odločitev je tedaj nekoliko ujezila Američane, ki so zagrozili tudi z omejevanjem sodelovanja med obveščevalnimi službami obeh držav.

ZDA so...

Reuters - Trumpova administracija oz. ameriško Ministrstvo za trgovino je v petek zaostrilo pogoje za izvoz tehnologije kitajskemu Huaweiju. Po novimi pogoji morajo vsi proizvajalci polprevodnikov, ki uporabljajo ameriško tehnologijo - torej tudi tisti izven ozemlja ZDA - pred prodajo pridobiti posebno dovoljenje ameriške vlade. Kot je razumeti iz izjav trgovinskega ministra Wilburja Rossa, se je Huawei, izkoriščajoč tehnološke vrzeli, doslej uspešno izogibal dosedanjim prepovedim.

Ukrep je zadnji v vrsti poskusov ZDA, ki trajajo že kako leto, da bi nekaterim kitajskim podjetjem preprečila dostop do sodobnih tehnologij, kot so polprevodniški čipi. Veljati je začel takoj, a bo naslednjih 120 dni zanj veljalo prehodno obdobje. Borzni odziv je bil takojšen; že med petkovim trgovanjem so za okoli 5 % zdrsnile navzdol vrednosti delnic podjetij, povezanih s tem segmentom.

Bliskovito se je odzvala tudi kitajska vlada, ki je, da bi zavarovala interese svojega gospodarstva, napovedala povračilne...

Slo-Tech - Na spletni strani največje parlamentarne stranke SDS je moč najti pornografsko vsebino. Do te ne morete dostopati neposredno prek spletne strani SDS, temveč morate vsebino poiskati z orodji Googla. Sami smo spletno stran pregledali z uporabo orodja "site" in ključno besedo "naked". Rezultate si lahko ogledate s spodnjih zajemih zaslona.





Luknja v sistemu?
Kot ve večina administratorjev spletnih strani, se podobna pornografska vsebina "hitro pojavi" (beri, spletni nepridipravi ves čas iščejo ranljive spletne strani) na vsaki strani, ki ni dovolj zaščitena. Očitno se je to dogodilo tudi stranki SDS in njenim administratorjem. Sicer smo po pridobitvi informacij o dogajanju preverili tudi spletne strani ostalih...

Reuters - Nemčija bo pri digitalnem sledenju okuženim s COVID-19 ubrala decentraliziran pristop Appla in Googla. Do nepričakovanega obrata je prišlo včeraj, potem, ko je še v petek zastopala prehod na Pan-European Privacy-Preserving Proximity Tracing (PEPP-PT). Standarda se razlikujeta predvsem po načinu shranjevanja podatkov o bližnjih srečanjih z okuženimi; prvi ubira decentraliziran pristop shranjevanja na napravah, drugi pa na centraliziranih strežnikih po nadzorom državnih zdravstvenih inštitucij. Slednjega po preobratu v Nemčiji v EU zastopata le še Francija in Velika Britanija.

Ključna težava z uvajanjem PEPP-PT je povezana z njegovim delovanjem na Applovih napravah. Apple namreč ne dovoljuje delovanja vmesnika Bluetooth v ozadju, medtem, ko je naprava zaklenjena in od tega, kljub pozivom na državni ravni, ne odstopa. Prav to naj bi bil tudi osrednji razlog na nemško odločitev.

Tretji močneje zastopan evropski decentraliziran standard je DP-3T (Decentralized Privacy-Preserving...

Huffpost - Clerview AI, aplikacija za samodejno prepoznavo obrazov, ki po zatrjevanju predstavnikov istoimenskega podjetja temelji na nekaj milijardah fotografij, je očitno tesno povezana z nekaterimi skrajno desničarskimi organizacijami v ZDA. Kot poroča Huffington Post, se je Hoan Ton-That, eden od ustanoviteljev, leta 2016 udeležil večerje z belim supremacistom Richardom Spencerjem, ki jo je organiziral znani desničarski mecen Jeff Giesea, sicer sodelavec Petra Thiela, ustanovitelja družbe Palantir, člana uprave Facebooka in glasnega podpornika trenutnega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Ton-That je bil donedavna obenem tudi član kanala na Slacku, na katerem so med drugim delovali posamezniki, kot je desničarski aktivist Chuck Johnson, skrbnik neonacijevske spletne strani Daily Stormer Andrew Auernheimer in kovalec zarotniških teorij Mike Cernovich. Prav Johnson naj bi se leta 2017 na Facebooku pohvalil, da dela na projektu algoritma, ki bo identificiral vse ilegalne migrante in jih...

Slo-Tech - Prejšnji teden se je spletni promet okoli 200 največjih svetovnih ponudnikov spletnih vsebin nenadoma za približno uro preusmeril skozi strežnike Rostelecoma, ruskega ponudnika telekomunikacij v državni lasti. Med prizadetimi so bili tudi Google, Amazon, Facebook, Akamai, Cloudflare, GoDaddy, Digital Ocean, Joyent, LeaseWeb, Hetzner in druga znana podjetja.

Za zdaj ni znano ali je šlo za zlonamerni Border Gateway Protocol (BGP) napad, pri katerem en od usmerjevalnikov preprosto prikaže tuje IP naslove kot svoje, kar drugi udeleženci po načelu zaupanja vzamejo resno in tudi sami prilagodijo usmerjevalne tabele. Od tega trenutka dalje, pa vse dokler nekdo tega ne opazi, bo promet tekel preusmerjeno. Pred poldrugim letom je tak incident zakrivil Nigerijski ponudnik MainOne, kjer so zaradi napake med posodabljanjem skozi svoj sistem speljali promet vseh Googlovih IP številk. Prav tako ima glede tega pisano zgodovino Kitajska, kot se spomnimo, se je to primerilo tudi lansko poletje.

...

Slo-Tech - Google je sporočil, da bo zaradi porasta količine lažnih novic in dezinformacij po izbruhu koronavirusa namenil 6,5 milijona dolarjev za financiranje preverjanja dejstev. Financirali bodo neodvisne preverjevalce dejstev (fact-checkers) in neprofitne organizacije, ki se boriju proti širjenju dezinformacij, s poudarkom na zavajanjih glede koronavirusa. Alexios Mantzarlis iz Google News Laba je ob tem poudaril, da morajo za pravilno informiranje ljudi sodelovati vsi: znanstveniki, novinarji, znane osebe, platforme (družbena omrežja) in ostali. Zaradi negotovosti in strahu so ljudje še bolj dojemljivi za neresnične informacije, zato je povpraševanje po delu preverjevalcev dejstev še toliko večje, kar Google finančno podpira.

Neprofitna organizacija First Draft bo med drugimi deležna dodatne Googlove podpore. First Draft upravlja spletno središče za različne vire informacij in hkrati novinarjem nudi usposabljanje o razločevanju informacij. Podobnih platform je še precej, denimo...

Slo-Tech - Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova je danes ponovno opozorila velika globalna spletna podjetja, naj prenehajo služiti z lažnimi informacijami, povezanimi z epidemijo novega koronavirusa. Komisarka je sicer že pred tednom dni opravila konferenčni klic s predstavniki Facebooka, Twitterja, Googla, Microsofta in Mozille, v katerem jih je opozorila, da so njihova dosedanja prizadevanja nezadostna.

Jourova je tokrat povedala, da je na spletu še vedno mogoče najti velike količine zavajajočih in škodljivih informacij, sama je navedla primer oglasa, ki je vzrok izbruha epidemije pripisoval migreni. Komisarka še zahteva, da se umaknejo tudi t. i. clickbait dezinformacije in oglasi, ki oglašujejo spletne prevare.

Obtožena podjetja so se doslej branila, da so v zadnjem času odstranila velike količine škodljivih vsebin in umaknila vse oglase, ki so bili denimo povezani s prodajo zaščitne opreme. Prav tako so glede trenutne zdravstvene krize poskušala uporabnikom približati uradne...

Slo-Tech -

Zdravstvena kriza coronavirusa se hitro spreminja tudi v vedno večjo zasebnostno grožnjo, ki bo nepovratno spremenila svet, v katerem živimo. Pod krinko skrbi za državljanke in državljane in z izgovorom bolj uspešnega boja proti virusu se namreč vedno več držav po celem svetu odloča za tak ali drugačen način zasledovanja uporabnikov mobilnih telefonov.

Če smo najprej zavijali oči nad bolj avtokratskimi državami, kjer človekove pravice in zasebnost niso ravno na višku družbenih vrednost, ki jih je vredno zagovarjati in ščititi, so se o podobnih praksah začeli pogovarjati tudi v bolj človekovim pravicam naklonjenim državam.

China mobilized its mass surveillance tools, from drones to CCTV cameras, to monitor quarantined people and track the spread of the coronavirus. (vir)

V zadnjem času opažamo, da niti Evropska unija niti Združene države Amerike niso imune na reševanje zdravstvene krize s popolnoma neprimernimi in nekoristnimi metodami sledenja uporabnikov pametnih telefonov.

...

Slo-Tech - Ameriško ministrstvo za energetiko je skupaj z IBM ustanovilo javno-zasebni konzorcij, ki naj bi raziskovalnim inštitucijam zagotovil računsko moč za preiskave na področju virusa Covid-19. Ker je novico na dopoldanski novinarski konferenci razglasil predsednik Donald Trump, se je njegov opis projekta glasil nekoliko bolj slikovito: "Da spustimo z vajeti moč ameriških superračunalnikov!" Kot so potem nekoliko bolj vsebinsko pojasnili pri IBM, bo znanstvenikom na voljo 16 sistemov, s 775.000 procesorskimi jedri in 34.000 grafičnimi procesorji, ki bodo v seštevku zmogli 330 petaflopov računske moči. Ta bo namenjena za različne projekte na področju epidemiologije, bioinformatike in molekularnega modeliranja.

Konzorciju so se že pridružila nekatera druga ameriška podjetja, denimo Google, Hewlett Packard Enterprise, Amazon in Microsoft ter številne akademske inštitucije, kot so MIT, Oak Ridge National Laboratory in NASA. Zainteresirane znanstvene inštitucije se lahko za sodelovanje...

Slo-Tech - Amazon je iz svoje spletne trgovine pred kakim tednom potihem umaknil vse različice Hitlerjeve knjige Mein kampf, pravzaprav se je za prepoved izvedelo šele iz elektronskih sporočil, ki jih je s tem v zvezi poslal dobaviteljem in prodajalcem. Mimogrede, ta prepoved je zajela tudi vse izvode protijudovskih knjig The International Jew, ki jih je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja tiskal vneti antisemit Henry Ford.

No, te dni so se izvodi Mein kampfa vnovič pojavili v Amazonovi trgovini, s to razliko, da so na voljo le prek Amazona samega, ne pa tudi prek drugih trgovcev. Ti so zaradi nekonsistentne politike cenzure precej razjarjeni, saj kot vedno doslej nikomur ni jasno, kaj se lahko in kaj ne sme prodajati. Zakaj prepoved in potem spet ne, predstavniki Amazona še niso javno pojasnili.

Podjetje je sicer že dolga tarča kritik zlasti judovskih organizacij, pa tudi domačih politikov, potem ko je bilo mogoče v njihovi trgovini kupiti vse od zgodovinskih predmetov iz obdobja...

New York Times - Kot je včeraj napovedal ameriški predsednik Donald Trump, je vladnim uradnikom v boju s koronavirusom priskočilo na pomoč 1.700 Googlovih inženirjev. Ti naj bi hitro - ne počasi, kot se je to dogajalo v preteklosti, je še poudaril predsednik - vzpostavili vseameriško spletno stran za testiranje potencialno okuženih. Na njej bodo državljani lahko ugotovili ali testiranje sploh potrebujejo, nato pa bi jih stran tudi razvrstila in usmerila v najustreznejšo zdravstveno ustanovo.

V urah, ki so sledile, so se njegove trditve rušile druga za drugo; najprej, taka spletna stran ne obstaja. Niti še ne bo vzpostavljena kmalu, sploh pa ne za celo državo, na njej pa ne delajo Googlovi inženirji, pač pa prostovoljci drugega Alphabetovega podjetja Verily. Po Trumpovi objavi so se od tam oglasili in potrdili, da se s spletnim triažnim projektom dejansko ukvarjajo pri njih, da je ta še v zgodnji fazi razvoja in ga bodo v bodoče testirali na območju San Francisca. Stran vsaj na začetku ne bo...

Slo-Tech -

Lansko leto je avstrijska nevladna organizacija AlgorithmWatch razkrila, da slovenska policija od leta 2014 uporablja tehnologije za prepoznavanje obrazov. Slovenija tako sledi trendom na področju nadzornih tehnologij in umetne inteligence, ki ji pomaga pri tem delu. Primer še zdaleč ni končan, saj se je vmes izkazalo, da je bil projekt financiran z evropskimi sredstvi, ki niso bila pravilno porabljena. Več si lahko preberete na spletišču projekta Etičen IT.

V Ljubljano v četrtek, 26.3.2020 v ZRC SAZU na Novi trg 2 prihaja vodja organizacije AlgorithmWatch, Matthias Spielkamp, ki bo predaval na dogodku "Algorithms and us" v organizaciji zavoda Državljan D. AlgorithmWatch se ukvarja z analizo in spremljanjem razvijanja in implementacije algoritmov v procese odločanja in druga področja javnega življenja v naši družbi.

Po predavanju bo sledila okrogla miza na temo algoritmov v naši družbi, na kateri sodelujejo:

• Pika Šarf, Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti
  
...

Slo-Tech - Podjetju Clearview, ki je razvilo program za identifikacijo ljudi na podlagi fotografij ter v ta namen ustvarilo bazo več kot treh milijard fotografij, kar tržijo številnim organom po svetu, je ušla baza strank. Clearview je ta teden o incidentu obvestil svoje stranke, iz katerega je razvidno, da gre za podatke o strankah, število registriranih računov za pregled in število opravljenih poizvedb za ljudmi.

Kopijo tega seznama so pridobili pri Buzzfeed in ugotovili, da je bilo uporabnikov več kot 2200. Čeprav Clearview trdi, da aplikacija ni namenjena končnim uporabnikom, temveč organom, državnim službam in agencijam, so med strankami celo Walmart,Best Buy, Macy's in NBA. Večina izmed teh 2200 je aplikacijo 30 dni uporabljala brezplačno in se potem za nakup ni odločila, Macy's pa se na primer je. Zakaj točno veleblagovnica uporablja program za identificiranje ljudi, ostaja nepojasnjeno. Ni presenetljivo, da bi si to želeli z vidika preprečevanja tatvin, vprašanje je, ali to smejo....

Reuters - Na včerajšnjem srečanju delničarjev Appla v Cupertinu je bil na dnevnem redu tudi predlog enega od vlagateljev, da bi podjetje poslej moralo redno poročati o svoji politiki glede svobode govora in pravice do informiranosti. Predlog se je precej neposredno nanašal na Applovo uklanjanje zahtevam kitajske vlade v preteklosti, zlasti na množičen umik VPN aplikacij iz AppStora leta 2017 ter na umik aplikacije časnika New York Times istega leta.

Predlog je na glasovanju dobil le 40,6 odstotka glasov, kar je premalo za uveljavitev, po drugi strani pa vendarle več, kot je dobil soroden predlog pred dvema letoma, kje bilo za le 5,6 % kapitala. Vsekakor pa je tokratno glasovanje po mnenju analitikov dobilo dovolj podpore, da bodo v vodstvu morali začeti resneje razmišljati o tem, kako njihova politika do človekovih pravic v takih državah vpliva na njihov siceršnji ugled.

Pri Applu sicer zadevo pojasnjujejo tako, da v vsaki državi delujejo skladno s tamkajšnjo zakonodajo: "V takih primerih...

Slo-Tech -

Zasebnost in varnost državljana v informacijski družbi bo tema že šeste Cryptoparty Slovenija konference, ki se bo odvila v ponedeljek, 2.3.2020 ob 18h v Računalniškem muzeju na Celovški 111 (poleg Kino Šiška). Vstop je prost.

Pet predavateljic se bo v svojih predavanjih dotaknilo problema zasebnosti in identitete (Nika Mahnič), težav s tehnologijami prepoznavanja obrazov (Lottle Houwing / Bits of freedom), vedno bolj aktualnega kibernetskega vojskovanja (Kaja Ciglic / Microsoft) , izziva nadzorne oglaševalske industrije (Karolina Iwańska / Panoptykon Foundation) ter poslovne varnostne kulture (Taja Andrej / Lawisec).

Konferenca Cryptoparty Slovenija nastaja v organizaciji zavoda Državljan D in je od leta 2015 ena redkih konferenc, na katerih poglede srečujejo različne interesne skupine, od industrije do nevladnih organizacij in drugih strokovnjakov. "Pomembno se nam zdi, da so konference dejansko stičične točke različnih pogledov in idej, ne pa da na konferencah o zasebnosti in...

Slo-Tech - Twitter sodi med družbena omrežja, ki so obljubila aktivnejšo borbo proti širjenju lažnih novic in neresnic. Ta mesec je Twitter že objavil prepoved objavljanja sintetičnih in zmanipuliranih medijskih vsebin, kar z drugimi besedami pomeni prikrite fotomontaže (deepfake). Sankcije bodo odvisne od namena objave in možnih vplivov ter bodo segale od označitve do izbrisa. Definicija lažnih in zavajajočih novic je široka lahko obsega tudi posnetke, ki so zgolj nepošteno zmontirani. Twitter napoveduje, da bo 5. marca še zaostril lovljenje zavajajočih objav.

NBC News je dobil vpogled v predlog sistema za označevanje zavajajočih novic, lažnih novic in laži, ki jih bodo objavljali politike in druge javne osebnosti. Tovrstne objave bodo imele spodaj veliko oranžno oznako, da so zavajajoče. To oznako bodo dodelili preverjevalci dejstev (fact-checkers) in novinarji, morda pa bodo lahko sodelovali tudi navadni uporabniki. To bo potekalo podobno kot pri Wikipediji, torej ne bo imel moči...

Slo-Tech - Rusija je lani jeseni sprejela zakon, po katerem morajo ponudniki strojne opreme - zakon za zdaj govori o osebnih računalnikih, pametnih telefonih in televizorjih - na svoje naprave obvezno naložiti ruske ekvivalente programske opreme, odobrene s strani ruske vlade, pri čemer dovoljuje, da je ob njej še vedno naložena tudi originalna programska oprema. Zakon bo začel veljati z mesecem julijem, Huawei, ki ima v Rusiji največji, 33 odstotni tržni delež in Samsung z 28 %, pa sta pred dnevi sporočila, da že sodelujeta z oblastmi in bosta ustrezno prilagodila prednaložene aplikacije.

Zakona se je takoj prijelo neuradno ime antiapple zakon, zaradi neomajnega stališča podjetja glede tuje programske opreme. Apple, ki ima 10 % tržni delež, je že pred časom sporočil, da na svoje izdelke nima namena nameščati aplikacij tretjih ponudnikov in da bo zaradi zakona najverjetneje prisiljen razmisliti o svojem nadaljnjem delovanju v Rusiji.

Podrobnosti zakona, denimo kazni za kršitve, še niso...

Reuters - Evropska komisija (EK) je razkrila osnutke predpisov, ki bodo na ozemlju stare celine urejali upravljanje industrijskih podatkov, nadzirali uporabo umetne inteligence in ukorili ameriške tehnološke gigante. Paket je prvi v nizu prihajajočih zakonskih predlogov, ki bodo oblikovali digitalno prihodnost unije.

Predlogi se (resnici na ljubo precej ohlapno) nanašajo na gradnjo enotnega podatkovnega trga držav članic, kar naj bi v bodoče pomagalo vzpostaviti lastna velika tehnološka podjetja, ki bi zmanjšala zaostanek za ameriškimi in azijskimi. EU namreč ne skriva razočaranja, da je v prvi fazi digitalizacije precej zaostala, zlasti na področju storitev za končne potrošnike, denimo pri družbenih omrežjih, pametnih napravah in spletni prodaji.

Enotni podatkovni trg bi se tako naslanjal predvsem na doslej zbrane podatke, ki jih imajo večja podjetja, primeroma naštevajo nemški Siemens in francoski Alstom, vanj pa bi v naslednjih letih investirali še med 4 in 6 milijardami evrov, med...

Slo-Tech - Facebookov CEO Mark Zuckerberg je trenutno na mini turneji po Evropi. Že v soboto je na münchenski varnostni konferenci opozoril na nujo po zakonski regulaciji škodljivih vsebin na spletu, saj po njegovem mnenju presoje o tem, kaj šteje za svobodo govora, ni mogoče prepustiti podjetjem, kot je njegovo. Vlade je pozval, naj pri sprejemanju zakonodaj o družbenih medijih sledijo modelu, ki ga sam že nekaj časa propagira in po katerem bi nanje gledali kot na nekakšen hibrid med medijem in telekomunikacijskim podjetjem.

Danes je prispel v Bruselj, kjer se je sestal s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, podpredsednico komisije Vero Jourovo in komisarjem za notranji trg in storitve Thierryjem Bretonom. Evropska komisija bo namreč v sredo predstavila smernice za zakonodajo, ki bi uokvirila uporabo umetne inteligence, zlasti na občutljivih področjih, kot sta zdravstvo in transport, pravičneje obdavčila velika spletna podjetja ter vzpostavila nekoliko bolj zavezujoča pravila za...

Slo-Tech - V švicarskem mestu Zug je med drugo svetovno vojno zraslo podjetje Crypto AG, specializirano za šifrirne in dešifrirne napreave. Ugled, ki si ga je pridobilo prek sodelovanja z zavezniki v času svetovnega spopada, je znalo po vojni odlično unovčiti. Do danes je s prodajo v več kot 120 držav sveta na leto zaslužilo milijone. Med njihovimi strankami za nakup naprav, ki so domnevno zagotavljale varno komunikacijo, so bile tudi vladne agencije Irana, Indije, Pakistana, Iraka, Nigerije, Sirije in celo Vatikana. Šlo je za praktično vse pomembnejše države, razen Rusije in Kitajske.

Mnoge od njih se verjetno ne bi odločile za nakup, če bi vedele majhno podrobnost, o kateri se je pisalo in ugibalo že leta, te dni pa so jo dokončno raziskali nemški, ameriški in švicarski novinarji: že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja sta bili skriti lastnici Crypto AG obveščevalni družbi ZDA in tedanje Zahodne Nemčije, CIA in BND.

O tem, da gre za podjetje sumljivega porekla, je že leta 2006 v...

Slo-Tech -

Kako digitalna doba in tehnologije informacijske družbe vplivajo na kakovost človekovih pravic? Kako tehnologije in storitve informacijske družbe vplivajo na zasebnost, dostop do informacij, varnost, človekovo dostojanstvo? Kaj lahko glede zagotavljanja človekovih pravic v digitalni dobi naredi posameznik, kaj delajo državne inštitucije, kaj delajo podjetja?

Informacijska družba je že zdaleč presegla okvirje interesne skupine in je danes prisotna na vseh ključnih družbenih področjih, od posameznikovega zasebnega življenja do javne in politične sfere.

Kako vseprisotna tehnologija spreminja razmerja moči, kako omogoča in onemogoča posameznikovo delovanje v družbi, kako se s pomočjo tehnologije razvija družba nadzora in kako je tehnologija katalizator za promocijo in ogrožanje človekovih pravic.

O izzivih človekovih pravic v digitalni dobi se bomo pogovarjali z

• dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora, pisarna informacijskega pooblaščenca
• Miha Horvat, namestnik,...

Slo-Tech - Ameriški Zvezni urad za prometno varnost je v zgodovinski odločitvi za avtonomno dostavno vozilce Nuro R2 prvič dovolil delno izjemo pri izpolnjevanju zveznih standardov prometne varnosti. S tem se začenja uvajanje predpisov, posebej prilagojenih samovoznim avtomobilom.

Kljub visokoletečim napovedim Uberja in Wayma ter vztrajnemu napredku v preizkušanju avtonomnega potniškega prometa, pa bomo navadni smrtniki prave samovozne stroje bržkone najprej izkoriščali v tovornem transportu, torej dostavi tako na debelo kot drobno. V ZDA pri slednjem prednjači firma Nuro, ki je na prelomu v leto 2019 z vozilom Nuro R1 dostavljala špecerijo v Phoenixu, nato pa sredi lanskega leta še v Houstonu. Zdaj je družba predstavila naslednjo generacijo vozilca, Nuro R2, ki ima pri podobni velikosti kot predhodnik kar za polovico večjo delovno prostornino, pa vgrajeno hlajenje in še kaj.

Mnogo teh karakteristik so snovalci lahko dodali, ker se jim ni bilo treba več ubadati z avtomobilskimi elementi, ki...

Reuters - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za uvajanje tehnologije 5G, v katerih se je dotaknila tudi vloge podjetij, ki veljajo za potencialno tvegana. Čeprav ga ne poimenujejo neposredno, gre seveda za Huawei, zaradi katerega je EU pod pritiskom ZDA, ki od svojh partneric pričakujejo popolno blokado tega kitajskega podjetja pri gradnji 5G infrastrukture. Kljub temu bo na koncu vsaka država članica sama odločala o tem, čigavo opremo bo dovolila na svojem ozemlju, smernice EK pa naj bi zagotavljale, da bodo države svoje varnostne pristope med sabo do neke mere uskladile.

Pred dnevi je svojo strategijo razkrila Velika Britanija, ki je sicer na izhodnih vratih unije, smernice EK pa v določeni meri posnemajo pristop otočanov. Torej, sodelovati smejo vsi ponudniki, vendar bodo za nekatere veljale določene omejitve, denimo pri gradnji kritičnih delov infrastrukture, kot so jedrna omrežja. Komisija članice še poziva, naj okrepijo varnostne elemente, ocenijo tveganja pri posameznih...

Reuters - Odločitev je danes zjutraj sprejel njihov Komite za nacionalno varnost, ki ga sestavljajo ključni ministri in predstavniki obveščevalnih služb. Huawei bo kljub temu, da predstavlja t. i. ponudnika z visokim tveganjem, smel sodelovati pri gradnji nebistvenih delov britanskega omrežja, ne bo pa imel dostopa do občutljivih ustanov, kot so jedrske elektrarne in vojaške organizacije. Zadnja omejitev se nanaša na njegov tržni delež; ta bo smel znašati največ 35 odstotkov.

Neimenovani vladni vir je za Guardian povedal, da "Britanski varnostni strokovnjaki vedo o Huaweiju več, kot katerakoli država na svetu, pri čemer so zadovoljni s sprejetimi omejitvami ter menijo, da je potencialna tveganja mogoče obvladovati." Pred današnjo odločitvijo so tamkajšnji strokovnjaki opozarjali, da bi izključitev Huaweija lahko pomenila dve do triletno zamudo pri uvajanju 5G tehnologije.

Bo pa vlada Borisa Johnsona najverjetneje doživela nekaj jeze s strani Trumpove administracije, ki si že dlje časa...

Slo-Tech - Na Ministrstvu za javno upravo so pripravili posvet o uvajanju tehnologije 5G. Ta je žal izzvenel v tipično pilatovskem duhu, ministrstvo si je namreč roke opralo tako, da je pred mikrofon pripustilo dobesedno vsakogar. Teoretike zarot, stavbne biologe in druge, ki se iz porajajoče tehnologije nadejajo političnega oz. pravega kapitala.

Okope znanosti je zastopal bralcem Slo-techa dobro znani dr. Matej Huš s Kemijskega inštituta, ki je poudaril, da znanost ne more z gotovostjo trditi, da neka stvar ni škodljiva, bi pa bilo mogoče dokazati škodljive vplive tehnologije 5G, kar se do sedaj še ni zgodilo. Nasprotno, praktično vse merodajne raziskave zavračajo domnevne negativne učinke elektromagnetnih valovanj znotraj zakonsko dovoljenih vrednosti. Huš je opozoril še na zavajanja in širjenje strahu v javnosti s pomočjo nepreverjenih raziskav, ki se jih poslužujejo nasprotniki 5G, zlasti raziskav enega samega znanstvenika, švedskega onkologa Lennarta Hardella, ki mu edinemu uspeva vedno...

The Verge - Medtem ko se Microsoft in Google, malo pa tudi Amazon, na bruseljskem parketu kregajo o tem, ali je samodejna prepoznava obrazov na javnih krajih dobra ideja ali ne, so v Londonu že našli odgovor. Metropolitanska policija je namreč opravila svojo lastno analizo tveganj, povezanih s to tehnologijo, ter ugotovila, da je v resnici vse v redu. Po uspešnem zaključku testiranja NEC-ove "world-leading" NeoFace Live Facial Recognition rešitve so zato že prešli v fazo produkcije.

Live Facion Recognition (LFR), kot pravijo tehnologiji je tako že postavljena na nekaterih obljudenih krajih v mestu, kot so Westminstrski most, v za turiste priljubljeni četrti West End ter v nakupovalnih središčih v Westfieldu. Tam postavljeni sistemi skušajo samodejno prepoznati obraze mimoidočih in jih primerjati zoper skrbno vzdrževan (angl. bespoke) seznam oseb, ki so iskane v zvezi z hudimi kaznivimi dejanji. Če pride do zadetka, tehnologija o tem samodejno obvesti policiste, ki so trenutno v tistem...

Reuters - Apple je, kot je znano, trenutno zapleten v zasebnostno vojno z ameriškimi organi pregona. Ti od podjetja zahtevajo odklep dveh iPhonov, ki ju je uporabljal saudski vojak, ki je na Floridi ubil tri ameriške vojake. Tudi sicer podjetje zadnje čase gradi imidž družbe, ki prav posebno skrb namenja zasebnosti svojih uporabnikov.

Vse kaže, da v zakulisju stvari niso povsem take. Reuters je na podlagi pogovora s štirimi anonimnimi uslužbenci FBI in dvema, prav tako anonimnima zaposlenima pri Applu, izvedel, da je podjetje pred dvema letoma načrtovalo vpeljavo end-to-end enkripcije pri nalaganju podatkov z uporabniških naprav v iCloud. Ta povezava je sicer že zdaj šifrirana, a je šifrirni ključ poleg uporabnika posedoval tudi Apple, zaradi česar je lahko na zahtevo organov pregona izročil potrebne podatke. Celostno šifriranje bi v praksi pomenilo, da bi Apple popolnoma izgubil možnost dostopa do podatkov v uporabni, torej berljivi obliki.

Državni organi sicer imajo dostop do podatkov na...

Slo-Tech - Sundar Pichai, CEO Alphabeta in Googla, je na tiskovni konferenci v Bruslju podprl nedavna in za zdaj še povsem neuradna zavzemanja Evropske komisije, da bi začasno prepovedali uporabo samodejne prepoznave obrazov. Kot razlog tudi sam navaja možnost, da bi bila tehnologija zlorabljena v nečedne namene, je pa regulatorje obenem tudi pozval k previdnemu in proporcionalnemu pristopu, ki naj pretehta družbene koristi in potencialno škodo.

Takim stališčem se je precej jasno uprl predsednik in glavni pravnik Microsofta Brad Smith. Kakršenkoli moratorij je primerjal z uporabo mesarske sekire, namesto skalpela, s katerim bi po njegovem mnenju morali pristopati k reguliranju takih področij. Pri tem je našteval nekatere koristi, ki jih samodejna prepoznava obrazov prinaša, denimo pri iskanju pogrešanjih otrok. Dodal je še, da je potrebno probleme najprej identificirati, šele na taki podlagi pa oblikovati pravila, ki nas bodo obvarovala pred morebitnim množičnim nadzorom. Po njegovem mnenju...

BBC - BBCjevi novinarji so s preprostim preizkusom dokazali, da je na Twitterju mogoče naročiti oglas in ga plasirati uporabnikom, ki jih zanimajo pojmi kot so "bela nadvlada", "neo-naci", "transofobija", "anti gej" in podobno. Skratka, čeprav bi morala biti izbira ključnih besed pri oglasnem fokusiranju omejena, je Twitter že v začetni fazi naročanja brez oklevanja za vse naštete pojme ponudil oceno, koliko uporabnikov v Veliki Britaniji bi tak oglas utegnil zanimati.

BBC je oblikoval oglas z naslovom Srečno novo leto in ga targetiral na tri različna občinstva, kar jih je stalo 3,84 britanskega funta. Kampanja naslovljena na "islamophobes", "islamaphobia", "islamophobic" and '#islamophobic' je dobila oceno potencialnega občinstva med 92.900 in 114.000 tviterašev. Kampanja, ki je ciljala mladostnike med 13. in 24. letom, je slonela na ključnih besedah "anorexic", "bulimic", "anorexia" ter "bulimia" in je imela 20.000 potencialnih interesentov. Preden so jo raziskovalci sami zaustavili,...

Slo-Tech - Wikipedija, ki je mimogrede včeraj praznovala 19. rojstni dan, je po 991 dneh le dočakala konec blokade v Turčiji. Da je taka prepoved neustavna, je pred tremi tedni že razsodilo tamkajšnje ustavno sodišče, čigar razsodba pa je vendarle še porajala vprašanje, kdaj jo bo turška vlada udejanjila tudi v praksi. To se je zgodilo včeraj, vendar tudi danes vsi prebivalci še ne morejo dostopati do nje, saj vsi ponudniki spleta še niso izpeljali procesa deblokade.

"Veseli smo, da bodo prebivalci Turčije lahko spet sodelovali v največji globalni spletni razpravi glede kulture in zgodovine Turčije," so ob objavi novice zapisali pri Wikimedia Foundation.

Turška vlada je spletno enciklopedijo prepovedala aprila 2017, potem ko ta ni želele umakniti trditev o sodelovanju turških oblasti z Islamsko državo v času vojne v Siriji.

Wikipedija občasno skupi prepoved v kateri od držav sveta, pri čemer pa takih avtoritarnih teženj ne kažejo samo države tretjega sveta. Enciklopedija je cenzuro...

Ars Technica - Ameriško tožilstvo, policija in obveščevalne službe niso nikoli skrivali, da jim je Applovo šifriranje podatkov na iPhonu hud trn v peti. Ne razpolagajo namreč z načinom za razbitje šifer za odklep telefona, ker je Apple šifriranje izvedel pravilno in brez (znanih) stranskih vrat. Zato bi seveda spet radi Applovo pomoč v obliki stranskih vrat (backdoor) za odklep telefona.

Tako kot pred štirimi leti se je FBI spet znašel v godlji, saj imajo v rokah telefon (oz. tokrat celo dva telefona) od znanega terorista, ne morejo pa priti do podatkov na njem. Gre za dva iPhona od Mohammeda Saeed Alshamranija, Savdijskega vojaka, storilca strelskega pohoda na ameriški vojaški bazi v Floridi prejšnji mesec. Oba telefona sta seveda zaklenjena in šifrirana, enega od njiju pa je Alshramrani pred svojo smrtjo tekom strelskega obračuna s policijo še poškodoval, tako da je je vanj ustrelil. FBI si seveda zelo želi dostopa do podatkov na obeh telefonih, ker bi lahko osvetlila njegove motive oziroma...

Slo-Tech - Prepoved je v veljavo stopila danes, temelji pa na zakonu Export Control Reform Act (ECRA), sprejetem že leta 2018. ECRA vladnim organom nalaga, da preučijo ali izvoz določene tehnologije škoduje interesom ZDA in ga po potrebi prepovedo. To se je zdaj, po pričakovanjih, zgodilo programski opremi, ki za analizo satelitskih posnetkov uporablja nevronske mreže. Gre torej za opremo, ki na fotografijah samodejno prepoznava posamezne elemente, ne nujno samo tiste z vojaškim pomenom, pač pa tudi take, ki jih pri svojem delu potrebujejo, denimo ekologi. Podjetja, ki kaj takega prodajajo v tujino - razen Kanade - bodo poslej morala zaprositi za izvozne licence.

Ukrep je seveda najverjetneje uperjen proti Kitajski, ki je zadnja leta na področju umetne inteligence tesno za petami ZDA, še huje, po mnenju številnih strokovnjakov se ta njihov razvojni zaostanek zmanjšuje. Prav zato je ukrep tudi nekoliko neresen, saj je pristojni Urad za industrijo in varnost prepovedal samo programsko opremo,...

Slo-Tech - "Dobrodošla nazaj, Turčija," je pod sliko samega sebe s turško zastavo tvitnil Jimmy Wales, ustanovitelj Wikipedije. Potem, ko jo je turška vlada leta 2017 z administrativnim ukrepom prepovedala, je ustavno sodišče zdaj to prepoved z večino 10:6 razglasilo za kršitev svobode govora in zaukazalo njeno takojšnjo odpravo.

Razlog za prepoved vseh jezikovnih različic Wikipedije je bil v zapisih, ki so turške vladne funkcionarje obtoževali podpore in trgovanja z ISIS in drugimi terorističnimi organizacijami. Uradna Ankara je enciklopedijo tedaj razglasila za orodje za blatenje njihove države in Turčija je postala druga država za Kitajsko s tako prepovedjo. Wikimedia Foundation se je nemudoma spustila v sodne spore, ki pa so se na nižjih instancah, vse do ustavnega sodišča, zanjo slabo končali. Fundacija je sprožila spor tudi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu in zmagala, a je turška vlada odločitev preprosto prezrla in plačevala globe, ki jim jih je za...

The Register - Pred kratkim je ameriško Pritožbeno sodišče za drugo okrožje odločalo o primeru, v katerem je FBI uporabil podatke, ki jih je dobil iz zbirk, ki jih sicer za svoje potrebe in za izvajanje svojih nalog kopiči NSA.

Obtoženi Agron Hasbajrami je materialno pomagal teroristični organizaciji, kar je tudi priznal. Zapletlo pa se je pri vprašanju, ali je FBI dokaze zbral zakonito.

Sodišče je odločilo, da FBIjeva uporaba NSAjevih podatkov po vsej verjetnosti krši četrti amandma ameriške ustave, ki določa, da organi pregona ne smejo posegati v zasebnost posameznikov brez razloga za sum, da bodo našli dokaze o kaznivem dejanju. Da gre za "verjetno kršitev" je sodišče ugotovilo, ker iz zbranih informacij ni moglo z gotovostjo ugotoviti, kako so potekali postopki zbiranja dokazov.

NSA ima v zakonu FISA (Foreign Intelligence Surveillance Act) pooblastilo, da zbira podatke o osebah, ki niso državljani ZDA. Podatke pogosto dobijo s strežnikov, ki se nahajajo v ZDA (Google, Facebook ...), čeprav...

Financial Times - Kot poroča Financial Times (Članek je plačljiv, alternativni vir) naj bi prepoved že pred časom zaukazali iz centrale tamkajšnje komunistične partije, izpeljali pa bi jo v naslednjih treh letih, velja pa tako za strojno kot za programsko opremo, ki ni kitajskega izvora. Ukrep je zato najverjetneje odgovor na podobne ameriške prepovedi; spomnimo, ZDA so svojim vladnim ustanovam prav tako prepovedale poslovanje z nekaterimi kitajskimi, prav tako so gigantu Huaweiju prepovedali dostop do ameriških tehnologij.

Prepoved je tako prvi neposreden protiudarec, ki je prišel s Kitajske in bo verjetno precej prizadela tuje multinacionalke, denimo HP, Dell, Microsoft, ARM, Intel, pa tudi Google, ki je že občutil posledice prepovedi prodaje licenc drugemu največjemu ponudniku pametnih telefonov.

Po drugi strani pa bo zmanjšanje tehnološke odvisnosti od tujine precejšen zalogaj tudi za Kitajce, ki bodo morali po nekaterih ocenah nadomestiti med 20 in 30 milijonov kosov strojne opreme, med...

Slo-Tech - Potem, ko je ameriška Komisija za telekomunikacije (US Federal Communications Commission) domačim operaterjem nedavno prepovedala nakup Huaweijeve opreme iz posebnega, 8,5 milijard ameriških dolarjev težkega razvojnega sklada za manj razvita območja, je podjetje zoper to odločitev vložilo tožbo na ameriško prizivno sodišče. Komisija je prepoved namreč utemeljila z domnevno grožnjo varnosti, ki naj bi jo oprema prestavljala. Po mnenju Huaweija za kaj takega ni nobenega dokaza.

Poteza je še en v nizu zapletov, ki zadnje leto spremljajo kitajskega giganta in washingtonsko administracijo, pa seveda mračijo odnose med državama z največjim obsegom medsebojne trgovine na planetu. Huawei se je podobno pritožil tudi na majski ukrep ZDA, s katerim so nakup njihove opreme prepovedali vladnim organom.

ZDA pa še vedno pritiskajo na svoje zaveznice, naj sledijo njihovim ukrepom. Deutsche Telekom je tako včeraj zamrznil nakupe 5G opreme, vse dokler vlada v Berlinu ne odloči o tem vprašanju....

Reuters - Kitajska uprava za informacijsko družbo je objavila nov sveženj pravil, ki urejajo objavo zvočnega in video materiala na spletu. Med drugim govori tudi objavljanju in razširjanju lažnih novic ter drugega materiala, ustvarjenega s pomočjo umetne inteligence in navidezne resničnosti. Vsaka taka objava mora biti poslej jasno označena na poudarjen način, v nasprotnem primeru pa bo storilec odgovarjal za kaznivo dejanje. V določenih primerih bo odgovornost nosil tudi upravljavec platforme, ki je material objavila.

Po mnenju kitajski oblasti lahko tehnologije, kot je deepfakes ogrozijo nacionalno varnost, škodujejo družbeni stabilnosti in družbenemu redu ter posežejo v zakonite pravice tretjih oseb. Zavedanje o tovrstnih grožnjah se je tam okrepilo v začetku septembra, ko je v uporabo prišla kitajska aplikacija Zao, ki zna precej prepričljivo ponarejati in animirati obrazne poteze.

Pravilo bo začelo veljati s 1. 1. prihodnjega leta.

Pred tedni je Kalifornija kot prva zvezna država v...

theguardian.com - Ministri držav članic EU so včeraj glasovali o novi direktivi, ki bi velika globalna podjetja, taka s prihodki nad 750 milijoni evrov, primorala k razkritju dobičkov in višine plačanega davka na dobiček v posamezni državi članici. Predlog je bil zavrnjen, za sprejem bi bilo potrebnih 16 glasov, dobil jih je 14. Proti je glasovalo dvanajst članic: Irska, Luksemburg, Švedska, Malta, Ciper, Estonija, Latvija, Avstrija, Češka, Madžarska, Hrvaška in tudi ... Slovenija. Nemčija se je vzdržala, Velika Britanija se zaradi bližajočih volitev glasovanja ni udeležila.

Ni skrivnost, da je predpis uperjen proti velikim, večinoma ameriškim podjetjem, ki se s pomočjo raznih knjigovodskih trikov izogibajo plačilu davka. Ne gre zgolj za tehnološka podjetja, med večjimi osumljenci je denimo tudi Starbucks. Podjetja plačilo davka najpogosteje optimizirajo tako, da ga prikažejo v kateri od članic z nizko stopnjo davka na dobiček, take so zlasti Irska, Luksemburg in Malta. Na Irskem denimo polovico...

theguardian.com - Apple se je po več mesecev trajajočih pogajanjih uklonil zahtevam Rusije in polotok Krim v svojih aplikacijah Apple Maps ter Weather App prikazal kot del njihovega ozemlja. Tak prikaz je sicer mogoče videti le če se nahajamo znotraj meja Rusije, drugod je Krim še vedno označen kot nikogaršnje ozemlje. Podobno, a z manj pompa, je problem že letos spomladi rešil Google v svojih Maps.

Rusija je polotok Krim anektirala leta 2014 in si s tem prislužila obsodbo ter sankcije mednarodne skupnosti. Obenem priključitve ne priznava večina pomembnejših svetovnih držav, med njimi denimo EU, ZDA in Kitajska. Applovo potezo so pravzaprav prvi javno objavili in pozdravili poslanci ruske Dume, ki so podjetje že prej opozarjali, da je prikazovanje Krima kot del Ukrajinskega ozemlja v Rusiji kaznivo dejanje.

Apple zadeve ne želi komentirati, toda na podjetje se je zgrnil srd uporabnikov, najprej ukrajinskih, tamkajšnji zunanji minister jim je namreč svetoval, naj se držijo tehnologije in zabave,...

Slo-Tech -

Ob zaključku koledarskega leta se bomo z gostjami in gosti ozrli po iztekajočemu se letu na področju informacijske družbe, analizirali najbolj odmevne dogodke in skušali napovedati prihodnost.

Od varnosti do zasebnosti, od spreminjajočih se razmer na področju digitalnega dela do vedno večjega problema spletnega fevdalizma - vse to bomo predebatirali z gosti iz področij prava, ekonomije, medijev in sociologije.

Seznam sogovorcev:

• Filip Dobranič, Danes je nov dan
• Pika Šarf, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
• Katja Koren Ošljak, Zavod Vsak
• Aljoša Masten, RTVSLO.si

Moderira: Domen Savič, Državljan D

Okrogla miza bo v sredo, 4.12.2019 ob 18h v Poligonu na Tobačni.

Vstop brezplačen, prijave niso potrebne!

BBC - Londonski prometni regulatorji so se odločili, da Uberju ne podaljšajo licence in sicer podjetju odrekajo sposobnost in primernost za opravljanje potniških prevozov v mestu. Razlog tiči v ponavljajočem vzorcu pomanjkljivosti, zaradi katerih je po mnenju Transport for London (TFL) ogrožena varnost potnikov. V zadnjem času naj bi tako kar 14.000 prevozov opravili lažni šoferji, ki so svoje fotografije preprosto naložili na račune regularnih voznikov in tako dobili možnost opravljanja prevozov. Še več, odpuščeni ali suspendirani vozniki so brez večjih težav odprli nov Uberjev račun in nadaljevali z delom. Zaradi vsega tega in ker jih Uber ni prepričal, da lahko nepravilnosti v svojem sistemu pravočasno odpravi, so pri TFL zavrnili izdajo licence. Podjetje se lahko na odločitev še pritoži, v času do konca pritožbenega postopka pa lahko še vedno opravlja prevoze.

Vse to se je Uberju že primerilo, TFL jim je licenco zavrnil že pred dvema letoma, podjetje je vložilo pritožbo in si uspelo...

Slo-Tech - Ste varni pred prisluškovanjem obveščevalcev SOVE (in vseh njihovih pogodbenih podizvajalcev)? Pravzaprav ne. Pravica do tajnosti pisem in drugih občil, ki je na papirju ustavna kategorija, s konvencijami varovana človekova pravica, je v slovenski praksi očitno le mrtva črka na papirju. Prvi indici o tem so se pri nas pojavili že vsaj pet let preden nam je na naše veliko zgražanje Snowden povedal, da to počno tudi američani.

Slovenski obveščevalci namreč že vsaj od leta 2008 zgolj po odločitvi svojega direktorja dostopajo do vseh mednarodnih zvez slovenskih telekomunikacijskih podjetij. To v praksi pomeni, da podobno kot v ZDA slovenski operaterji pošiljajo kopijo mednarodnega prometa SOVI in ji s tem omogočajo dostop do vseh podatkov, ki se pretakajo v tujino.

Zaradi tega že več kot desetletje poteka ping pong med Informacijskim pooblaščencem in SOVO, ki pa do danes ni prinesel nobenih rezultatov razen obsežnega materiala, ki bi nedvoumno imel precejšnjo zabavno vrednost, če ne...

Slo-Tech - Ruska Duma je včeraj sprejela zakon, ki prodajalce strojne opreme obvezuje, da nanjo naložijo tudi ruske ekvivalente programske opreme, pri čemer dovoljuje, da je ob njej še vedno naložena tudi originalna, v nasprotnem primeru pa tvegajo visoke denarne kazni. Zakon za zdaj govori o osebnih računalnikih, pametnih telefonih in televizorjih, seznam bo v bodoče dopolnjevala vlada, pričakovati pa je da bo veljal samo za naprave s kompleksnejšimi operacijskimi sistemi. Veljati bo začel z julijem prihodnjega leta, še prej pa ga mora potrditi zgornji dom parlamenta in podpisati predsednik Vladimir Putin.

Podporniki zakona pravijo, da je njegov cilj promocija domačih tehnologij, pa zmanjšanje odvisnosti od tujih podjetij ter da bo ukrep uporabnikom omogočil pravico do izbire, predvsem pa olajšal rabo naprav navadnim ljudem.

Na drugi strani so kritiki, ki se v prvi vrsti bojijo povečanja nadzora s strani države, spet drugi pa opozarjajo, da bo predpis povzročil umik nekaterih ponudnikov...

Slo-Tech - Google je najavil, da bodo v podjetju v bodoče omejili ciljano politično oglaševanje, torej tako, kjer so oglasi naslovljeni na uporabnike z določenimi političnimi vzgibi. Še vedno bo pa mogoče oglasna sporočila naslavljati po drugih atributih, denimo po starosti, spolu, območju bivanja ali pa glede na uporabnike, ki so si ogledali določeno vsebino.

Scott Spencer, vodja Googlovega oddelka za oglaševanje, je ob tem zapisal, da želijo s tem izboljšati zaupanje volivcev glede oglasov, ki jih ti ugledajo na njihovi oglaševalski platformi, zlasti v luči zadnjih razprav okoli političnega oglaševanja in pomena zaupanja v demokratične procese nasploh.

Prepoved bo že v tednu dni začela veljati v Veliki Britaniji, kjer imajo 12. decembra parlamentarne volitve, do konca leta v celotni EU, 6. januarja pa tudi drugod po svetu. Mimogrede, ciljanje uporabnikov po političnih preferencah je bilo v številnih državah prepovedano že doslej, denimo v veliki Britaniji, ne pa tudi v ZDA. Ukrep tako ne...

theguardian.com - Švedski tožilci so po pregledu dokazov sklenili zavreči preiskavo zoper Juliana Assanga, ki naj bi leta 2010 v Stockholmu posilil neko dekle, še eno pa spolno napadel. Razlog za opustitev pregona je po besedah tožilke Eve-Marie Persson v tem, da je od dogodka preteklo že veliko časa in da zbrani dokazi ne zadostujejo za vložitev obtožnice. V zvezi s primeroma so sicer zaslišali še sedem drugih prič.

Assange je obtožbe ves čas zanikal, češ da je bil seks konsenzualen, izročitvi Švedski pa se je izogibal s sedemletnim prisilnim bivanjem na ekvadorski ambasadi v Londonu. Letos aprila so ga - potem ko ga je Ekvador postavil na cesto - aretirali Britanci, tamkajšnje sodišče pa ga je nato obsodilo na 50 tednov zaporne kazni zaradi izogibanja sodnemu postopku. Švedski tožilci so preiskavo sicer zamrznili že leta 2017, a so jo ponovno odprli letos po aretaciji.

Toda za Assanga to še ne pomeni mirnega spanca. Letos poleti je britanski notranji minister načeloma odobril njegovo izročitev...

Slo-Tech - Tehnologije prepoznavanje obraza se iz sveta znanstvene fantastike vedno bolj širijo v svet okrog nas. Telefoni in drugi produkti zabavne tehnologije, nadzorne kamere, plačilni promet - zdi se, kot da brez tehnologije prepoznavanja obraza ni mogoče več živeti. Z razširjeno rabo se odpira tudi vedno več dilem na področju zasebnosti, varnosti in osebnih podatkov. Je tehnologija že zrela za tako široko rabo? So varovala ustrezna? Kako močna je politična volja na tem področju?

V uvodu bo Bojan Perkov (Share Foundation, Beograd) predstavil primer nadzornih kamer Huawei v mestu Beograd, izpostavil zasebnostne probleme, ki jih tak režim odpira in navedel nekaj aktivnosti boja proti njim.

Na okrogli mizi se bomo z gosti iz sveta industrije, regulacije in teorije pogovarjali o rešitvah, izzivih in problemih tehnologije prepoznavanja obrazov.

Program srečanja

18:10 - 19:00 = Bojan Perkov (Share Foundation, Beograd): Ko korporacija ugrabi mesto - primer Huawei in Beograd
19:15 - 20:00 =...

Ars Technica - Več kot desetletje je newyorško podjetje Aventura zveznim organom, med drugim tudi vojski, prodajalo varnostno opremo, ki naj bi bila domačega izvora, a se je izkazalo, da izvira s Kitajske. Šlo je za kamere, detektorje kovin in podobne izdelke, ki so bili večinoma kar dobro zamaskirani pod znamko "made in America", v zadnjem desetletju pa so jih zvezni organi pri Aventuri nakupili za okroglih 20 milijonov dolarjev. Vodstvo podjetja je šlo celo tako daleč, da je leta 2016 vladi poslalo pismo, v katerem je 12 svojih konkurentov obtožilo, da prodajajo kitajsko blago. Leta 2018 pa so katarskemu distributerju, ki je zahteval potrdilo, da so stvari zares izdelane v ZDA, v dokaz poslali fotografijo svoje domnevne proizvodnje v New Yorku, v resnici pa je šlo za posnetek kitajske tovarne.

Niso pa bili ves čas tako vestni. Eden od uporabnikov je v preteklosti dobil navodila za uporabo v kitajskem jeziku, uslužbenec vojnega letalstva pa je na zaslonu svoje telesne kamere presenečen ugledal...

Die Welt - Ruski predsednik Vladimir Putin je na srečanju Sveta za ruski jezik v Kremlju napovedal domačo alternativo za znano odprto enciklopedijo Wikipedija, in sicer spletno različico Velike nove ruske enciklopedije. Tozadevni zakon je sicer že v parlamentarni proceduri, po njem naj bi v ta namen do leta 2020 namenili 24 milijonov evrov, denar pa bo dobila založba, ki je med letoma 2007 in 2014 pripravljala tiskano različico ruske enciklopedije.

Kot je še dejal Putin, je ta ukrep zagotovilo za dostop do zanesljivih informacij, podanih v moderni obliki, ni pa znano ali je s svojo napovedjo meril tudi na kako bodočo blokado Wikipedije znotraj meja Rusije.

Putinova napoved je še okrepila strahove pred postopnim informacijskim zapiranjem Rusije, saj je prišla v javnost le nekaj dni zatem, ko je stopil v veljavo zakon, ki oblastem v Kremlju omogoča izolacijo ruskega dela svetovnega spleta, prestrezanje vsebine internetnega prometa ter formiranje lastnega DNS sistema.

Bloomberg - Znano je, da je Huawei tisti kmet na šahovnici, ki jo je najbolj skupil zaradi posledic ameriško-kitajske trgovinske vojne. A potem, ko ga je Washington maja uvrstil med prepovedana podjetja, se zdi, da se mu vendarle obetajo nekoliko boljšo časi.

Avgusta so Američani sicer podaljšali začasno splošno licenco, ki je podjetjem v omejen obsegu še vedno dovoljevala poslovanje s Huaweijem, a ta se bo iztekla sredi tega meseca. Wilbur Ross, ameriški minister za trgovino pa je včeraj napovedal, da že v kratkem pripravljajo posebne licence, ki jih bodo izdajali posameznim ameriškim podjetjem. Njegovo ministrstvo je doslej za tako licenco prejelo že 260 vlog.

Eno od podjetij, ki je tovrstno prošnjo vložilo, je tudi Microsoft, je za CNN potrdil njihov predsednik Brad Smith. Smith je med drugim povedal, da razume strah pred Huaweijevo opremo v ameriških brezžičnih omrežjih, težje pa razume prepoved prodaje kitajskim družbam. In dodal: "Kitajski konkurent na področju operacijskih sistemov...

Slo-Tech - V Rusiji je z novembrom začel veljati kontroverzni zakon o suverenosti interneta, ki daje državi možnost omejitve prometa na ruskem delu interneta in celo popolni odklop od interneta. V izrednih razmerah lahko namreč prekinejo povezave v Rusiji ali tudi v tujino, o čemer odloča Kremelj. Prav tako zakon od ponudnikov dostopa do interneta zahteva namestitev opreme za pregledovanje vsebine prometa (deep packet inspection), filtriranja in preusmerjanja, kar bo regulatorju Roskomnadzor olajšalo blokado nezaželenih strani brez sodelovanja sodišč. V Rusiji že sedaj ni dovoljena uporaba navidezni zasebnih omrežij (VPN) za dostop do prepovedanih spletnih strani in za anonimno uporabo storitev za komuniciranje. Nova zakonodaja bo olajšala izvajanje tudi tega ukrepa.

Zakon v Rusiji predstavljajo kot zaščito, ki bo omogočila nadaljnje delovanje omrežja tudi v primeru napada sovražnih sil. To je tudi razlog, da se imenuje zakon o suverenosti interneta, ker želi Rusija s tem zagotoviti, da bo...

CNBC - Ameriški Urad za zvezne rezerve (FED) se ubada z zanimivim problemom sodobnih gospodarstev. Priča smo namreč silovitemu razvoju digitalnih storitev, ki pa se v bruto družbenem proizvodu ne odrazijo, kot bi se morale, saj jih je precejšen delež na voljo brezplačno. Sem sodijo družabna omrežja, GPS, spletni iskalniki in vse drugo. BDP namreč meri vrednost blaga in storitev, ki se kupujejo in prodajajo, zato ne zajamejo deleža modernih dobrin, ki jih posamezniki in podjetja prejmemo in s pridom uporabljamo.

Šef FEDa, Jerome Powel je zato na letnem srečanju ameriških ekonomistov napovedal nove metode izračunavanja, denimo merjenje količine podatkov, prenešene skozi žične in brezžične povezave. Še bolj zanimiva pot pa je povezana z nedavno raziskavo , v kateri so avtorji z obširnimi anketami prišli do nekakšne ocene vrednosti popularnih orodij sodobne družbe. V njej so posameznike spraševali, za koliko bi se bili pripravljeni odreči določeni storitvi. Rezultati so zanimivi, povprečen...

Technology Review - Pri Facebooku in Twitterju so odklonili odstranitev oglasov predvolilne kampanje Donalda Trumpa, ki širijo neresnične trditve o njegovem tekmecu Joeju Bidnu - z obrazložitvijo, da v ničemer ne kršijo njihovih pravilnikov.

Socialna omrežja so izjemno močno orodje za širjenje (dez)informacij, zato so mnogi zastrigli z ušesi, ko so prejšnji mesec pri Facebooku povedali, da objave politikov ne zapadejo v njihov sistem preverjanja točnosti. Po domače rečeno, če si politik, lahko na Facebooku neovirano lažeš. Pravilnik je takrat sicer še poudarjal, da to velja zgolj za originalne objave, ne pa tudi plačane oglase, medtem ko bi se deljene objave, ki jih je sistem pred tem že označil za neresnične, poskrilo bolj na dno. Toda pozorni raziskovalci so v začetku oktobra pogruntali, da so pri Facebooku te zapovedi prav potiho spremenili, in sicer tako, da so veljavni tudi oglasi z lažnivo vsebino, kadar pridejo neposredno spod rok določenega politika ali njegovih ljudi. Na praktičen preizkus...

The Verge - Posnetke nekakšnega Q&A sestanka z zaposlenimi na Facebooku je ekskluzivno objavil The Verge, njihov morda najzanimivejši del pa se nanaša na pozive ameriških predsedniških kandidatov - zlasti Elizabeth Warren - k razbitju velikih tehnoloških podjetij na manjše dele. CEO Mark Zuckerberg je najprej spregovoril o gibanju, ki zaradi takih in drugačnih strahov širi jezo na velika tehnološka podjetja in nato primeroma omenil Elizabeth Warren, ki da meni, da je rešitev v razbitju takih družb.

V tem primeru, tako Zuckerberg, bo zagotovo prišlo do sodnega spora, pri čemer ne dvomi, da bo Facebook v njem zmagal. Doda še, da to ne bo dobro za podjetje (it'll still suck for us), saj si ne želi velikega sodnega spora proti svoji lastni vladi. "Toda, če kdo ogroža tvoj obstoj, potem pač greš v ring in se boriš," še zaključi šef Facebooka. Na Twitterju se je že odzvala tudi Warrenova, in sicer, da “bodo stvari še slabše (would really suck) če ne bomo popravili skorumpiranega sistema, ki...

Fortune - Mounir Mahjoubi, nekdanji francoski minister za digitalizacijo, zdaj pa poslanec socialistov v nacionalnem parlamentu, je napovedal vložitev amandmaja k zakonu o proračunu, s katerim bi velikim tehnološkim podjetjem naložili razkritje dejanske višine dobička, ustvarjenega na tleh Francije. V nasprotnem primeru, je še dodal Mahjoubi, bo država pobrala le približno polovico predvidenega digitalnega davka. Ob vpeljavi davka so veljale ocene, da bi se iz tega naslova v proračun letos nateklo 400, do leta 2022 pa že 650 milijonov evrov.

Znano je, da je Francija je na začetku poletja vpeljala t. i. digitalni davek, 3 odstotno dajatev, ki jo morajo plačevati podjetja z najmanj 750 milijoni globalnega prometa, od tega z najmanj 25 milijoni ustvarjenimi na njenih tleh. Uvedba je zanetila precejšen diplomatski spor med Parizom in Washingtonom, ki je zaradi davka uvedel poseben, Section 301 postopek, ki ameriškemu predsedniku omogoča uvedbo povračilnih ukrepov. Francija sicer zagotavlja, da...

TechCrunch - Richard Stallman, iniciator razvoja GNU leta 1983 in človek, ki je praktično vse svoje javne nastope posvetil razvoju in promociji brezplačne programske opreme, je odstopil kot predsednik in član uprave Free Software Foundation (to je sam ustanovil leta 1985) in s svoje pozicije v laboratoriju CSAIL ( Computer Science and Artificial Intelligence), ki deluje v okviru MIT (Massachusetts Institute of Technology).

Odstop je posledica številnih javnih pozivov, ki to so...

Slo-Tech - Državno tožilstvo vzhodne Virginije je včeraj zoper Edwarda Snowdna vložilo še civilno tožbo, s katero zahteva zaseg morebitnih premoženjskih koristi, ki bi jih ta dobil od pravkar izdane avtobiografije Permanent Record. Med toženci so tudi založniki, ki so knjigo izdali, s čimer želi tožilstvo preprečiti, da bi kakršnakoli sredstva prišla v roke Snowdnu. Vloženi zahtevek je sicer ločen od kazenskega, ki zoper njega teče zaradi domnevnega razkritja tajnih informacij.

Kot v obrazložitvi za javnost navaja tožilstvo, s tožbenim zahtevkom ne želijo preprečiti izida oz. distribucije knjige,...

Slo-Tech - Paolo Gentiloni, do lani še italijanski premier, z novembrom pa evropski komisar za gospodarstvo, je izjavil, da bo EU ne glede na strinjanje drugih držav uvedla davek na digitalne storitve. Še več, Gentiloni je dodal, da doseganje soglasja glede tega vprašanja med državami članicami šteje za svojo prioriteto.

Znano je, da si nekatere evropske države močno prizadevajo za obdavčitev velikih tehnoloških družb, Francija je podoben davek celo že uvedla. A doseganje soglasja v celotni uniji bo težavno, saj imajo nekatere članice pri tem svoje interese. Irska recimo z nižjimi davki (in kratkimi poleti do ZDA) že dolga leta privablja tuje multinacionalke, da si na njihovih tleh odpirajo svoje evropske sedeže. Posledično te na...

Guardian - Danska političarka Margrethe Vestager, donedavna evropska komisarka za konkurenco, bo ostala na svojem delovnem mestu, ki pa bo svojemu dosedanjemu delovnemu področju priključilo še dodatno področje, namreč vzpostavljanje "EU, pripravljene na digitalno dobo." Vestagerjeva bo obenem dobila položaj izvršne podpredsednice Evropske komisije (EK).

Novo-staro komisarko smo si zapomnili - zlasti pa jo pomnijo vodstva velikih tehnoloških podjetij iz ZDA - po tem, da je v njenem mandatu EU postala svetovni pionir v boju proti njihovemu rastočemu vplivu, zaradi česar nas zdaj posnemajo številne države, na določenih področjih tudi ZDA.

V preiskavi irskih davčnih ugodnosti je tako Applu izstavila račun za skoraj 13,6 milijarde...

BBC - Lokalne volitve, ki so minulo nedeljo potekale po Ruski federaciji, so sicer prek več mesecev trajajočih protestov opozicije že dlje časa dvigale napetost v državi. Roskomnadzor, državni regulator za komunikacije pa je včeraj v posebni izjavi obtožil Google in Facebook, da sta predvajala politične oglase v času, ko to prepoveduje ruska zakonodaja.

Ironično je, da je prav Rusija doslej - in to ne povsem brez dokazov - veljala za državo, ki družabna omrežja s pridom uporablja z vmešavanje v tuje demokratične procese. Roskomnadzor pa sploh velja za državni organ s precej kitajskimi pogledi na sodobne komunikacije, potem, ko je pred časom poskušal odcepiti nacionalni del interneta, v času protestov pa poskrbel za motenje in izklapljanje...

Forbes - Že vse od 31. marca v Hongkongu potekajo siloviti protesti, s katerimi so prebivalci sprva nasprotovali zakonu, ki bi omogočil izročanje osumljencev Kitajski. A sčasoma so pridobili še številne druge cilje; nasprotovanju policijskemu nasilju in ekonomski neenakosti so se pridružile še jasne zahteve po demokratičnih reformah. Vse to so področja, s katerimi imajo tamkajšnje oblasti velike težave, zato poskušajo proteste na vse načine omejiti in onemogočiti. Tudi z omejevanjem mobilnega interneta, še zlasti pa z nadzorom tekstovnih sporočil in aplikacij za neposredno sporočanje, kot je na Kitajskem zelo priljubljeni WeChat.

Protestniki so zato posegli po aplikaciji za neposredno sporočanje Ameriškega podjetja Bridgefy, ki...

Reuters - Sredi septembra naj bi Huawei v Münchnu predstavil svoja nova paradna konja med pametnimi telefoni, modela Mate 30 in 30 Pro. A novinca utegneta naleteti na nepremostljivo oviro ob splovitvi, saj po zagotovilih predstavnikov Googla napravi ne bosta smeli uporabljati Googlovih storitev in aplikacij. Gre za posledice odločitve administracije v Washingtonu, po kateri ameriška podjetja ne smejo poslovati s kitajskimi telekomunikacijskimi podjetji.

Huawei je sicer maja dobil tri mesece trajajočo izjemo od prepovedi, da bi lahko zagotavljal podporo in nadgradnje za svoje obstoječe naprave, pred dobrim tednom dni pa so ta rok podaljšali še do 19. novembra. Toda to še vedno velja le za telefone, ki so že na trgu, ne pa tudi za...

TechCrunch - Vsakokratne volitve v ZDA bodo v prihodnosti kot kaže nov mejnik v omejevanju lažnih novic in politične propagande. Facebook bo namreč znova poostril pogoje za politične oglaševalce. Ti so morali že od lanske pomladi, preden so lahko karkoli objavili, Facebooku posredovati svojo identiteto in lokacijo, oglasi pa so se arhivirali za več let. Prav tako je bilo ob oglasu objavljeno kratko obvestilo, ki je vsebovalo tudi ime oglaševalca. K novim ukrepom je vodilo prav slednje, saj so številni oglaševalci uporabili lažna imena, da bi zakrili svojo pravo identiteto.

Po novem bo organizacija, ki bo z vsebino oglasa padla v eno od desetih političnih kategorij, ki so jih oblikovali pri Facebooku, posredovati dokaz, da zares predstavlja to...

Slo-Tech - V soboto (24. avgusta 2019) smo lahko na spletnem portalu nacionalne mreže meritev radioaktivnosti opazili povečane vrednosti radioaktivnega sevanja v Sloveniji. V tem času je sicer deževalo.

Kot kažejo podatki merilnih postaj Ljubljana-Bežigrad, Celje in Doblice (blizu Črnomlja), so bile vrednosti radioaktivnega sevanja malenkost nad običajnim povprečjem naravnega ozadja (okoli dvakratnika), a še vedno precej pod vrednostmi, ki bi kakorkoli ogrožale zdravje prebivalstva.






Povsem verjetno je, da so sobotne povišane vrednosti radioaktivnega sevanja v Sloveniji posledica nesreče, ki se je zgodila 8. avgusta na severu Rusije v Arhangelsku. Takrat je namreč...

24 ur - Težav s policijskim sistemom ne vedno oz. ne najbolje šifriranih walkie-talkijev TETRA očitno še ni konec. Državna revizijska komisija je namreč razveljavila majsko odločitev Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) o izbiri Telekoma Slovenije kot dobavitelja nekaj manj kot 5000 novih TETRA radijskih postaj za ceno dobrih 10 milijonov evrov, ker naj bi MNZ tekom izbirnega postopka neenakopravno obravnaval konkurenčne ponudnike. MNZ bo zdaj moral ta izbirni postopek ponoviti. S tem pa se bo nakup novih radijskih postaj, ki traja že štiri leta, samo še zavlekel.

Kot pišejo pri 24ur.com, se problemi tokrat niso sukali okoli varnostnih vidikov radijskih postaj, temveč zgolj okoli njihove velikosti. MNZ je namreč od ponudnikov...

Axios - Pri Twitterju ne bodo več sprejemali oglasov s strani državnih medijskih agencij, kar je neposredna posledica odkritja obširne kitajske propagandne mreže na tej platformi, ki jo je Peking uporabljal za širjenje dezinformacij v zvezi s hongkonškimi protesti.

V Hong Kongu trenutno potekajo množični protesti proti razgrajevanju njegove avtonomije s strani kitajskih oblasti. Peking za soočanje s protestniki izdatno uporablja svoje propagandne zmogljivosti, s katerimi želi delegitimizirati njihovo gibanje in prikazati, kakor da nimajo širše javne ter mednarodne podpore. Pri Twitterju so se temu postavili po robu in v ponedeljek sporočili, da so zaprli 936 uporabniških računov, ki so širili tovrstne dezinformacije, še okrog 200.000 pa so jih začasno suspendirali,...

Slo-Tech - Pa tudi sicer se ameriška vojna zoper 300 milijard vredno menjavo s Kitajsko nekoliko mehča. Trump je namreč nedavno, potem ko so pogajanja s Kitajsko zastala, ostro napovedal uvedbo carin s 1. septembrom. Te dni pa iz tamkajšnje agencije za trgovino sporočajo, da bodo določene izdelke, zlasti take, ki so povezani denimo z zdravjem, varnostjo ali nacionalno varnostjo, popolnoma izločili s spiska ocarinjenega blaga.

Kot je še razbrati iz sporočila za javnost, bo Trumpova administracija uvedbo 10 % davka za večino tehnoloških izdelkov premaknila na 15. december. Slednje bo veljalo denimo za pametne telefone, prenosnike, igralne konzole, monitorje, nekatere igrače ter tudi za del oblačil in obutve. Zamik je zagotovo izvil...

Slo-Tech - Množično streljanje, ki se je prek vikenda odvilo v teksaškem El Pasu, je bilo očitno zadosten razlog, da je Cloudflare, spletna varnostna platforma, odpovedala sodelovanje s skrajno desnim forumom 8chan. Na slednjem je morilec domnevno našel svojo inspiracijo in ga uporabljal za širjenje svojega manifesta. Gre sicer že za tretji primer množičnega morilca, ki je bil povezan s forumom 8chan in tam razraščajočo se ideologijo bele nadvlade.

Kot je zapisal Matthew Prince, soustanovitelj in izvršni direktor Cloudflara, so v podjetju z odpovedjo pogodbe rešili svoj problem, niso pa seveda rešili problema, ki ga ima internet. Taka odpoved storitve namreč ne rešuje osnovnega problema, torej, zakaj se določen del populacije počuti do te mere razočarane, da se...

ECJ - Ponudnik spletne strani, ki uporablja Facebookov gumb »Všeč mi je«, se šteje za skupnega upravljavca osebnih podatkov, ki jih ameriški spletni velikan Facebook na ta način zbere o obiskovalcih njegove spletne strani. Je namreč tisti, ki se je odločil ta gumb postaviti na svojo spletno stran in s tem Facebooku pomagati pri zbiranju podatkov o obiskovalcih. Posledično ima iz tega naslova nekatere dolžnosti po predpisih o varstvu osebnih podatkov. Tako je ta teden razsodilo Sodišče Evropske unije v primeru nemške nevladne organizacije za zaščito uporabnikov interneta Verbraucherzentrale NRW proti nemškemu modnemu portalu in zagrizenemu uporabniku Facebookovih vtičnikov Fashion ID.

Facebook kot prednost pred konkurenco
Sodišče je v omenjenem primeru ugotovilo, da...

TechCrunch - Trgovinske sankcije ZDA se počasi odslikavajo tudi v kiber svetu, v začetku leta je tako Slack onemogočil delovanje svoje storitve prebivalcem Irana, Kube, Severne Koreje, Sirije in Krima, te dni mu je sledila še razvijalska platforma GitHub. Kot je pojasnil njihov CEO Nat Friedman, so bili v to prisiljeni. Pri tem je poudaril, da so tudi po sprejemu ukrepa še vedno za vse ostali dostopni javni in odprtokodni repozitoriji. A le za osebno komunikacijo in nekomercialno rabo.

GitHubova stran za podporo še pojasnjuje, da so uporabniški računi prebivalcev teh držav pod restrikcijami, kar pomeni, da ne morejo dostopati do storitev zasebnih repozitorijev, enako do plačljivih storitev. Kot je za medije povedal eden od prizadetih uporabnikov, so mu na GitHubu pojasnili, da jim zakonodaja prepoveduje, da bi mu izvozili vsebino...

Ars Technica - Ameriški predsednik Donald Trump se je odzval na t. i. digitalni davek, ki ga je nedavno sprejela Francija, minuli petek pa s podpisom v veljavo potrdil tudi še predsednik Macron. Trump je sicer svojemu francoskemu kolegu že prejšnji teden v telefonskem razgovoru izrazil zaskrbljenost zaradi uvedbe davka, v petek pa se je ujezil še na Twitterju: "Če kdo sme obdavčiti ameriška podjetja, potem je to njihova matična država. " In napovedal, da bo "Macronovo neumnost" kaznoval s protiukrepom, obdavčitvijo francoskih vin. Dodal je še, da so po njegovem mnenju ameriška vina tako in tako boljša od francoskih.

Čez nekaj minut je stopil pred novinarje, kjer je nekoliko bolj umirjeno napovedal, da bo protiukrep sprejet v...

Ustavno sodišče RS - Konec marca je Državni zbor sprejel novelo zakona o kazenskem postopku, s katero je poskusil v zakonske okvire spraviti dolgoletno prakso slovenske policije. Danes je Ustavno sodišče objavilo sklep o začasnem zadržanju izvrševanja pravne podlage za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov s pomočjo IMSI lovilcev.

V enajsti točki izreka je US zapisalo:

Predlagatelji izpodbijajo 150.a člen ZKP (uporaba tehničnih sredstev za nadzor signala mobilne telefonije), ne da bi predlagali zadržanje njegovega izvrševanja. Ukrep je lahko podlaga za nadaljnje invazivne posege države v človekove pravice in temeljne svoboščine (med drugim omogoča tudi izvedbo drugih prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih sicer ne bi bilo mogoče izvesti ali katerih izvedba bi bila precej otežena). Ukrep omogoča izrazito neosredotočeno zbiranje in obdelovanje številnih osebnih podatkov iz zasebnega življenja širokega kroga posameznikov.[4] Prav v teh lastnostih, katerih posledica je poudarjena invazivnost...

TorrentFreak - Zdelo se je, da sta Google in Rusija lani našla skupni jezik glede posebnosti prikazovanja iskanih rezultatov v tej državi, a si je spletni velikan nato v času manj kot leta dni prislužil že drugo denarno kazen.

Rusija je namreč pred tremi leti uvedla nekakšno internetno črno listo, znano po imenom FGIS (Zvezni državni informacijski sistem oz. Федеральная государственная информационная система), na katerem se nahajajo domene spletnih strani, kjer je mogoče najti ekstremistične vsebine, prepovedano snovi ali pa piratske vsebine. Prav tako sem sodijo še ponudniki storitev VPN in drugih anonimizatorjev, ki so od lanskega leta v tej državi prepovedani, na spisku pa je denimo tudi družabno omrežje Linkedin, ki se ni želelo ukloniti ruskim zahtevam po lokalni hrambi podatkov. Rusija od velikih spletnih podjetij obenem zahteva vzpostavitev neposredne povezave s FGIS, da bi lahko ažurno odstranjevali...

Slo-Tech - Zdravstveni dom Kamnik svojim pacientom olajšuje zdravljenje tudi z digitalizacijo. Kamničani tako lahko prek internetov naročijo tudi recepte. Pri tem morajo v spletni obrazec zapisati podatke, kot so datum rojstva, številko mobilnika, elektronsko pošto, ter seveda podrobnosti o receptu.



Ko vnesejo zahtevane informacije pritisnejo zelen gumb Naročam. Nevedoč, da ima dostop do vaših podatkov tudi Facebook.




Spletna stran aplikacije za recepte ima namreč vtičnik...

Slo-Tech - Ameriški mediji vsak iz svojih dobro obveščenih virov poročajo o informacijskem napadu, ki naj bi se kot nekakšno povračilo odvil minuli četrtek, potem ko so Iranci sestrelili ameriško vohunsko letalo in pred časom napadli dva tankerja. Tovrstni napad naj bi bil nadomestilo za že sprožen, nato pa preklican vojaški napad na to državo.

Cilj ameriških hekerjev je bila obveščevalna skupina, domnevno povezana Iransko revolucionarno armado, ki naj bi izvedla napada na oba tankerja, napad pa naj bi ohromil tudi iransko vojaško poveljstvo in nadzorne centre, po nekaterih virih pa tudi center za upravljanje raketnih sistemov. Za zdaj ni znano nič o posledicah, ameriško obrambno ministrstvo uradno napada za zdaj...

Slo-Tech - Facebookova napoved uvedbe lastne kriptovalute, s kateri bi lahko plačevali njihovi uporabniki in za katero stojijo nekatera znana podjetja, med njimi Mastercard, Visa, Spotify, Uber in Lyft, že poraja kanček panike v ključnih svetovnih gospodarstvih. Zlasti, ker bi lahko Facebookovi dobri dve milijardi uporabnikov Libro precej hitro povzdignili v upoštevanja vredno globalno finančno silo.

Ameriška kongresnica Maxine Waters, ki vodi parlamentarno komisijo za finančne storitve, je tako izjavila, da bi Facebook moral počakati z uvedbo svoje kriptobvalute Libra in dodala: "Sklicujoč se na problematično preteklost Facebooka, podjetje pozivam naj se z moratorijem na uvedbo strinja, in to...

The New York Times - Poveljstvo za informacijsko vojskovanje ameriške vojske je v zadnjem letu postalo precej bolj agresivno do Rusije, kot kdajkoli doslej, je ta konec tedna poročal New York Times. Tako naj bi v rusko elektro omrežje uspešno namestili zlobno kodo, potem, ko jim je prehod iz defenzivnega v ofenzivno delovanje - če to zahteva odvračanje ali obramba pred informacijskimi napadi na ZDA - lani poleti odobril tamkajšnji Kongres. Za tako delovanje vojske niti ni več potrebna odobritev predsednika, pač pa zadostuje podpis obrambnega ministra.

Po navedbah tajnega vira so si ZDA za tak vdor prizadevale že vse od leta 2012, v tem trenutku pa se te aktivnosti odvijajo na taki ravni, kot si še nekaj časa nazaj ni...

Science Magazine - Ameriška administracija je po nareku predsednika Trumpa ukinila raziskave na fetalnih tkivih v okviru državnih laboratorijev, zunanje z državnim financiranjem pa podvrgla zamudnemu postopku dodatnega potrjevanja. Ukrep, ki je bil sprožen zaradi ugajanja nasprotnikom splava, bo imel negativne posledice za raziskave, ki so doslej življenje rešile velikemu številu bolnikov.

Fetalna tkiva pridobivamo iz splavljenih plodov in so ključni element mnogih raziskav v medicini. Z njimi smo se dokopali do spoznanj v dinamiki virusov HIV in Zika, hepatitisov B in C, diabetesa pa razvojnih, degenerativnih in očesnih bolezni, ključno je bilo pri nastanku cepiva proti otroški paralizi. Njegova vrednost v času bliskovitega napredka v regenerativni medicini in rabi matičnih...

Slo-Tech - Pred dnevi smo poročali, da se nad Googlom zgrinjajo temni oblaki poostrenega nadzora s strani predstavniškega doma in regulatorjev v ZDA. Zdaj je postalo jasno, da se mu bodo pri tem pridružili še Facebook, Apple in Amazon. Poslanci namreč želijo preveriti, kako upravljajo z družbeno močjo, ki so jim jo zadnja leta zagotovili njihovi izdelki, zlasti v smislu kršitve konkurenčnih pravil. Parlamentarna preiskava se ne bo osredotočala na katero od konkretnih družb, pač pa bo izhajala iz predpostavke, da se je internet v zadnjih letih pokvaril in ga je treba popraviti. Jasno sliko si nameravajo ustvariti s pomočjo zaslišanj in pričanj izvršnih direktorjev vodilnih podjetij.

Zadeva je v bolj...

Slo-Tech - ZDA bodo odslej od vseh prosilcev za vizum za vstop v državo zahtevale, da v vlogi navedejo podatke o računih na vseh družabnih omrežjih (Twitter, Instagram, Facebook, YouTube in druga), ki so jih uporabljali v zadnjih petih letih. Sprememba je začela veljati v petek in se nanaša na vse prosilce za vizume, razen posebnih vrst diplomatskih in službenih vizumov. Slovenski državljani lahko na krajša turistična in poslovna potovanja (do 90 dni) v ZDA potujejo brez vizuma, potrebna je le registracija v sistemu ESTA.

Ameriško zunanje ministrstvo je v izjavi za javnost zapisalo, da nenehno iščejo mehanizme, ki bi izboljšali postopke preverjanja, ki so potrebni za zaščito ameriških državljanov, hkrati pa podpirajo zakonita...

Slo-Tech - Iz podjetja so sporočili, da so vložili procesni zahtevek pred ameriškim sodiščem, s katerim dopolnjuje svojo marca vloženo zahtevo po presoji National Defense Authorization Acta (NDAA), torej zakona, ki je podlaga za prepoved sodelovanja ameriških podjetij s Huaweijem.

Z današnjo vlogo Huawei od sodišča zahteva, da iz NDAA izloči oddelek 889, torej del, ki njihovo podjetje označuje kot obveščevalno sporno. Po mnenju pravnikov Huaweija je ta določba v neskladju z ameriško ustavo zato, ker za svoja zatrjevanja ne navaja nobenih dokazov, zato jih podjetje tudi ne more izpodbijati v sodnem postopku. S čimer so kršene njihove procesne pravice. Po njihovem mnenju si je Kongres s sprejemom take določbe neustavno prisvojil...

Reuters - Iz Huaweija so sporočili, da bodo preučili svoj poslovni odnos z ameriško kurirsko službo FedEx, potem ko je ta njihove pakete, namenjene v Azijske države, iz neznanega razloga preusmerila v ZDA. Tako sta tam končala paketa, poslana iz njihove japonske pisarne in namenjena v centralo na Kitajskem ter tudi podobne pošiljke, ki so potovale na relaciji Vietnam - Kitajska.

Predstavniki Huaweija so pojasnili, da so paketi vsebovali zgolj dokumente in ne kakih zanimivih tehnologij, niso pa želeli špekulirati o resničnem ozadju preusmeritve pošiljk. Z Reutersa so vprašanje, ali je dogodek kakorkoli povezan s prepovedjo sodelovanja ameriških podjetij s Huaweijem, naslovili tudi na ameriško Ministrstvo za trgovino, a odgovora niso...

Slo-Tech - Ameriško pravosodno ministrstvo je zoper Juliana Assanga vložilo še 17 kazenskih ovadb. Če je bil ustanovitelj Wikileaksa aprila osumljen zgolj računalniške prevare in zlorabe, ga tožilstvo zdaj po protivohunskem zakonu (Espionage Act) sumi še pridobitve in objave podatkov o nacionalni obrambi, potem ko je skupaj s Chelseo Manning domnevno zagrešil eno največjih razkritij tajnih informacij v zgodovini ZDA. Skratka, donedavna je v očeh tamkajšnjih tožilcev veljal za hekerja, po novem pa za špijona in izdajalca. Vsaka od novih ovadb mu lahko v najslabšem primeru prinese tudi po 10 let zapora. Zakon, po katerem je spisana ovadba je bil sicer doslej uporabljen izključno proti državnim uradnikom, ki so v javnost spravili kak...

Slo-Tech - Na Slo-Techu smo pred mesecem dni med kopanjem po podatkih portala Avtolog.si opazili, da je v Sloveniji večje število vozil opravilo tako tehnične preglede kot pridobilo potrebne registracijske dokumente, čeprav naj bi bila ta vozila glede na sezname policije in drugih državnih organov ukradena. Skoraj dva meseca smo zbirali dodatne podatke in se pogovarjali s slovensko policijo. Rezultat je pričujoča zgodba.

Prvo poglavje: Nepismeni?
V začetku aprila smo primerjali bazo opravljenih tehničnih pregledov. Pri primerjavi smo opazili, da je več deset vozil zabeleženih v bazi vozil, ki so opravila tehnični pregled, po datumu, ki je v evidenci ukradenih vozil policije zabeležen kot datum kraje:

Primer 1 je vozilo domnevno ukradeno 7.4.2017, ki je po podatkih javno objavljenih na portalu odprtih podatkov dne 9.5.2017 padlo tehnični pregled in ga potem 11.5.2017 opravilo.
Primer 2 je vozilo...