Slo-Tech - Zdelo bi se, da živimo v futuristični distopiji, a novi traktorji so resnično računalniki na kolesih, ki jih ni mogoče popravljati doma. Po eni strani to pomeni, da jih lahko John Deere na daljavo onesposobi, po drugi strani pa jih lahko servisirajo in popravljajo le pooblaščeni mehaniki, kar seveda ni poceni.

Zato ni presenetljivo, da si je John Deere v ZDA lani nakopal tožbo, v kateri so nekatere zvezne države njega zahtevale prenehanje monopolnega obnašanja. Podjetje se je pred Zvezno komisijo za trgovino poravnalo in obljubilo, da bo za 10 let odprlo svoje traktorje.

V tem času bodo imeli lastniki traktorjev in nepooblaščeni serviserji dostop do enakih rezervnih delov in programske opreme kot pooblaščeni serviserji. To pomeni, da bodo lahko menjali okvarjene dele, ponastavljali napake v računalniku in podobno. Doslej je namreč vsak nepooblaščen poseg v traktor povzročil, da se je traktor ustavil. Ker so od tega odvisne žetve in druga kmetijska opravila, pooblaščeni serviserji...

Slo-Tech - Evropski parlament je danes, na zadnji seji pred poletnimi počitnicami, ponovno glasoval o podaljšanju Chat Control 1.0 in predlog potrdil. Za je glasovalo 286 poslancev, proti jih je bilo 276, vzdržalo se jih je 30. S tem je ponovno začel veljati odstop od direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (ePrivacy), ki je začasno omogočalo pregledovanje elektronskih sporočil.

Marca je Evropski parlament podaljšanje odstopa zavrnil, kar bi ga moralo poslati na smetišče zgodovine. Toda s serijo neverjetnih proceduralnih manevrov je predsednica Parlamenta Roberta Metsola zagotovila vnovično glasovanje, kar je odločitev brez precedensa. Z novo odločitvijo imajo ponudniki storitev komuniciranja, denimo Google, Meta in Microsoft, spet pravno podlago za prostovoljno prebiranje sporočil in elektronske pošte, ki si jih prek njihovih storitev izmenjujejo uporabniki.

Da je lahko Parlament sploh ponovno glasoval o že sprejeti odločitvi, je moral najprej ta teden na glasovanju potrditi...

Slo-Tech - Čeprav je Evropski parlament marca izrecno zavrnil Chat Control, torej podaljšanje odstopa od direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah (ePrivacy), ki je začasno omogočalo pregledovanje elektronskih sporočil, skušajo zagovorniki nadzora ponovno uzakoniti pregledovanje sporočil. V običajnih primerih to pomeni konec predloga, a ne to pot. Med ciprskim predsedovanjem EU, ki se je končalo konec junija, so potekala intenzivna pogajanja med Svetom in Parlamentom o ureditvi področja, s čimer na deklarativni ravni ščitijo otroke. Za zaveso pa potekajo tudi precej manj običajni manevri, ki bi stari Chat Control obudili od mrtvih.

O novem Chat Controlu 2.0 se poslanci in predstavniki držav še niso sporazumeli. A medtem Svet in Evropska ljudska stranka (EPP) v Parlamentu pripravljajo protiudar. Ker starega odstopa ni mogoče podaljšati, saj je že potekel, želijo pripraviti nov predlog, ki bi bil vsebinsko popolnoma enak staremu. Na ta način bi Svet obšel ureditev, po kateri ima...

Slo-Tech - O številnih razlogih in utemeljitvah za blokado posameznih spletnih strani ali storitev smo že brali, zlasti v avtoritarnih državah, ki so običajno povezani z nemiri in protesti. V Indiji pa so izumili nov razlog, in sicer so Telegram, za katerega je Indija s 354 milijoni aktivnih uporabnikov največji trg, do 22. junija blokirali zaradi državnega sprejemnega izpita za medicinske fakultete.

Izpit NEET UG (National Eligibility Entrance Test (Undergraduate)), ki bi se moral letos pisati že 3. maja, a so ga zaradi uhajanja podatkov preložili na 21. junija, vsako leto opravlja več kot dva milijona kandidatov za študij medicine. Gre za največji izpit v državi, ki pa se izvede le enkrat letno. Indijska National Testing Agency je sporočila, da bodo platformo za hipno sporočanje Telegram zato blokirali do 22. junija, saj se prek nje širijo dezinformacije in lažni izpiti. Poleg tega želijo do 30. junija onemogočiti popravljanje oziroma spreminjanje sporočil, da bi se izognili urejanju...

Slo-Tech - V ameriški zvezni državi Utah so v senatu predlagali zakon, s katerim bi obdavčili ponudnike pornografskih vsebin. Od prodaje, distribucije, naročnin in drugih prihodkov bi obračunavali sedemodstotni davek, če so vsebine ustvarjene, posnete ali prodane v Utah. Dodatno bi se morale vse pornografske strani registrirati in plačati, sicer simboličnih, 500 dolarjev pristojbine letno. Z zbranimi sredstvi želijo financirati programe za duševno pomoč mladoletnim.

Podobne zamisli imajo tudi v drugih republikanskih zveznih državah. V Pensilvaniji predlagajo dodatni 10-odstotni davek na naročnine in enkratne nakupe na pornografskih platformah. V Alabami so že sprejeli 10-odstotni davek na podjetja, ki ustvarjajo pornografijo. Skupno so v 16 zveznih državah sprejeli resolucije, ki pornografijo razglašajo za javnozdravstveno krizo; prva je to že leta 2016 storila Utah. V 25 zveznih državah pa so uvedli različne načine preverjanja starosti obiskovalcev pornografskih strani, ki morajo dokazati...

Slo-Tech - Indijska vlada je proizvajalcem in prodajalcem pametnih telefonov odredila, da morajo nanje namestiti državno aplikacijo Sanchar Saathi (Komunikacijski partner). Samsung, Apple, Xiaomi in drugi imajo tri mesece časa, da ustrezno prilagodijo svoje telefone. Aplikacijo lahko z Googlovega Play Stora ali App Stora uporabniki prenesejo že takoj.

Novo aplikacijo oglašujejo kot orodje za zagotavljanje varnosti. Uporabnikom omogoča sledenje ukradenim telefonom, njihovo blokado (prek IMEI), preverjanje istovetnosti številk in podobno. Vlada torej trdi, da je aplikacija nujna v boju proti kriminalu, denimo ponarejanju številk IMEI. Doslej je aplikacijo preneslo že 10 milijonov uporabnikov, z njo pa so blokirali ali našli dobre štiri milijone ukradenih ali izgubljenih telefonov.

Ob tem zagotavljajo, da aplikacija ne posega v zasebnost. A aplikacija terja dovoljenje za dostop do zgodovine klicev, sporočil, fotografij in kamere. Nad prisilno namestitvijo aplikacije na vse telefone...

Slo-Tech - V ameriškem senatu je nova tarča Wikipedija, ki ji je republikanski senator in predsednik odbora za trgovino Ted Cruz poslal pismo, v katerem spletno enciklopedijo obtožuje ideološke pristranskosti in kritike konservativnih pogledov. Pismo je naslovil na direktorico Fundacije Wikimedija Maryano Iskander in zahteval dodatne informacije o domnevni pristranskosti.

Cruz se v pismu sklicuje na Wikipedijinega soustanovitelja Larryja Sangerja, ki je po odhodu leta 2002 ustanovil dva precej manj uspešna konkurenta Citizendium in Everipedio ter se prelevil v izjemno glasnega kritika Wikipedije. Cruz trdi, da je Wikipedija pristranska, ker MSNBC in CNN šteje kot načeloma verodostojna vira, medtem ko Fox News to ni. Moti ga še, da je konservativno mislišče Heritage Foundation označeno kot vir, ki širi dezinformacije. Fundacijo obtožuje podpiranja levih organizacij, ki nato prispevajo vsebino za Wikipedijo.

Cruz od Fundacije Wikimedia zahteva cel kup informacij. Pričakuje opis, kako nastaja...

Slo-Tech - Danes ob 12. uri se je zgodil dolgo napovedovani test sistema javnega obveščanja in alarmiranja SI-ALARM. Kot je v Sloveniji za skupinske projekte mobilnih operaterjev že v navadi, je test vsaj približno uspel samo na omrežju Telekoma Slovenije.

Uporabniki preostalih omrežjih do sedaj večinoma niso prejeli kakršnegakoli alarma.

Vsekakor bo v prihodnjih dneh zanimivo spremljati obrazložitve, kako je Telekom Slovenije vzpostavil nacionalni sistem za vse operaterje, tako, da deluje samo njim.

Facebook - Mark Zuckerberg je napovedal, da bo Meta odpravila preverjevalce dejstev, zmanjšala cenzuro in priporočila več političnih vsebin v omrežjih Facebook, Instagram in Threads. Zuckerberg je v video izjavi (https://about.fb.com/news/2025/01/meta-... dejal, da so te spremembe v skladu s ponovno osredotočenostjo na svobodo govora, zlasti ob vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo.

Meta bo preverjevalce dejstev nadomestila z „opombami skupnosti“, kot je platforma X Elona Muska, kjer uporabniki dodajajo kontekst objavam. Zuckerberg je kritiziral prejšnja prizadevanja Mete za preverjanje dejstev kot politično pristranska in zaradi pomislekov o pristranskosti preselil ekipe za moderiranje iz Kalifornije v Teksas.

Zuckerberg je ob priznavanju spremembe priznal: „Ujeli bomo manj slabih stvari,“ vendar je potezo zagovarjal kot potrebno za dajanje prednosti svobodi izražanja. Prav tako bodo odpravljene omejitve za teme, kot sta priseljevanje in spol, da bi se uskladile z glavnim diskurzom, Meta pa...

Bloomberg - Brazilsko vrhovno sodišče je v petek sprožilo začasno blokado družbenega omrežja X, ker podjetje ni zadostilo zahtevam po pravni skladnosti s tamkajšnjo zakonodajo (plačljiv vir, alternativa).

Vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je nacionalni telekomunikacijski agenciji Anatel v petek naročil, naj ukine dostop do platforme X, in dal Applu ter Googlu 5 dni časa, da aplikacijo umakneta s svojih trgovin, čeprav je to zadnjo postavko nato umaknil. Ukrep je sledil neizpolnitvi zahteve, po kateri bi morala družba X imenovati svojega novega pravnega zastopnika v Braziliji, brez katerega podjetja tamkaj ne morejo poslovati. V Braziliji lahko nekatere ukrepe izrekajo tudi posamezni sodniki vrhovnega sodišča, pri čemer pa je de Moraesa tokrat podprl tudi preostanek enajstčlanskega sodišča. V bran mu je stopil tudi predsednik države Lula da Silva, rekoč, da morajo zakone spoštovati vsi, tudi pomembni in bogati.

Kot je mogoče slutiti iz povoda, je spor globlji in traja že dlje časa. Zaostril

Slo-Tech - Rusija se je odločila, da bo uvedla svojo spletno enciklopedijo po vzoru Wikipedije, kar so storili z najpopularnejšim ukazom v računalništvu: kopiraj in prilepi. Klon Wikipedije so poimenovali Ruviki (https://ru.ruwiki.ru/), še prej pa so ga očistili. Za celotno operacijo so se odločili, ker so novo enciklopedijo cenzurirali, tako da so vse vsebine v skladu z željami ruskih oblasti in tamkajšnjo zakonodajo. Izvirnik je medtem v Rusiji nedostopen.

Novo enciklopedijo Ruviki vodi Vladimir Medejko, ki je dotlej vodil rusko izpostavo Wikimedije. Maja lani je ustvaril prvi klon ruske Wikipedije, kmalu zatem pa ga je Wikimedija razrešila in mu odvzela vse pravice urejanja vseh strani na Wikimediji. Slednjo je prevzel Stas Kozlovski, ki je decembra lani najavil razpustitev ruske Wikimedije. Oblasti so ga prisilile, da je odstopil s profesorskega mesta na moskovski univerzi, kasneje pa so ga vključili na seznam nezaželenih tujih agentov.

Na Ruviki manjka okrog 110 gesel v celoti, še...

Slo-Tech - Evropska komisija bo še pred junijskimi volitvami, najverjetneje prihodnji mesec, začela uradno preiskavo storitev Facebook in Instagram, ker njun lastnik Meta domnevno ne stori dovolj za zajezitev razširjanja dezinformacij iz tujih držav in od drugih akterjev. Regulatorji menijo, da Meta ne izvaja ukrepov, ki ji zapovedujeta DSA za omejevanje širjenja dezinformacij, kamor sodi moderacija vsebin. Evropska komisija informacij še ni uradno potrdila. V končni izjavi ni pričakovati, da bi poimensko izpostavili kakšno državo, čeprav je trn v peti rusko vmešavanje v kampanje za evropske volitve, poroča Financial Times.

Iz Mete so sporočili, da imajo uveljavljen postopek za prepoznavanje in upravljanje tveganj na platformah. Pričakujejo, da bodo še naprej sodelovali z vsemi deležniki, med katere sodi tudi Evropska komisija. Meta je že septembra Komisiji poslal poročilo o upravljanju tveganj dezinformacij, kot to zahteva DSA. Tudi EU je ocenila, kako se platforme borijo proti...

Slo-Tech - Ameriško pravosodno ministrstvo in 16 zveznih držav je vložilo dolgo pričakovano, veliko protimonopolno tožbo zoper Apple, zavoljo prijemov podjetja na tržišču pametnih telefonov.

Ameriški zvezni pravosodni organi so v zadnjih letih bistveno poostrili postopanje nasproti tehnološkim velikanom, ki se lahko nadejajo poostrenega gledanja pod prste. Tako želijo administracije odgovoriti na novejše, bolj prefinjene strategije podjetij, ki so se učinkovito prilagodila na protimonopolna pravila, postavljena pred več kot dvema desetletjema v ključni tožbi proti Microsoftu. Po dveh večjih procesih proti Googlu je naposled na vrsti še Apple. Takšen proces je bil že dolgo pričakovan, saj so se prva poročila o preiskavah pričela že pred petimi leti. Toda tožilci so imeli brez dvoma ogromno zahtevnega dela, saj znajo v Cupertinu mojstrsko hoditi po robu med ravno še opravičljivimi praksami in monopolnim delovanjem. Sedaj organi menijo, da imajo v rokah dovolj trdne dokaze, da lahko Applu...

Evropska komisija - Iz Evropske komisije so v torek sporočili, da storitve iMessage, Edge, Bing in Microsoftovo oglaševanje niso platforme, ki bi si po sveži uredbi DMA zaslužile strožjo obravnavo.

Ko je Evropska komisija lanskega septembra obelodanila spisek tako imenovanih vratarjev interneta (gatekeepers), je bila na njem šesterica velikanov, za katere se smatra, da ključno oblikujejo našo rabo spleta: Alphabet, Apple, Amazon, ByteDance, Meta in Microsoft. Njihove storitve, ki spadajo v skupino "ključnih" (Core Platform Service), so po novi uredbi Digital Markets Act (DMA) podvržene strožjim pravilom delovanja; med drugim bodo morale zagotavljati več odprtosti in sodelovati s konkurenčnimi storitvami. V primeru pogovornih aplikacij to denimo pomeni, da se bodo morale na nek način povezati z drugimi in v Meti so na začetku meseca pričeli razkrivati, kako bomo lahko v WhatsAppu sprejemali sporočila od zunaj. Toda ni nujno, da vse aplikacije omenjene šesterice zapadejo pod ključne. Osnovna kriterija...

Slo-Tech - Sprememba pogojev uporabe na OpenAI-jevih straneh, ki se je potihoma prikradla minuli teden, ni bila naključje ali razmišljanje na zalogo. OpenAI je danes potrdil, da sodelujejo s Pentagonom v več projektih in za ameriško vojsko razvijajo več orodij.

Med njimi so orodja, ki uporabljajo umetno inteligenco za zaščito ključne infrastrukture pred računalniškimi napadi. Prav tako se pogovarjajo o morebitnem sodelovanju pri preprečevanju samomorov pri veteranih. Podpredsednica za globalne zadeve v podjetju Anna Makanju je v intervjuju v Davosu povedala še, da je prejšnja široka prepoved preprečevala tudi delo na opisanih projektih. Ti se skladajo s politiko podjetja in predstavljajo spremembe, ki jih podjetje želi videti v svetu, zato jih podpirajo. Sam Altman, izvršni direktor podjetja, je dodal še, da krepijo razvoj orodij za večjo varnost volitev. Preprečiti želijo uporabo OpenAI-jevih orodij za širjenje političnih dezinformacij na prihajajočih ameriških in drugih volitvah v tem...

Slo-Tech - OpenAI je ta teden malce spremenil pogoje uporabe, o čemer javnosti niso posebej obveščali. S strani, kjer so opisani pogoji, je izginila prepoved uporabe tehnologije za razvoj orožja, za vojsko in vojskovanje. Teh omejitev od 10. januarja ni več, ostaja pa prepoved uporabe storitve na način, ki bo povzročal škodo uporabniku ali drugim ljudem ter, prepoved izkoriščanja za razvoj ali uporabo orožij. Besedi vojska in vojskovanje pa sta tiho izginili.

Za spremembo ni nobenih zloveščih namenov, mirijo v OpenAI. Tiskovni predstavnik Niko Felix je za The Intercept povedal, da so posodobili pogoje uporabe, da bi bila splošna načela enostavna za uporabo in priklic. Dodaja, da je dikcija Ne škodi drugim splošna in enostavno razumljiva ter relevantna v več kontekstih. Prav tako še vedno izrecno prepovedujejo orožje, je dodal.

Ali beseda "harm", ki se pojavlja v pogojih, preprečuje vsakršno vojaško uporabo, Felix ni izrecno odgovoril. Ponovil je le, da nikomur, niti vojski, ne dovoljujejo...

Wired UK - Wired poroča, da bodo od petka dalje delavci v vseh švedskih pristaniščih zavračali raztovarjanje vozil Tesla, čistilci ne bodo več čistili razstavnih prostorov, in mehaniki ne bodo več popravljali polnilnih postaj, medtem ko poteka delovni spor. Tisto, kar se je začelo kot stavka mehanikov Tesle, se širi v nekaj, kar švedski sindikati opisujejo kot eksistenčno bitko med avtomobilskim proizvajalcem in konvencijami oz. dogovori ter zavezami, ki naj bi po njihovem mnenju naredile delovni trg države pošten in učinkovit.

Odziv na Švedskem predstavlja največjo sindikalno akcijo, s katero se je podjetje soočilo kjerkoli na svetu. Švedska nima zakonov, ki bi določali delovne pogoje, kot je minimalna plača. Namesto tega so ta vprašanja urejena v kolektivnih pogodbah. Pet let Industrijski sindikat IF Metall, ki zastopa mehanike Tesle, skuša prepričati podjetje, da podpiše kolektivno pogodbo. Ko je Tesla to zavrnila, so se mehaniki odločili za stavko konec oktobra. Nato so prosili druge...

Wired News - Le dva dni pred volitvami na Slovaškem je bil na Facebooku objavljen avdio posnetek. Na njem sta bila dva glasova: domnevno Michal Šimečka, vodja liberalne stranke Progressive Slovakia, in Monika Tódová iz dnevnika Denník N. Razpravljala naj bi, kako ukrasti volitve, delno z nakupom glasov iz marginalizirane romske manjšine.



Šimečka in Denník N sta takoj zanikala, da je avdio posnetek pristen. Oddelek za preverjanje dejstev pri novičarski agenciji AFP je dejal, da je avdio kazal znake manipulacije z uporabo umetne inteligence. Vendar je bil posnetek objavljen med 48-urnim moratorijem pred odprtjem volišč, med katerim naj bi mediji in politiki molčali. To pomeni, da je bil postopek po katerem bi ocenili in označili posnetek kot nepristen znatno težji. Ker je šlo za objavo zvočnega posnetka, je to izkoristilo vrzel v Meta politiki za manipuliranje z vsebinami, ki določa, da se nanaša le na ponarejene videoposnetke, kjer je osebi spremenjeno, da izgovarja besede, ki jih nikoli ni...

Slo-Tech - Pred dvema letoma je svet izvedel za pretkano operacijo, s katero je FBI prisluškoval tisočim telefonov. FBI je v letih 2019-2021 pod blagovno znamko ANOM na skrivaj prodajal telefone, ki naj bi omogočali varno šifrirano komunikacijo, v resnici pa je FBI mogel prestrezati vso komunikacijo. Telefoni so bili popularni zlasti v Avstraliji in ZDA, uporabljali pa so jih tudi kriminalci, proti katerim so lani stekli prvi sodni postopki. A FBI je imel problem. Čeprav so tehnično mogli prisluškovati, tega pravno niso smeli. Da jim ni bilo treba pridobiti sodne odredbe za vsak telefon - teh je bilo več tisoč - so uporabili storitve tretje države.

Že od lani smo vedeli, da je pri tem sodelovala neimenovana evropska država. Ta je pridobila svoje sodne odredbe za prisluškovanje, nato pa je množično zbirala podatke prek strežnika iBot in jih trikrat tedensko dostavila FBI-ju. Doslej sta tako FBI kot ta država vztrajno molčala o identiteti.

Sedaj vemo, da je ta država Litva. Skrbela je za...

Slo-Tech - Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega razsodišča (ICC) Karim Khan je naznanil, da bo organizacija odslej preiskovala tudi hekerske napade v vojnem času, ki imajo stvarne fizične učinke.

Podvigi kibernetskih barabinov imajo spričo vseprisotnosti digitalnih tehnologij danes že zelo otipljive posledice, kot je ohromitev bolnišnic in drugih institucij ob izsiljevalskih napadih, vse pogosteje pa državni akterji tudi namensko snujejo zlobno kodo za onesposabljanje ter uničevanje kritične infrastrukture. V tem oziru so brez dvoma najbolj razvpite ruske skupine, kot so Sandworm in razni medvedki, predvsem zaradi zloglasnih napadov na ukrajinsko elektroomrežje in drugo infrastrukturo. Vse odtlej se vrstijo ideje, da bi tovrstne napade, kadar pomenijo resno nevarnost za civiliste, v preiskave vključilo tudi Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine; pozivi so postali še posebno glasni po ruski invaziji februarja lani. Ukrajinci iz tamkajšnjega urada za digitalno transformacijo sicer...

Slo-Tech - Ni skrivnost, da ameriške tročrkovne agencije z NSA na čelu osebne podatke od podjetij, ki jih zbirajo in obdelujejo, najraje kar kupujejo. S tem odpade potreba po pridobivanju sodnih odredb. Poročilo ODNI (Office of the Director of National Intelligence) je minuli mesec razkrilo, da je od posrednikov možno kupiti praktično vse osebne podatke uporabnikov. Država izkorišča sivo območje, saj bi za zbiranje teh podatkov potrebovala pravno podlago, medtem ko se z nakupom agregiranih podatkov tej zahtevi elegantno izogne. Sedaj želi zakonodajalec to luknjo zapreti, čemur se NSA na vse kriplje upira.

NSA je začela intenzivno lobirati pri demokratskih in republikanskih članih kongresa, naj zavrnejo amandma k NDAA (National Defense Authorization Act), ki sta ga predlagala Warren Davidson iz Ohia (R) in Sara Jacobs iz Kalifornije (D). Z njim bi prepovedali plačevanje operaterjem za predajo podatkov o uporabnikih različnim agencijam (NSA, Defense Intelligence Agency, National Space...

Slo-Tech - Evropska komisija je na generalni direktorat za konkurenco na mesto glavne ekonomistke imenovala Fiono Scott Morton. Ameriška profesorica ekonomije je v preteklosti delala kot svetovalka tehnoloških gigantov Apple, Amazon in Microsoft, sedaj pa bo zasedla vodilno delovno mesto v regulatornem organu, ki presoja namere o prevzemih in združitvah teh istih tehnoloških gigantov. Mnogo evropskih poslancev in tudi uradni Pariz so predsednico Komisije zato pozvali k ponovnemu premisleku, ali je takšno imenovanje primerno. Komisija ostaja neomajna in poudarja njeno akademsko kariero, izkušnje in preteklo delo.

Težava ni, da je Fiona Scott Morison ameriška državljanka, saj za Evropsko komisijo dela približno 1900 ljudi iz tretjih držav - resda večinoma ne v Bruslju. Pomisleki se usmerjeni v morebitni konflikt interesov, ki bi ga lahko predstavljalo preteklo delo kandidatke in njeni odnosi s tehnološkimi velikani. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot zato Komisijo poziva, naj...

Slo-Tech - Spodnji dom francoskega parlamenta je sprejel kontroverzno novelo zakona o pravosodju, ki daje policiji široka pooblastila za sledenje osumljencem kaznivih dejanj. Zakon policiji dovoljuje, da s sodno odredbo na daljavo aktivira kamero, mikrofonov ali GPS v pametnih telefonih in drugih prenosnih napravah v lasti osumljencev. To so tudi pametni avtomobili, prenosni računalniki in podobno.

Pravosodni minister Éric Dupond-Moretti pravi, da bo zakon vplival le na kakšen ducat primerov na leto. Velja namreč le za osumljence kaznivih dejanj, za katera je zagrožena zaporna kazen vsaj pet let. Zakonu močno nasprotujejo skupine in organizacije za zaščito zasebnosti, denimo La Quadrature du Net. Označujejo ga kot grobo kršitev civilnih svoboščin, med drugim pravice do zasebnega življenja, pravice do tajnosti občil in pravice do svobode gibanja.

Zakon je bil v parlamentarni razpravi sicer z nekaj amandmaji malce spremenjen. Uporaba teh ukrepov bo dopustna le, če je sorazmerna z resnostjo...

theguardian.com - Francoski predsednik Emmanuel Macron je razburil z izjavo, da bi lahko država med hudimi izgredi ali nemiri onemogočila dostop do družbenih omrežij, da bi zaustavila nasilje. Že dan pozneje iz vlade dežujejo pojasnila, da Macron ni govoril o izklopu interneta ali popolni blokadi družbenih omrežij, temveč naj bi razmišljal o občasni in začasni blokadi družbenih omrežij.

V torek je Macron na srečanju z več kot 250 župani dejal, da morajo pomisliti tudi na to, kako mladi ljudje uporabljajo družbena omrežja in da neke omejitve morajo obstajati. Če bi stvari ušle izpod nadzora, bi jih morali regulirati ali ugasniti. Tega naj ne bi storili nepremišljeno in nenadoma, je dodal Macron, in doslej potrebe po izklopu ni bilo, a tudi o tej možnosti bi se morali trezno pogovoriti.

Odziv kritikov je bil silovit. Francijo so primerjali s Kitajsko, Iranom ali Severno Korejo, kjer so blokade družbenih omrežij nekaj običajnega. Spet drugi so poudarjali, da gre za preusmerjanje pozornosti, da bi se...

Slo-Tech - V YouTubu so se začeli pripravljati na ameriške predsedniške volitve, ki bodo potekale prihodnje leto. Ena izmed prvih potez bo umik nekaterih omejitev, ki so doslej preprečevale širjenje neresnic. Ker se Google drži načela, da se političnega govora ne omejuje, ne glede na njegovo resničnost, je odslej spet dovoljeno na YouTube nalagati posnetke, ki rezultate minulih ameriških predsedniških volitev razglašajo za prevaro.

Položaj je za zunanje opazovalce nenavaden. Na YouTubu se Google bori proti širjenju dezinformacij, zato na primer ne morete objaviti posnetka, v katerem trosite očitne neresnice o covidu. Prav tako platforma demonetizira posnetke, ki kako drugače kršijo pravila uporabe, denimo preveč grafično prikazujejo vojne in nasilje. A politični govor je izvzeta kategorija, ki je Google ne omejuje, da ne bi posegel v pravico do svobode govora in volitev. Trdijo, da je to možnost debate o vseh političnih idejah, tudi kontroverznih ali potrjeno ovrženih, ključna za...

Slo-Tech - Dobili smo še tretje v nizu odmevnih javnih opozoril vodilnih strokovnjakov za strojno učenje, da naj bi umetna inteligenca predstavljala resno nevarnost za propad človeške civilizacije.

Odkar se je lanske jeseni - z nastopom ChatGPTja - strojno učenje prebilo na čelo razvpitosti v IT industriji in širše, se vrstijo tudi vse pogostejša javna opozorila, da je napredek prehiter. Razvijalci algoritmov strojnega učenja, kot so veliki jezikovni modeli in generatorji slik, kakor da so nenadoma ugotovili, da situacije ne nadzorujejo več in nas utegne AI že v razmeroma bližnji prihodnosti vse nadvladati. Tu ne gre za kakšne odpadnike, temveč smetano raziskovalcev ter inženirjev, kot sta dva od treh dobitnikov Turingove nagrade iz leta 2019, Geoff Hinton in Yoshua Bengio, pa vodje skorajda vseh najvidnejših razvojnih laboratorijev.

Najnovejša tovrstna objava prihaja iz organizacije Center for AI Safety (CAIS) in je dolga vsega 22 besed, v katerih trdi, da je stopnja nevarnosti, ki jo...

Slo-Tech - Ustavno sodišče je razveljavilo 150.a člen Zakona o kazenskem postopku, ki je policiji na podlagi sodne odredbe dovoljeval uporabo lovilca IMSI in pregledovanje tako zbranih podatkov. Člen se vse od sprejetja leta 2019 ni uporabljal, ker je ustavno sodišče kmalu po vložitvi zahteve za presojo ustavnosti od SDS in Levice njegovo izvajanje zadržalo. Sedaj je zakonski člen razveljavljen.

Lovilci IMSI so lažne bazne postaje, ki na določeni točki preglasijo signale legitimnih baznih postaj. Telefoni, ki so v bližini, se bodo zato raje povezali na lovilec IMSI. Policija lahko tako ugotovi, kateri telefon in kartico SIM uporabljajo osumljenci. A na isti lovilec IMSI se povežejo tudi telefoni vseh ostalih ljudi v okolici, ki niso osumljeni ničesar. Če bi policija lovilec postavila na več lokacijah, kjer se je gibal osumljenec, bi lahko iz preseka zbranih podatkov ugotovila, kateri telefon je njegov. To se je uporabljalo na primer pri preiskavah organiziranega kriminala, ko so osumljenci...

AP News - Ameriško obrambno ministrstvo je naposled pognalo nov projekt prenove omrežnega oblaka za vojsko JWCC, ki je naslednik razvpitega in propadlega projekta JEDI. Tokrat so pogodbeniki štirje: Microsoft, Amazon, Google in Oracle.

Prenova omrežne infrastrukture ameriške vojske se vleče že kot jara kača. V prejšnjem desetletju je Pentagon sprožil projekt JEDI (Joint Enterprise Defense Infrastructure), s katerim je želel poenotiti in centralizirati zmogljivosti vojaškega oblaka, da bi različni oddelki vojske lažje in hitreje dostopali do podatkov z drugih koncev. Po žolčnem boju je pred tremi leti kot zmagovalec natečaja za 10 milijard ameriških dolarjev vredno sodelovanje z vojsko postal Microsoft. Toda Amazon, ki je dotlej veljal za favorita, je sprožil pritožbo, in sicer z argumentacijo, da se je v odločanje vmešal takratni predsednik Donald Trump, ki je veljal za zagrizenega sovražnika Jeffa Bezosa. Preiskava obtožb ni potrdila in leto dni po prvotni odločitvi so v ministrstvu...

AP News - V zadnjih dneh buri duhove odločitev mestnega nadzornega sveta v San Franciscu, da tamkajšnjim policijskim enotam v nekaterih situacijah uradno dovoli robote uporabiti na način, da z njimi ubijejo zločince.

Na zadnji novembrski dan so člani nadzornega odbora mestnega sveta San Francisca z 8 glasovi za in 3 proti izglasovali prenovo pravilnika, s katerim je mestni policiji pravno dovoljeno, da svoje robote uporabi tudi na ubojen način, in sicer "v primerih, ko je ogroženo človeško življenje". Dogodek je sprožil žolčne polemike, že ko je postalo znano, da se bo o tem glasovalo, in nekateri komentatorji ga označujejo za "začetek padca v distopijo". Toda problematika ni enoznačna in terja več pojasnil. Najprej, v trenutni obliki ne gre za rabo kakršnegakoli strojnega odločanja o usodi cilja, saj bodo roboti na vseh točkah procesa vodeni ročno. Zato so strahovi o podivjanih ubijalskih strojih iz Black Mirrorja ta hip še preuranjeni.

Gre pravzaprav za pravno regulacijo ravnanja,...

Slo-Tech - V Turčiji so v četrtek sprejeli zakon, ki med drugim kriminalizira širjenje lažnih informacij na digitalnih platformah. Za širjenje dezinformacij o varnosti državi, javnem redu in blaginji, ki je namenjeno vzpodbujanju panike ali strahu, je zagrožena zaporna kazen od enega do treh let. Kritiki, zlasti neodvisni mediji in opozicija, so zakon že označili kot orodje za cenzuro in zastraševanje pred prihajajočimi volitvami.

Turčija je na lestvici svobode medijev, ki jo pripravljajo Novinarji brez meja, na 149. mestu. Že od leta 2020 v Turčiji velja zakon, ki družbena omrežja z več kot milijonom obiskovalcev na dan zavezuje, da morajo postaviti lokalne predstavnike, hkrati pa daje oblastem možnost blokade. V Turčiji sta tudi Wikipedija in YouTube blokirana že vrsto let, Twitter in podobna omrežja pa ob večjem nezadovoljstvu v družbi občasno preventivno blokirajo. Novi zakon bi lahko vse te ukrepe še okrepil, se bojijo kritiki.

Posebej problematičen je omenjeni 29. člen, ki predpisuje...

Slo-Tech - Edward Snowden, ki ga poznamo zaradi razkritij velikega prestrezanja telekomunikacij, ki ga izvajajo ameriške tričrkovne agencije, in ki že od leta 2013 živi v Rusiji, je dobil tamkajšnje državljanstvo. Snowden je po razkritju pobegnil v Rusijo, ki mu je najprej odobrila azil, leta 2020 pa še dovoljenje za stalno prebivanje. Sedaj je dobil še državljanstvo, je razvidno z današnjega odloka ruskega predsednika o naturalizaciji 72 tujih državljanov.

Da se je prijavil za pridobitev ruskega državljanstva, je Snowden potrdil leta 2020. Enako je storila tudi njegova žena, ki je bila tedaj noseča. Kot razlog za prijavo sta navedla bojazen, da bi lahko v svetu pandemije in zapiranja meja ostala brez stika z otrokom. Obenem je dejal, da ostaja Američan in da čaka na dan, ko se bo mogel vrniti v ZDA. V Rusiji ni sodeloval s tamkajšnjimi oblastmi in tajnimi službami, dodaja. Trenutno se vrniti ne more, saj ga tožilstvo v ZDA preganja.

Snowden je po razkritju dokumentov, ki sta jih...

Slo-Tech - Kontroverzni tekaški zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij prepoveduje moderiranje in odstranjevanje uporabniških vsebin zaradi njihove ideološke vsebine in bi lahko postal zgled tudi za druge zvezne države z republikansko oblastjo, je dosegel pomembno zmago. Ameriško prizivno sodišče je razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča in zakon ocenilo kot skladen z ustavo in pravnim redom. Ker je odločitev v nasprotju z razsodbami nižjih sodišč in drugih prizivnih sodišč v podobnih primerih (npr. floridskem zakonu), pa tudi ker se bodo tehnološki velikani zagotovo pritožili, bo končno besedo zagotovo imelo vrhovno sodišče, kjer imajo večino konservativni sodniki. To je zakon sicer že začasno blokiralo, a ne iz vsebinskih razlogov, temveč proceduralnih, dokler prizivna sodišča ne sprejmejo vsebinskih odločitev. To se je sedaj zgodilo.

Prihodnje leto bo gotovo ključno za prihodnost svobode in nivoja izražanja na internetu. Medtem ko teksaški zakon podjetjem omejuje poseganje v...

Slo-Tech - Nvidia in AMD sta razkrila, da so jima ameriške oblasti pred kratkim prepovedale prodajo grafičnih čipov za superračunalnike na Kitajsko in v Rusijo.

Politično-trgovinski spopad med ZDA na eni strani in Kitajsko ter sedaj tudi Rusijo na drugi se ne umirja. Ravno nasprotno, saj sta ruska invazija na Ukrajino in ojačane kitajske grožnje Tajvanu v zadnjem času še prilila olje na ogenj. Posledice je mogoče med drugim videti v ukrepu, ki ga je pretekli teden razkrila Nvidia v poročilu, ki ga je oddala ameriškemu Zveznemu uradu za trg vrednostnih papirjev (SEC). V njem piše, da so ji oblasti naložile nove izvozne omejitve; natančneje, na Kitajsko in v Rusijo ne sme več prodajati modernih čipov za pospeševanje strojnega učenja. To konkretno pomeni zadnji dve generaciji GPGPU izdelkov, kot sta liniji A100 in H100. Mediji so takoj odhiteli še do AMDja, kjer so potrdili, da se s takšnim ukazom soočajo tudi sami, v njihovem primeru za družino izdelkov MI200.

Uradna razlaga ameriških organov...

Axios - Oba domova ameriškega kongresa sta naposled sprejela zakon CHIPS and Science Act, ki je namenjen okrepitvi tamkajšnje industrije čipov in tej med drugim neposredno dodeljuje dobrih 52 milijard dolarjev.

Pandemija covida-19 je močno izpostavila ranljivost dobavnih verig in slabosti odlaganja proivodnje strateško pomembnih dobrin na tuje. V našem primeru to v prvi vrsti pomeni pomanjkanje polprevodniških čipov, ki pa ni zadelo zgolj tistih, ki iščejo procesorje ali grafične kartice, temveč tudi kupce avtomobilov in mnogih drugih naprav, ki danes dostikrat vsebujejo čipe, tudi če se tega sploh ne zavedamo. V ZDA in Evropi smo nenadoma ugotovili, da sta nas Tajvan in Južna Koreja v proizvodnji polprevodnikov že pred časom prehitela, zato niso zgolj velika podjetja tista, ki vlagajo v nove kapacitete na Stari celini in čez Lužo, temveč to počno tudi države. V EU smo februarja pognali oblikovanje uredbe EU Chips Act, ki naj bi industriji pomagala z več kot 40 milijardami evrov. V ZDA pa...

Space News - Danes je novi vodja Ruske vesoljske agencije sporočil, da naj bi po letu 2024 zapustili projekt Mednarodne vesoljske postaje. Toda novica pušča odprtih veliko vprašanj.

Projekt Mednarodne vesoljske postaje (ISS) je plod sodelovanja petih vesoljskih agencij; največji delež pridodata ameriška in ruska, poleg pa prisostvujejo še Evropejci, Kanadčani in Japonci. Toda odkar je pred štirimi leti na čelo ruske agencije Roscosmos stopil Dimitrij Rogozin, je bilo slišati vse glasnejše pomisleke z ruske strani glede prihodnosti postaje, oziroma njihovega sodelovanja. Problematika se je še posebej izkristalizirala lani, ko so se Američani, Evropejci, Kanadčani in Japonci zedinili, da želijo postajo uporabljati vsaj do leta 2030, medtem ko jim Rusi niso pritegnili. Namesto tega snujejo lasten projekt po vzoru svoje nekdanje slovite postaje Mir in modul Nauka, ki so ga nedavno priklopili na ISS, naj bi bil že zasnovan tako, da bi ga lahko uporabili tudi zanjo. Ruska invazija na Ukrajino pred...

Reuters - Ruski regulator medijev Roskomnadzor je objavil, kakšno globo nalaga Googlu, ker vsebine YouTuba ni priredil željam Kremlja: 21,1 milijarde rubljev ali preračunano približno 370 milijonov dolarjev. Ni še jasno, ali nameravajo v Googlu kazen plačati.

Po začetku ruske invazije na Ukrajino so se zahodni tehnološki velikani večjidel postopno umaknili iz Rusije. V Googlu so tako na primer marca tamkaj ustavili prodajo oglasov, maja pa najprej prenehali s prodajo na tržnici Play Store, nato pa še razglasili stečaj ruske podružnice in državo pretežno zapustili. Toda bitka še vedno poteka okoli brezplačnih Googlovih storitev, ki jih podjetje v Rusiji še vedno ponuja: iskalnika, Gmaila, kart ter ... YouTuba. Posebno slednji je ruskim organom že dlje časa velik trn v peti, ker video vsebine na tej platformi kažejo sliko Rusije in sveta, ki jo skuša Kremelj na vse načine cenzurirati. Prvo večjo globo, vezano na letni promet, in sicer v višini preračunanega stotaka milijonov dolarjev, je...

theguardian.com - V odmevnem izpustu informacij je žvižgač Mark MacGann časopisu Guardian posredoval več kot sto tisoč dokumentov, ki kažejo, da je Uber v prvih, burnejših letih svojega delovanja, za širjenje po svetu premišljeno kršil zakone in agresivno lobiral v vrhovih svetovne politike; najbolj uspešno v Evropi, kjer so na svojo stran pridobili tudi Emmanuela Macrona.

Včeraj so v Guardianu udarili z reportažo The Uber Files, analizo gigantske zbirke kar 124.000 dokumentov - prezentacij, poslovnih poročil in epoštnih sporočil - iz podjetja Uber, ki kažejo, na kakšne načine je razvpiti velikan gig ekonomije med letoma 2013 in 2017 skušal zavladati področju taksi prevozov. Sklep: na nič kaj poštene, kar smo doslej sicer že vsi slutili, toda ti dokumenti kažejo, da je bilo početje načrtno in premišljeno, vpleteni pa so se nelegalnosti dobro zavedali. Guardian se je doslej osredotočil predvsem na Uberjevo ignoriranje lokalnih zakonov, običajno pod pretvezo, da po njihovem pač niso primerni za...

theguardian.com - V Googlu so svojega raziskovalca strojne inteligence Blaka Lemoina poslali na plačan dopust, ker je pričel javno opozarjati, da naj bi njihov pogovorni algoritem LaMDA dosegel neko sorto zavesti. Dogodek je znova spodbudil živahno razpravo o tem, če in kdaj utegnejo strojno učeni algoritmi postati neločljivi od človeških sogovornikov.

Na lansko pomlad so pri Googlu pokazali svoj pogovorni strojni algoritem LaMDA, ki je po domače povedano nekakšna različica GPT-3, usmerjena v pogovore. S takšnimi algoritmi namerava podjetje predvsem izboljšati chat bote za pomoč uporabnikom, naročanje in druge podobne storitve. V okviru razvoja imajo tudi oddelek Responsible AI, ki skozi mukotrpne preizkuse preverja, ali se v modele nemara kje zaredijo rasistične nečednosti, diskriminatorni vzorci in podobne tegobe. Eden od inženirjev oddelka je tudi Blake Lemoine, ki je z Lambdo preživel zadnjih šest mesecev - in očitno prišel do zaključka, da se pomenkuje z inteligentno entiteto - oziroma takšno,...

Twitter - V Twitterju skušajo izpiliti soočanje s širjenjem dezinformacij na svojem družbenem omrežju. Po novem bodo z namenom hitrejšega omejevanja neresnic sprožali programe, vezane na konkretne aktualne krizne dogodke, kot so vojne.

Družbena omrežja niso zgolj zbir fotografij kosil, dojenčkov in letovanj v tropskih krajih, temveč v modernih časih nosijo tudi močno negativno noto platform za bliskovito širjenje dezinformacij, kot so anticepilske laži, teorije zarot in politična propaganda. Podjetja se s problemom soočajo na različne načine, poglavitne težave pa gredo v smeri tako pomanjkanja sredstev za preverjanje množice objav, kakor tudi želje po izogibanju premočni cenzuri. Pri Twitterju so tako lansirali nov pristop v ravnanju z valovi dezinformacij, ki jih običajno sprožijo krizni dogodki, kot so vojne in naravne nesreče. Zaenkrat je program usmerjen na dogajanje okoli vojne v Ukrajini, kasneje pa ga nameravajo razširiti tudi na naravne nesreče in strelske pohode. Tako se je težko...

Slo-Tech - Twitter se je odločil prepovedati oglaševanje vsebin, ki promoviranje zanikanje podnebnih sprememb, da bi omejil širjenje teh vsebin. Nova politika ne dovoljuje oglasov, ki nasprotujejo znanstvenemu konsenzu o podnebnih spremembah in človekovi odgovornosti zanje, s čimer se bodo ti oglasi uvrstili v isto kategorijo kakor nasilje, osebni napadi in obscenosti - vse to je nedovoljeno. Twitter se sklicuje na zadnje poročilo IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) pri Združenih narodih pri presoji, kateri oglasi kršijo pravila.

Podjetje je dejalo, da zanikanje podnebnih sprememb ne more biti monetizirano na platformi, zavajajoči oglasi pa ne bi smeli odmikati resnih razprav o podnebni krizi. Spremembo so najavili včeraj na dan Zemlje. Twitterjeva odločitev sovpada z ugotovitvami, da so družbena omrežja med večjimi razširjevalci neresnic, zavajanj in dezinformacij. Twitter je med platformami, ki se proti temu najaktivneje bori. Že lani je začel uporabnike preusmerjati na...

The Verge - Odkar ljudje čedalje več informacij prejemajo z družbenih omrežij in ne tradicionalnih medijev, algoritmi nadomeščajo urednike. Algoritmi določajo, čemu bomo sploh izpostavljeni in kaj bomo lahko videli, zato je njihovo mnogokrat nejasno delovanje problematično. Čeprav algoritmi zasledujejo interese upravljavca družbenega omrežja in ne uporabnikov, na kar pogosto pozabimo, se včasih zgodi, da ne drži niti to. Facebook je na primer v interni preiskavi ugotovil, da so zaradi napake algoritmi šest mesecev v časovnicah uporabnikom prikazovali vsebine, ki so predstavljale "tveganje za integriteto". Po domače, algoritmi so delali po svoje, ne kot je želel Facebook.

Inženirji so odstopanja opazili lanskega oktobra, ko se je v časovnicah začelo pojavljati veliko dezinformacij, proti katerim se Facebook (vsaj na načelni ravni) odločno bori. Algoritmi so za vsaj 30 odstotkov povečali vidnost in število ogledov, ki so po ugotovitvah neodvisnih preverjevalcev dejstev (fact-checkers) vsebovali...

CNet - Po spletu je zaokrožil prvi algoritemsko obdelan manipulativni video posnetek - popularno imenovani deepfake - ki ima namen širjenja dezinformacij okoli aktualnega spopada v Ukrajini.

Z "deepfaki" nazivamo medijske vsebine, torej slike, video in zvočne posnetke, ki so bili obdelani s strojno učenimi algoritmi na način, da uporabnika zavajajo, oziroma prikazujejo izmišljeno vsebino. Vse od rojstva se daleč najbolj uporabljajo za umetne pornografske video posnetke, kar predstavlja problem predvsem za ženske, katerih obrazi se zlorabijo za njihov nastanek. Toda varnostni strokovnjaki in politični analitiki se bolj bojijo potenciala deepfakov v dezinformacijskih kampanjah, kjer bi na ta način denimo proizvedli posnetek vidne politične osebe z lažnim sporočilom. Vrsto takšnih študijskih projektov smo že videli, medtem ko se v praksi strahovi doslej še niso uresničili, saj bistvenih incidentov v tej smeri še ni bilo. Bržkone tudi zato, ker je takšne posnetke še razmeroma lahko...

Slo-Tech - Britansko vrhovno sodišče je Julianu Assangeu zavrnilo obravnavo pritožbe na odločitev, da se izroči Združenim državam. To še ne pomeni, da bo izročen, je pa ta scenarij sedaj precej bliže. Na potezi je sedaj britanska notranja ministrica Priti Patel, ki mora ratificirati odločitev za izročitev. Assange lahko nato sproži upravni spor o zakonitosti akta (judicial review). Notranja ministrica odločitve vrhovnega sodišča ni želela komentirati. Odvetniki Juliana Assangea so v izjavi zapisali, da obžalujejo, da sodišče primera ne bo obravnavalo vsebinsko in da se je zadovoljilo z ameriškimi zagotovili, da Assange ne bo nameščen v najbolj varovanem zaporu (ADX Colorado) in da ga lahko premestijo v Avstralijo, če bo obsojen. Assangeev odvetnik iz ZDA Barry Pollack je dejal, da se bo boj proti izročitvi nadaljeval.

Assange je ustanovitelj strani Wikileaks, ki je objavila ogromno tajnih dokumentov ameriške vojske in vlade o vojnah v Iraku in Afganistanu. Zaradi tega mu očitajo vohunjenje...

Slo-Tech - Zahodna družbena omrežja in IT velikani so se po začetku napada na Ukrajino dokaj odločno lotili omejevanja ruske propagande, pospešeno zapirajo tudi svoje storitve v Rusiji.

Kaj kmalu po ruski invaziji na Ukrajino prejšnji četrtek je postalo jasno, da so Rusija in zahodna tehnološka podjetja na hitri poti v prepir. Vemo, da je vzhodna velesila v zadnjem desetletju postala eden poglavitnih proizvajalcev spletnih političnih dezinformacij, zato je bilo logično pričakovati, da bo ob začetku vojne sprostila potencial svojih internetnih trolov in skušala s propagandno vojno v spletnih objavah utrditi svoja stališča. Toda v nasprotju z nekaterimi preteklimi dogodki so bili tokrat Meta, Twitter in ostali na to odlično pripravljeni. Hitro so se lotili preverjanja informacij, ki so ob spopadu zaokrožile po omrežjih, kar ruskim organom seveda ni bilo preveč všeč, nakar so si udarci in protiudarci sledili z veliko naglico.

Že v petek je Rusija otežila dostop do Facebooka, ker se omrežje ni...

Slo-Tech - Podobno kot avstrijski pooblaščenec (DSB) prejšnji mesec je zdaj tudi Francoska Komisija za informatiko in svoboščine (CNIL) ugotovila, da je raba priljubljenega orodja za merjenje obiskanosti spletnih strani Google Analytics nezakonita, ker se pri tem nedovoljeno prenaša osebne podatke evropskih uporabnikov spletne strani v ZDA.

Prenos osebnih podatkov v ZDA ni dovoljen, od kar je Sodišče Evropske unije julija 2020 razveljavilo čezoceanski dogovor o prenosih osebnih podatkov Privacy Shield, v zdajh že dobro znani sodbi Schrems II. Sodišče je namreč ocenilo, da je tveganje, da bodo do osebnih podatkov po njihovem prenosu v ZDA dostopale tamkajšnje obveščevalne službe, tako veliko, da takšen prenos ne more več biti dopusten. Osebne podatke Evropejcev je v skladu s 44. členom Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) namreč dovoljeno prenašati le v tiste države, ki zagotavljajo vsaj primerljivo raven varstva kot EU.

CNIL je v svoji izjavi za javnost zapisala, da je Google sicer...

Slo-Tech - Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je Evropski parlament v četrtek potrdil osnutek Uredbe o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah, digital services act), ki ga je Evropska komisija pripravila pred dobrim letom dni. Uredba je del digitalnega paketa, s katerim želi EU omejiti moč tehnoloških velikanov in zagotoviti več izbire za končne uporabnike ter konkurenčno in varno okolje. Poslanci so osnutek sprejeli z veliko večino, saj jih je za glasovalo 530, proti pa 78. Vzdržanih jih je bilo 80.

Parlament je osnutek, ki ga je predlagala Komisija, pred sprejemom z amandmaji nekoliko spremenil. DSA bo zagotovil, da bodo za vse ponudnike storitev na internetu, ki jih ponujajo tudi v EU, veljali enakovredni pogoji. Kdor dosega več kot 10 odstotkov prebivalcev (45 milijonov), pa bo še bolj pod drobnogledom. Za majhne platforme bodo veljale nekatere izjeme. Odstranjevanje nezakonitih vsebin, nadzor oglasov in podobno bodo odgovornost ponudnika platforme. Spletne...

Slo-Tech - Čeprav lažni profili na družbenih omrežjih niso nič novega in jih kdaj uporabljajo tudi politiki, imajo razkritja redkokdaj posledice. V Nemčiji so pri ustvarjanju lažne javnosti zalotili predsednika svetniške skupine SPD v mestnem svetu v Bambergu, zaradi česar je po pritisku javnosti odstopil. K temu ga je bil pozval tudi župan, ki prihaja iz iste stranke, a agonija je trajala poldrugi mesec.

Klaus Stieringer je v izjavi za javnost dejal, da prevzema politično odgovornost za dogodke, ki je nastala tudi zaradi njegovega nastopa v oddaji Quer. Toda Stieringer je odstopil šele, ko se je proti njemu obrnilo javno mnenje in ko je stranka Zelenih odpovedala sodelovanje v mestni koaliciji, ker je SPD sprva podpirala Stieringerja. Ta je želel za tem, ko si je decembra po izbruhu afere vzel premor, nadaljevati delo.

Incident se je zgodil na Facebooku, kjer so lažni profili v skupinah o lokalni politiki venomer oddajali komentarje v podporo SPD in kritizirali lokalne medije. Da so...

Slo-Tech - Že vse od novega leta beležimo res visoko rast števila okužb z novim koronavirusom. Dnevno se okuži tudi po več kot 10.000 ljudi, kar je vsekakor zelo zaskrbljujoče. Je pa vsaj ena pozitivna novica - istočasno raste tudi raba priljubljene in vedno posodobljene vladne aplikacije za sledenje stikov #OstaniZdrav, ki sicer velja za enega večjih dosežkov ministra Koritnika.

V zadnjih dveh tednih se je glede na vladne podatke na portalu OPSI število sporočenih okužb (uporabljenih TAN kod) povečalo za kar petkrat ...

... in to s 50 sporočenih okužb na dan na nekje 300 sporočenih okužb na dan ... .

Skratka, preko aplikacije je naprej sporočenih le nekaj odstotkov vseh okužb - beri, skoraj nič. Pa še za ta sporočila ni povsem jasno, ali jih sploh kdo vidi. MJU namreč še vedno ne razkriva števila aktivnih uporabnikov, a iz objavljenih statistik lahko sklepamo, da jih ne more biti več kot nekaj tisoč, če sploh toliko. Povsem možno je namreč, da je več kot polovica uporabnikov takih, ki si...

Slo-Tech - Kot piše The New York Times, bo Kambodža naslednja država s popolnim državnim nadzorom nad internetom po zgledu Kitajske. V Kambodži je svoboda na internetu že sedaj sorazmerno omejena, a se bo sutacija še bistveno poslabšala zaradi novega vladnega odloka, da mora od 16. februarja ves internetni promet potekati skozi državni portal, o katerem so govorili že lani. Uporaba portala bo za vse ponudnike dostopa do interneta obvezna, njegov obstoj pa utemeljujejo z blokado povezav, ki vplivajo na nacionalni dohodek, varnost, javni red, moralo, kulturo, navade in običaje.

Že sedaj poteka nadzor nad dogajanjem na internetu, ki ga izvajajo ministrstva. Kršitelji, ki objavljajo vsebine, s katerimi se vlada ne strinja, so lahko obtoženi in tudi obsojeni. Toda če je bil doslej nadzor omejen na spremljanje, bodo s preusmeritvijo prometa skozi državni portal zelo enostavno aktivno cenzuriranje in blokiranje dostopa. Državni portal bo de facto le centraliziral nadzor, ki je trenutno razdrobljen...

Slo-Tech - Ruske varnostnoobveščevalne sile so sporočile, da so aretirale bistvene člane zloglasne kiberkriminalne združbe REvil in zaplenile njeno infrastrukturo ter imovino. Gre za zanimiv razplet ene najbolj razvpitih zgodb s področja kibernetske varnosti v zadnjih letih, ki ima še dodatne podtone v luči trenutnih trenj med Rusijo in Zahodom spričo kopičenja sil ob meji z Ukrajino.

Verjetno ne bo napačna oznaka, da je bila kiberkriminalna združba REvil zadnjih nekaj let dežurni monstrum pod posteljo, ko je šlo za izsiljevalske hekerske napade (ransomware). Od svojega nastanka v letu 2019 je zelo hitro pridobivala na razvpitosti, predvsem zaradi drznosti, nastopaštva in brezobzirnosti tako do žrtev kot svojih zasledovalcev. Skupina je namreč ciljala zgolj podjetja in ustanove, ki so imele veliko pod palcem, da je lahko zahtevala rekordne odkupnine za ugrabljene podatke, kar naj bi jim letno prineslo več kot 100 milijonov dolarjev izplena. Na svojem blogu Happy Blog so se obenem delali...

Slo-Tech - Po poročanju Bloomberga bi lahko Nemčija blokirala uporabo storitve za šifrirano hipno komuniciranje Telegram. Ker platformo uporabljajo tudi ekstremistične skupine, bi se to lahko zgodilo, če bi odločili, da Telegram krši evropsko in nemško zakonodajo. Kot je povedala notranja ministrica Nancy Faeser, je to skrajen, a ne nemogoč ukrep.

V sredo je v intervjuju potrdila, da potekajo pogovori o ukrepih zoper Telegram. Na nivoju EU pa se pogovarjajo, kako regulirati Telegram. Gre za orodje za šifrirano komunikacijo, ki je v tranzitu načeloma ni možno prestrezati. Vse komponente in odjemalci so odprtokodni in predstavljajo trd oreh za oblasti, ker ni možno spremljati komunikacije. Storitev uporabljajo ekstremno desne skupine za organizacijo demonstracij proti ukrepom za boj z epidemijo, med katerimi se jih je nekaj sprevrglo tudi v nasilne, piše Bloomberg. Policija preiskuje tudi grožnje Manueli Schwesig, ki vodi zvezno državo Mecklenburg-Predpomorjanska.

To ni prvi spor s...

Slo-Tech - Nizozemski časnik De Volkskrant poroča, da bodo morali nizozemski športniki na olimpijske igre v Peking prihodnji mesec odpotovati brez pametnih telefonov in osebnih računalnikov. Nizozemski olimpijski komite (NOCNSF) želi s tem preprečiti digitalno vohunjenje, ki bi ga lahko izvajala kitajska država. Tiskovni predstavnik komiteja Geert Slot je dejal, da je ukrep rezultat ocene tveganja za potovanje na Kitajsko. V zadnjih letih se pomembnost računalniške varnosti povezuje, Kitajska pa je ob tem zaprla svoj internet, zaradi česar je poseben primer, je še dodal.

Športniki bodo na olimpijskih igrah dobili sveže, sterilne elektronske naprave, da jim ne bi mogli izmakniti osebnih podatkov ali jim prisluškovati. Tehnični direktor Maurits Hendriks dodaja, da razmišljajo različnih ukrepih, saj spremljajo širši kontekst, ne le računalniške varnosti. Eden izmed glavnih problemov je blokiranje omrežij VPN na Kitajskem, zaradi česar komunikacija z internetom nujno poteka prek kitajske...

Slo-Tech - Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov (EDPS) je minuli teden Europolu naložil izbris obsežne zbirke podatkov o posameznikih, ki niso povezani s kriminalnimi dejavnostmi (celotna odločba). Odločitev je sprejel na podlagi izsledkov preiskave, ki jo je začel leta 2019. Po neuradnih podatkih The Guardiana gre za štiri petabajte podatkov.

EDPS je že septembra 2020 opozoril Europol, da je skladiščenje velikih količin podatkov o posameznikih brez razloga nesprejemljivo, saj predstavlja tveganje za kršitev človekovih pravic. Europol se je odzval, a so bile tehnične rešitve nezadostne. Europol tako ni spoštoval zahteve po ureditvi časa skladiščenja podatkov in ustreznem filtriranju podatkov, da bi obdelovali le podatki, za katere obstaja zakonska podlaga (torej jih Europol potrebuje za operativno delovanje, kar je dokazal s klasifikacijo). Europol je podatke hranil dlje in v nasprotju s pravilom minimalnega potrebnega obsega.

EDPS je zato materijo uredil sam. Uveljavil je...

Slo-Tech - Medtem ko mora v veliko državah, tudi v Sloveniji, oglaševanje alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov obvezno vsebovati opozorilo o škodljivosti teh izdelkov, bodo v Franciji na podoben način opremili še oglase za avtomobile. Marca bo začel veljati nov zakon, ki bo od avtomobilske industrije pri oglaševanju zahteval, da opozorijo na alternative.

Televizijski oglasi, radijske reklame in oglasi v tiskanih medijih bodo morali vsebovati eno izmed treh možnih obvestil: "Na kratke razdalje raje peš ali s kolesom", "Pomislite na deljenje prevoza" (carpooling) ali "Uporabljajte javni prevoz vsak dan". Zakonodajo so sprejeli večletnem lobiranju okoljevarstvenih organizacij, prinaša pa tudi visoke globe, ki bodo segale do 50.000 evrov. Televizijski in tiskani oglasi morajo imeti opozorila izpisana, na radiju pa jih morajo prebrati po glavni reklami. Prav tako bo v določenih primerih obvezna uporaba ključnika #SeDéplacerMoinsPolluer (potovanje brez onesnaževanja). Reklame bodo morale navesti...

Slo-Tech - Kitajske oblasti so očitno pričele odločneje omejevati Valvovo trgovino Steam, kajti dostopanje do globalne verzije prek spleta je postalo tam močno oteženo. Steamova aplikacija sicer še vedno deluje in tudi kupovati ter igrati je igre zaenkrat še mogoče.

Na božični dan so kitajski uporabniki globalne inačice tržnice z igrami Steam pričeli negodovati nad dejstvom, da se je njena spletna stran začela močno opotekati - potrebnega je bilo ogromno čakanja in stiskanja F5, da jo je bilo mogoče doseči. Zahodni opazovalci so zaradi tega takoj zagnali vik in krik, da so kitajske oblasti Steam povsem blokirale, kar pa ni bilo res. Steamov klient je delal brez težav in prek njega je bilo mogoče igre še vedno nemoteno kupovati ter poganjati. Zato je bil naslednji kandidat za vzrok težav hekerski napad in drugi val novic s tem v zvezi je za nevšečnost jadrno okrivil ponarejanje DNS naslova (DNS spoofing). Hipoteza ni bila iz trte zvita, saj je servis podobne napade na Kitajskem utrpel že...

Theinformation - The Information je objavil reportažo (plačljiv vir, alternativa), v kateri trdi, da je Tim Cook pred petimi leti s kitajskimi državnimi organi sklenil skrivni sporazum, po katerem je v zameno za krepke Applove naložbe v višini 275 milijard dolarjev in razne druge malenkosti na svojo stran pridobil tamkajšnje regulatorje, da podjetja niso obremenjevali z omejitvami, ki so jih trpela mnoga druga tuja podjetja.

Za tuja podjetja je Kitajska izziv posebne sorte: po eni strani predstavlja ogromen trg in proizvodne kapacitete, toda po drugi se v sodelovanje nenehno vtika dolga roka muhastih oblasti, ki imajo za tujce prav posebne zahteve. Za ameriška podjetja je dodatno kočljiva trgovinska vojna, v katero je državi zapletel Donald Trump. Toda eden od velikanov se na videz čerem zelo uspešno izogiba: Apple, ki je oktobra, po slabih šestih letih, celo zopet postal največja znamka pametnih telefonov na Kitajskem. Zdaj so pri mediju The Information objavili, da naj bi za to obstajal zelo

Slo-Tech - Višje sodišče v Londonu je danes razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo ameriško zahtevo po izročitvi Juliana Assangea. Višje sodišče meni, da je ameriška vlada podala dovolj zagotovil, da ni več nevarnosti za zdravje in življenje Juliana Assangea v sodnem postopku v ZDA. Primer se sedaj vrača na prvo stopnjo, kjer se bo vnovič odločalo.

Julian Assange je znan kot ustanovitelj strani Wikileaks, ki je objavila kopico tajnih dokumentov ameriške vojske in vlade, zaradi česar mu ZDA očitajo vohunjenje. Ovadb zoper Assangea v ZDA ne manjka, grozi pa mu dolgoletna zaporna kazen. Na seznamu najdemo računalniško prevaro, zlorabe, pridobitev in objavo podatkov o nacionalni obrambi, vohunjenje itd. Tožilstvo vztraja, da Assange ni novinar, temveč da je z objavo dokumentov v življenjsko nevarnost spravil tudi več uslužbencev ameriške države.

Assange je bil več let begunec na ekvadorskem veleposlaništvu v Veliki Britaniji, potem pa so ga britanski organi aretirali,...

ITU - Poročilo Agencije ZN za telekomunikacije obravnava globalne spremembe v dostopanju prebivalstva do interneta, ki jih je zaznamovala predvsem pandemija covida-19. Čeprav se je število uporabnikov interneta povečalo za skoraj petino, pa je več kot tretjini Zemljanov še vedno nedosegljiv.

Pandemija novega koronavirusa je močno poudarila zmogljivosti brezkontaktnega prebivanja, kot so delo in šolanje na daljavo ter naročanje živeža in ostalih dobrin prek spleta. Zato ni nenavadno, da poročilo Agencije za telekomunikacije Združenih narodov (ITU - International Telecommunication Union) ugotavlja, da je naše najljubše omrežje cevi v slabih dveh letih, med 2019 in 2021, zabeležilo porast uporabnikov s 4,1 na 4,9 milijarde. Večino od tega v lanskem letu, ki je s tem zabeležilo največji skok po desetletju. Toda kljub temu skoraj 2,9 milijarde ljudi, oziroma 37 odstotkov prebivalstva, na splet ni pogledalo še nikoli. 96 odstotkov jih prihaja iz držav v razvoju, ki za širši dostop enostavno...

Financial Times - Ameriško ministrstvo za trgovino je osem kitajskih podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem kvantnega računalništva, uvrstilo na črni seznam za izvoz tehnologij (plačljiv vir, alternativa). Gre za novo zaostritev v trgovinskem sporu med ZDA in Kitajsko.

Kljub menjavi na mestu ameriškega predsednika se retorika do Kitajske tudi pod Joejem Bidnom še ni koreniteje spremenila. Združene države svojo poglavitno globalno geopolitično tekmico še vedno obtožujejo kraje znanja in tehnologij, pa zatiranja Ujgurov v Sinkiangu in še česa, kar so zgolj nekateri na spisku izgovorov za to, da skušajo omejiti njen vpliv, saj jih močno skrbi rastoča vojaška in gospodarska moč Kitajske pod Ši Džinpingom. Spletno srečanje med obema predsednikoma sredi novembra je prineslo zgolj načelno trepljanje, medtem pa ZDA še vedno precej omejujejo izvoz ključnih naprednih tehnologij s svojega ozemlja na Kitajsko, kot so tiste s področij industrije polprevodnikov in strojnega učenja.

Sedaj se je ameriško...

Slo-Tech - Twitter je objavil rezultate raziskave lastnega raziskovalnega oddelka, s katero so želeli ugotoviti, ali daje Twitter enake možnosti za širjenje svojih idej politikom s celega spektra. Primerjali so doseg v ZDA, na Japonskem, v Veliki Britaniji, Franciji, Španiji, Kanadi in Nemčiji. Odkrili so, da v vseh preiskovanih državah razen Nemčiji desnica uživa več podpore Twitterja pri razširjanju idej in zagotavljanju dosega. To velja za politike iz glavnega toka, medtem ko skrajna desna ali leva stališča ne dobivajo podpore pri širjenju.

Raziskave so se lotili, ker so politične debate na Twitterju pomemben in velik del ekosistema. Ne le politiki, tudi organizacije in državljani o tem veliko objavljajo, doseg teh debat pa je znaten in vpliva na dinamiko v družbi. Povod pa je ureditev objav na začetni strani, ki je bila sprva kronološka v obrnjenem vrstnem redu (najprej najnovejše), sedaj pa Twitter omogoča (in do neke mere vsiljuje) algoritemsko prikazovanje objav, ki bi po njihovem...

The Wall Street Journal - Facebook skuša čim bolj zmanjšati pomen odmevne serije člankov, ki jih je o podjetju sredi meseca objavil Wall Street Journal in ki kažejo, da naj bi se vodilni skozi poročila lastnih strokovnjakov dobro zavedali slabega vpliva, ki ga imajo njihova omrežja na družbo, toda kljub temu niso ukrepali. Toda investitorji zaenkrat Facebooka še niso kaznovali in pravi pomen reportaž se bo verjetno pokazal šele ob novem krogu kongresnih zaslišanj in poskusov regulacije.

13. septembra so pri Wall Street Journalu objavili udaren članek (plačljiv vir, alternativa) o tem, da naj bi Facebook kar okoli 5,8 milijona uporabnikom omrežja podelil privilegiran status, ki jim je omogočal objavljanje vsebin, ki bi jih drugod načeloma cenzurirali. Funkcija z imenom XCheck ("cross-check") naj bi bila posledica dejstva, da se je v mrežo Facebookovih algoritmičnih pregledov ujelo tudi dosti objav tistih, ki bi lahko podjetje prizadeli z "negativnim piarom" - z drugimi besedami, vplivnih oseb, ki jih...

Slo-Tech - Od petka do nedelje v Rusiji potekajo volitve v parlament, na katerih si opozicija možnosti poizkuša izboljšati tudi z aplikacijo. Poimenovana Navalny po sedaj zaprtem opozicijskem voditelju aplikacija uporabnikom pomaga strateško glasovati v svojem okrožju, tako da bi se glasovi proti trenutni oblasti konsolidirali in ne razdrobili. Ni presenetljivo, da gre aplikacija Kremlju močno v nos. In tako je tik pred začetkom volitev aplikacija izginila iz Google Play Stora in Applovega App Stora.

Ruske oblasti že dlje časa niso skrivale nezadovoljstva z aplikacijo, ki ji očitajo vmešavanje v volitve. V dneh pred volitvami pa so retoriko močno zaostrile in zagrozile, da bodo poimensko preganjale zaposlene v ruskih podružnicah Google in Appla, če aplikacije ne bodo odstranili s spletnih tržnic. Google ima v Rusiji več kot sto zaposlenih in je po neuradnih podatkih dobil seznam ljudi, ki jih bodo preganjali, če aplikacija ne bo šla s spleta.

Opozicija je nad razvojem dogodkov zgrožena....

Harvard Business School - Na fakulteti Harvard Business School so se podrobno lotili vzrokov, zakaj nekateri sicer dobro kvalificirani delavci v razvitih državah težko pridejo do službe. Ugotovili so, da je v ZDA velik krivec slaba raba avtomatizacije pri zaposlovanju, torej programske opreme kadrovskih oddelkov.

Po tem, ko so kadrovski oddelki podjetij v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pričeli sprejemati vloge za zaposlitev tudi po elektronski pošti, je število kandidatov za posamezno delovno mesto pričelo občutno naraščati. Trend se še ne ustavlja, saj se je v preteklem desetletju v Združenih državah število prosilcev za določeno delovno mesto v povprečju podvojilo, s 120 na 250 oseb. Kadrovski oddelki so na povečano breme, ki sta ga prinesla digitalizacija in internet, odgovorili z - digitalizacijo postopka izbire kandidatov. Programje za avtomatizacijo zaposlovanja v ZDA danes uporablja okrog tri četrtine podjetij, oziroma skoraj vsa na listi Fortune 500, industrija takšne programske opreme pa...

Slo-Tech - Rusija je blokirala dostop do več ponudnikov navideznih zasebnih omrežij (VPN), ki se uporabljajo za dostop do interneta brez cenzure in vohljanja oblasti. Med prizadetimi sta tudi velikana NordVPN in ExpressVPN. Ruski regulator telekomunikacij Roskomnadzor je ob tem dejal, da so se za blokado odločili, ker je preiskava pokazala, da ponudniki nudijo dostop do nezakonitih vsebin po ruski zakonodaji. Uporabljajo se za različne nezakonite aktivnosti, ki vključujejo razpečevanje otroške pornografije, preprodajo drog, ekstremizem in samomore, so še dejali.

V Rusiji je onemogočen dostop do več tisoč strani, ki so po mnenju oblasti v neskladju z rusko zakonodajo. Med njimi pa so tudi vsebine, ki so blizu opoziciji, kritični mediji in neodvisne strani. Kritiki zato ponavljajo, da gre za cenzuro, ki nima z varovanjem ruskih uporabnikov interneta nič skupnega. Doslej so bili VPN ena izmed rešitev za neoviran dostop do interneta, čeprav je Rusija že večkrat zagrozila z blokado. Uporaba VPN...

Axios - Kitajska je vnovič omejila čas, ki ga smejo tamkajšnji otroci prebiti ob igranju internetnih iger, in tokrat precej drastično, saj lahko tovrstne naslove igrajo le še tri ure na teden okoli vikenda.

Kitajska je že postala največje tržišče v igričarski industriji, toda tamkajšnje oblasti do takšne situacije ne kažejo zgolj odobravanja. Deklarirano jih žulita dve zadevi: hitro rastoča moč s tem povezanih tehnoloških velikanov, kot je Tencent, ki je danes že največja igričarska firma na svetu; in pa dejstvo, da naj bi imel znaten delež kitajskih otrok težave s prekomernim igranjem, oziroma po domače, z zasvojenostjo. Sredstvo, ki bi ubilo dve muhi na en mah, je strogo omejevanje igranja online iger, s katerimi kitajska podjetja največ služijo, saj temelj tamkajšnjega trga v bistvu predstavljajo internetne mobilne igre z mikrotransakcijami ali naročninami in ne toliko klasične računalniške ter konzolne igre, kot jih poznamo na Zahodu.

Pred dvema letoma so tako mladoletnim že...

Slo-Tech - Rusija je pred septembrskimi parlamentarnimi volitvami začela s pridom uporabljati infrastrukturo, vzpostavljeno za potrebe njihovega suverenega interneta, imenovanega RuNet. Ponudniki spletnih priključkov so se namreč morali tedaj opremiti tudi z orodji za DPI oz. deep package inspection, s pomočjo katerih zdaj najverjetneje onemogočajo delovanje aplikacije Умное голосование oz. Pametno glasovanje, ki so jo razvili v opozicijski stranki Protikorupcijska fundacija pod vodstvom Alekseja Navalnega. Včeraj proti večeru so se pojavile prve informacije o nedelovanju aplikacije, številni uporabniki so poročali da se podatki v njej ne osvežujejo, kar naj bi kazalo na uporabo DPI. Pozneje so člani fundacije sporočili, da so z nekaj izboljšavami uspeli izboljšati njeno dostopnost.

Aplikacija Pametno glasovanje je poskus, kako vodilni ruski stranki Enotna Rusija preprečiti izvolitev njihovih kandidatov na septembrskih parlamentarnih volitvah. Ker so opozicijske stranke razdrobljene in se...

Slo-Tech - V začetku meseca se je razširila vest, da bo Apple na pametnih telefonih vzpostavil sistem za analizo fotografij, poimenovan NeuralHash, ki bo avtomatično preveril, ali kakšna vsebuje otroško pornografijo (CSAM, Child Sexual Abuse Material). Deloval naj bi z lokalnim (torej na telefonu) izračunavanjem zgoščenih vrednosti, ki bi se potem primerjale z bazo znanih fotografij pri NCMEC (US National Center for Missing and Exploited Children). Če bi bilo zadetkov več, omenjalo se je število 30, bi sistem uporabnika prijavil oblastem. Žal pa je izvedba sistema šarlatanska, so pokazali raziskovalci, ki so z vzvratnim inženiringom ugotovili, kako sistem dejansko deluje. Prav tako so že uspeli ustvariti prve kolizije.

Iz kode, ki jo je Asuhariet Ygvar objavil na Githubu in je najverjetneje pristna, je moč razbrati delovanje algoritma NeuralHasha. Kot prikrita koda je bila vstavljena že v iOS 14.3, saj pa bo očitno začela delovati. Problematično je, da je izvedba slaba, zaradi česar...

Slo-Tech - Po talibanskem prevzemu oblasti v Afganistanu prebivalci ugotavljajo, da je v digitalni dobi za njihovim dosedanjim življenjskim slogom ostalo veliko sledi, ki bi lahko predstavljale grožnjo v prihodnosti. V Afganistanu so v zadnjih letih tudi izvajali obsežno digitalizacijo različnih baz, uvajali digitalne osebne izkaznice, biometriko za volitve itd. Sedaj imajo dostop do teh baz verjetno talibani, ugotavljajo v človekoljubni organizaciji Human Rights First, zato bi jih lahko uporabili za ciljane napade in maščevanje.

V afganistanskih bazah so tudi prstni odtisi, posnetki šarenice in posnetki obrazov skupaj s tehnologijo za njihovo prepoznavanje. Mednarodne nevladne organizacije zato že delijo nasvete, kako se čim bolje skriti pred prepoznavanjem s temi tehnologijami, pri čemer je v nekaterih primerih to zelo težko, denimo pri prstnih odtisih. Strahovi niso votli, saj so talibani imeli dostop do nekaterih baz že pred petimi leti, ko sploh še niso bili na oblasti. Sedaj so zasegli...

Slo-Tech - Potem ko so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, družbena omrežja niso bistveno spremenila svoje politike do vsebin, ki jih objavljajo. Večinoma se sklicujejo na opredelitev talibanov kot teroristične organizacije po razumevanju ameriških oblasti, zato njihove vsebine omejujejo in po potrebi brišejo.

Facebook je včeraj ponovil, da je prepovedano predstavljanje, podpiranje ali poveličevanje talibanov, kar velja tako na glavni strani Facebook kakor tudi na hčerinskih WhatsAppu in Instagramu. Račune, ki jih urejajo talibani, sproti odstranjujejo. Razlog je uvrstitev skupine med teroristične skupine po ameriški zakonodaji, kar je v nasprotju s Facebookovimi pogoji uporabe. Dodajajo, da Talibanom uporabo Facebook blokirajo že leta. Zaposlenih imajo več strokovnjakov za Afganistan, ki so rojeni govorci jezikov dari in pašto, za patruljiranje po omrežju in iskanju novih težav. WhatsApp sicer omogoča šifrirano komunikacijo, a pregledujejo nešifrirani del (imena, profilne fotografije,...

IPWatchdog - Razvpiti izumiteljski algoritem DABUS, ki so ga predtem zavrnili patentni uradi v EU, ZDA in Združenem kraljestvu, je v Južni Afriki vendarle naletel na hvaležnejšega sogovornika, kajti tamkajšnji urad mu je kot prvi na svetu podelil patent. Formalno gre za kar prelomen dogodek, katerega posledice pa bodo vidne šele čez čas, saj obeležuje začetek resnega boja za spremembe patentnih zakonodaj v smeri upoštevanja strojnih iznajditeljev.

Današnje strojne algoritme je še vedno kočljivo nazivati z "umetno inteligenco", saj prave zavesti seveda še ne poznajo. Toda zbirka njihovih sposobnosti se vseeno hitro širi in vključuje tudi izdatno pomoč pri snovanju novih tehničnih izumov. Nekateri so mnenja, da je njihova vloga že tolikšna, da bi jih bilo smiselno navesti kot poglavitne izumitelje. Med njimi je že dolgo dr. Stephen Thaler, prvi mož podjetja Imagination Engines Incorporated (IEI), kjer se z naprednimi strojnimi algoritmi ukvarja že več kot 30 let. Njegov trenutno aktualni umotvor...

RBC - Rusija je ponovno izvedla poskusno ločitev od preostalega svetovnega spleta, poroča tamkajšnji poslovni dnevnik RBC. Preskusni odklop je potekal med 15. junijem in 15. julijem, pri njem pa so sodelovali vsi veliki ruski ponudniki telekomunikacijskih storitev. Kako dolgo je bil t. i. RuNet tokrat dejansko izoliran od preostalega sveta, ni znano.

Rusija je zakon o suverenem spletu sprejela leta 2019, in sicer zaradi agresivne narave ameriške nacionalne strategije za informacijsko varnost ter zaradi strahov, da bi njihovo državo od zunaj nenadoma odrezali od svetovne omrežne infrastrukture. Tem razlogom so letos dodali še strah pred večjim informacijskim napadom. Zakon sicer vladi nalaga, da enkrat letno testno odklopi domači del omrežja in s tem preizkusi funkcioniranje največjega svetovnega intraneta brez dostopa do globalnega podatkovnega toka in DNS sistema. Lani so test zaradi izrednih razmer ob pandemiji COVID-19 sicer izpustili.

Podrobnosti delovanja takega omrežja niso...

Axios - ZDA, zveza NATO, EU in zaveznice so v prvi skupni deklaraciji obtožile Kitajsko organiziranega hekerskega delovanja proti zahodnim državam, v prvi vrsti marčnega napada z zlorabo ranljivosti v Microsoftovem Exchange Serverju.

V začetku letošnjega leta je prišlo do obsežnega vohunskega vdora v množico elektronskih poštnih predalov, ki je zlorabljal ranljivost v Microsoftovem Exchange Serverju. Šele marca je postalo jasno, da je bilo samo v ZDA prizadetih okoli 30.000 ljudi, medtem ko je bilo širom sveta napadenih kar okoli 250.000 poštnih strežnikov. Prizadeti so bili vsi od podjetij do univerz, raziskovalnih ustanov, obrambnih pogodbenikov ter nevladnih organizacij. Že spočetka so varnostni strokovnjaki in ZDA prste uperili v kitajsko hekersko združbo Hafnium, za katero se sumi, da deluje po nareku in s pomočjo kitajske države. Toda tokrat je ogromen obseg napadenih akterjev sprožil javno obtožbo, kakršne v tej obliki doslej še nismo videli.

Združene države, zveza NATO, Evropska...

Slo-Tech - Predstavniki Facebooka so se danes odzvali na obtožbe, ki jih je na račun družbenih omrežij minuli petek novinarjem v Beli hiši v neobičajno ostrem tonu izrekel ameriški predsednik Joe Biden: "Poglejte, edina pandemija, ki še obstaja, je med necepljenimi posamezniki. In družbena omrežja na ta način ubijajo ljudi." Predsednik je imel v mislih domnevno dopuščanje širjenja dezinformacij, ki poteka tako na Facebooku, Twitterju in Googlovem YouTubu.

Kot je na svojem blogu zapisal Guy Rosen, podpredsednik Facebooka, njihovi podatki kažejo, da je kar 85 odstotkov uporabnikov njihovega družbenega omrežja že bilo cepljenih ali pa si želi prejeti cepivo proti COVID-19. In dodal, da ve, da je bil predsednikov cilj doseči 70 odstotna precepljenost državljanov do 4. julija, vendar Facebook ne more biti razlog, da administracija tega cilja ni dosegla. Poleg tega je Facebook že pred časom sprejel ukrepe, kjer dvomljive podatke o COVID-19 in cepljenju opremijo z opozorilom in povezavo na točne...

Axios - V zanimivem preobratu je ameriško zvezno okrožno sodišče zavrglo tako tožbo agencije FTC kot tudi tisto ameriških zveznih držav, s katerima so skušali pričeti razbitje Facebooka, oziroma ločitev Instagrama in WhatsAppa. Toda gre šele za začetek boja, kajti razplet kaže predvsem na grozno zastarelost ameriške protimonopolne zakonodaje, na kateri sta bili tožbi zgrajeni.

Zadnja leta odzvanjajo v spopadu ameriških oblasti s tehnološkimi velikani in eden najbolj konkretnih tovrstnih dogodkov se je pripetil lanskega decembra, ko sta Facebook udarili dve veliki protimonopolni tožbi. Eno je sprožil tamkajšnji Urad za trgovino (FTC), drugo pa 48 generalnih državnih tožilcev; obe sta Facebooku očitali monopolistično delovanje v obliki sovražnega prevzemanja konkurenčnih podjetij in storitev, še preden bi te lahko ogrozile Facebook. Posledično je bil glavni namen tožb sprožitev ločitve Instagrama in WhatsAppa od matičnega podjetja. Toda v ponedeljek je zvezni okrožni tožilec iz Washingtona...

Reuters - Ameriški predsednik Joe Biden je z odredbo razveljavil prepovedi, ki jih je lani jeseni v seriji odredb glede kitajskih aplikacij uvedel njegov predhodnik Donald Trump. Šlo je za TikTok, WeChat in AliPay, ki jih je Trumpova administracija tedaj označila za grožnjo nacionalni varnosti ter jih želela (za Američane) umakniti iz spletnih tržnic in prek njih prepovedati finančne transakcije.

Belo hišo je tedaj skrbelo, da bi aplikacije zbrane podatke o ameriških uporabnikih lahko posredovale kitajski vladi. Vlada v Pekingu ter lastnika aplikacij, ByteDance in Tencent, so vse te obtožbe ostro zanikali. Kitajska stran je tedaj tedaj zatrjevala, da ne gre za varnostne zadržke ameriške politike, pač pa preprosto za politično motivirana dejanja. Nekateri so si prepoved razlagali kot Trumpov strah, da bi zaradi teh aplikacij izgubil podporo med mladimi pred predsedniškimi volitvami. Poteza je nato sprožila nekaj sodnih postopkov, v katerih je kratko potegnil Trump, sodišče je prepoved...

Slo-Tech - Sedmerica najrazvitejših držav je na sinočnjem srečanju finančnih ministrov v Londonu sprejela zgodovinski dogovor o obdavčitvi multinacionalk. Ključna dela dogovora sta dva, prvi je zaveza, da bodo velika podjetja poslej primorana davke plačati v državah, kjer svoje storitve oz. izdelke dejansko prodajajo, ministri pa so se obenem dogovorili še za minimalno stopnjo davka na dobiček v višini 15 odstotkov, kar bo preprečevalo, da si države z davčno stopnjo med sabo konkurirajo.

Sporazum je pomemben zaradi dosedanje prakse velikih podjetij, da so za sedež poslovanja izbrale katero od držav z nizko davčno stopnjo, nato pa dobiček prikazovale in davke plačevala tej državi. Še vedno odmeva primer Amazona.

Podrobnosti bodo sicer še predmet pogajanj v prihodnjih mesecih, bo pa sporazum najverjetneje zajel podjetja z več kot desetodstotno stopnjo dobička. To je že sprožilo bojazen nekaterih držav, da novost ne bo doletela Amazona, ki ima nekoliko nižji delež dobička v prometu. A je to

Slo-Tech - 16. junija se bosta v Ženevi prvič v živo srečala predsednika Rusije in ZDA, Vladimir Putin in Joe Biden. Zadnji je že napovedal, da namerava sogovornika soočiti s problemom ransomwara, torej napadov s pomočjo izsiljevalske kode, za katere Bela hiša precej neposredno obtožuje Rusijo. ZDA so bile letos žrtve nekaj odmevnih tovrstnih napadov, v začetku maja je bil napaden naftovod Colonial Pipeline, minuli teden se je to primerilo največjemu svetovnemu dobavitelju mesa, brazilski družbi JBS, ki ima v ZDA velike predelovalne obrate.

Prvi napad ZDA pripisujejo ruski hekerski skupini DarkSide, ki naj ne bi bila povezana z ruskimi državnimi strukturami, vodstvo naftovoda pa je problem rešilo s plačilom 4,4 milijona ameriških dolarjev odkupnine. JBS je bil minuli teden prisiljen zaustaviti proizvodnjo v nekaterih svojih obratih v ZDA, Kanadi in Avstraliji, potem ko so si vdiralci pridobili dostop do sistema in so zagrozili z izbrisom podatkov. Za tem napadom naj bi stala skupina REvil,...

Slo-Tech - Ruski medijski regulator Roskomnadzor je Googlu postavil 24 urni rok, v katerem mora izbrisati za Rusijo sporne vsebine na svojih platformah, v nasprotnem primeru mu grozi denarna kazen od 8.800 do 44.000 evrov, v skrajnem primeru pa tudi desetina globalnih prihodkov podjetja - in upočasnitev spletnega prometa na ozemlju Ruske federacije.

Slednje se je pred meseci primerilo Twitterju, šele teden dni nazaj so oblasti dvignile omrežno blokado, podjetje pa kljub temu odtlej v Rusiji živi v nekakšnih vicah negotovosti glede svojega bodočega delovanja.

Kot so sporočili iz Roskomnadzora, Google doslej ni odstranil še okoli 20-30 odstotkov zahtevanih vsebin, ki so v Rusiji prepovedane. A te so definirane precej na široko, saj vanje sodijo tako teroristične vsebine, otroška pornografija, kajenje jointov in objave, ki jih je mogoče okarakterizirati kot vabilo na protivladne proteste, ki bi ga lahko videli tudi otroci. Rusija namreč večino opozicijskih organizacij vodi pod oznako...

Slo-Tech - Dobrih štirinajst dni je minilo od naše zadnje kavč inšpekcije. Ker je popolnoma nemogoče, da bi se v Republiki Sloveniji v pol leta kaj spremenilo, si tokrat oglejmo nova dognanja s področja varstva osebnih podatkov.



Center socialno delo Celje tako ugotavlja, da mu ni znano prebivališče oseb za katere v dani odločbi posoja denar za namen plačila bivanja v domu starejših občanov.

Finančni urad Brežice je ugotovil, da podatki iz 85. člena ZDavP-2 ne zadoščajo za javni linč davčnega zavezanca. Zaradi tega je potrebno objaviti še davčno številko in antedatirati čas objave na oglasni deski na januar.


Prav tako v Sloveniji obstaja policistka, ki ne plačuje davkov, hodi v službo, vendar je FURS drugače kot z javno objavo ni sposoben izslediti. Vsekakor pohvalno.


Podobno delamo tudi s prekrškarji, davčnimi dolžniki (tudi malo večjimi), sploh če slučajno kaj plačajo.

Še vedno niso problem podatki davčnih dolžnikov, ki se enkrat znajdejo na internetu - ko pobrišemo...

Axios - Civilni nadzorni odbor, ki preudarja kočljivejše odločitve Facebooka pri upravljanju z vsebino omrežja, se strinja z odstranitvijo računa Donalda Trumpa neposredno po napadu skrajnežev na ameriški kongres 6. januarja, a obenem opominja, naj kazen ne bo trajna, temveč časovno omejena.

Januarja letos je pričel delovati Facebookov civilni nadzorni svet (Facebook Oversight Board), posvetovalni organ, sestavljen iz uglednih pravnikov, politikov, novinarjev in drugih strokovnjakov, namenjen nadzoru moderatorskih odločitev na Facebooku ter Instagramu. Ker gre za zanimivo in še precej eksperimentalno telo, ki je odraz velike družbene moči modernih socialnih omrežij in s tem povezanih afer, je njegovo delo vzbudilo veliko pozornosti zainteresirane javnosti. Skoraj spočetka je odbor že dobil tudi zahtevno nalogo: odločiti se o primernosti odstranitve Donalda Trumpa s Facebooka. Z omrežja so ga 7. januarja najprej banali za 24 ur, ker so sklenili, da je s hujskanjem bistveno pripomogel k...

The Verge - Policija v New Yorku je zaradi močno negativnega odziva javnosti prekinila testiranje Digidoga, policijske inačice Boston Dynamicsovega štirinožnega robota Spota.

Odkar je pasji robot Spot pred dvema letoma prikorakal iz Boston Dynamicsovih razvojnih hal, so jih v testiranje, oziroma začetno rabo, predali med 400 in 500 uporabnikom. Večina jih koraka po raznoraznih deloviščih, medtem ko je v vojaških in policijskih enotah raba precej omejena, ker pogoji firme prepovedujejo montažo orožja na robota. Kljub temu smo prejšji mesec izvedeli, da so ga testirali v francoski vojski, sicer kot hodečo izvidniško kamero. Že konec leta 2019 pa je nekatere razburil preizkus v bostonski policiji. Toda pred dnevi je prvič prišlo tudi do tega, da je javni odpor takšne dejavnosti dejansko prekinil, in sicer v New Yorku.

Tamkajšnja policija je Pikija lanskega decembra preoblekla v modro in ga na ulice poslala pod imenom Digidog. Odtlej je sodeloval v kakšnem ducatu operacij, povečini kot hodeča...

Slo-Tech - Tudi te dni smo, kot že nekaj tednov pregledovali oglasno desko eUprave. Današnji zapis je še en v seriji našega raziskovanja prakse pri uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov pri nas. GDPR je takšna zanimiva uredba, ki je posegla v vse pore upravnega poslovanja naše države. Kot kažejo naši članki, ni z objavami osebnih podatkov popolnoma nič narobe, dokler se objavlja osebne podatke epsilonov in gam.

Informacijski pooblaščenec te lapsuse potihoma, brez uvedbe inšpekcijskega postopka, odpravlja. Enostavno pokliče institucijo in ji predlaga, da sama, prostovoljno, pobriše objave, seveda pod grožnjo uvedbe postopka. Če je stvar res ekscesna, naš nadzorni organ morda objavi kakšen poziv preostali javni upravi, naj pri svojem delovanju ne bo tako zelo očitna.

Pa si na primeru hitro opravljene kavč inšpekcije oglejmo nekaj primerov razredov posameznikov, za katere se GDPR ne uporablja:

• brezposelni, ki se ponesreči uspejo zaposliti - pri tovrstnih primerih je pomembno, da se...

BBC - Med letoma 2000 in 2014 je Britanska pošta kazensko preganjala 736 vodij poštnih izpostav in njihovih namestnikov, v povprečju po enega tedensko, razlog za postopke pa so bili podatki o denarnih primankljajih, ki so izhajali iz programske opreme po imenu Horizon. Nekateri so zaradi očitanih finančnih malverzacij končali v zaporu, nekateri so bili finančno uničeni, drugi so postali socialno izobčeni v svojih okoljih, eden pa je celo storil samomor. Po desetletjih pravnih bitk pa jih je zdaj 39 doseglo sodno razveljavitev svojih obsodb.

Končno je postalo jasno, da je bila krivda v programu Horizon, ki so ga razvili v japonskem Fujitsuju in je bil v uporabi od leta 1999. Horizon bodo kljub očitnim pomankljivostim upokojili šele sedaj in ga nadomestili z novo oblačno rešitvijo. Ob vsem pa zdaj prihajajo na dan informacije, da je bil pravni oddelek britanske pošte že v času pred prvimi obsodbami seznanjen z dejstvom, da je šlo za napako v programu, a niso ukrepali, domnevno v skrbi za...

Slo-Tech - Bela hiša je danes v izjavi za javnost Rusijo oz. njihovo tajno službo SVR obtožila za napade, popularno imenovane Solarwinds in druge sovražne poteze, zaradi česar bo proti njej uvedla nove sankcije. Slednje je z izvršnim ukazom podpisal predsednik Joe Biden, uperjene pa so proti nekaj desetim ruskim organizacijam in posameznikom. Deset ruskih diplomatov, med njimi jih je nekaj obtoženih vohunstva, so izgnali iz države. Kot so še povedali, bodo ZDA poslej strateško in ekonomsko kaznovale Rusijo, če bo nadaljevala z destabilizacijo delovanja mednarodne skupnosti.

Širokopotezni napad Solarwinds se je odvil konec lanskega leta in je prizadel deveterico zveznih agencij in več tisoč zasebnih podjetij v ZDA. Medtem, ko nekateri varnostni strokovnjaki napad ocenjujejo za docela tradicionalno špijonsko dejavnost, ki je med velesilama običajna, pa predstavniki Bele Hiše trdijo, da sam obseg napada ter dolga ruska zgodovina brezobzirnih informacijskih napadov, predstavljata problem na...

Slo-Tech - Tudi te dni smo, kot že nekaj tednov pregledovali oglasno desko eUprave. Današnji zapis je še en v seriji našega raziskovanja prakse pri uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov pri nas. GDPR je takšna zanimiva uredba, ki je posegla v vse pore upravnega poslovanja naše države. Kot kažejo naši članki, si jo več ali manj vsi razlagajo nekoliko drugače od organa, ki je pri nas zadolžen za varstvo osebnih podatkov - Informacijskega pooblaščenca.

Primerom, ki smo jih opisali v naših člankih je skupno to, da so različni upravni organi na elektronski oglasni deski na spletnih straneh eUprave objavili celotne odločbe. Objava na oglasni deski je nadomestilo za osebno vročitev, ki je iz kakšnega razloga ni mogoče izvesti. Najpogostejši razlog je v tem, da se oseba preseli, pri tem pa upravnemu organu ne sporoči novega naslova. Ko pošta pošiljko vrne s pripisom “preseljen”, organ opravi nadomestno vročitev z nabitjem na fizično oglasno desko in z obvestilom o objavi na spletni oglasni...

Reuters - Kot iz svojih virov poroča Reuters, so Kitajske oblasti ameriškim vozilom Tesla prepovedale vstop v tamkajšnje vojaške komplekse, prav tako so uporabo teh vozil prepovedali določenim predstavnikom države in vojske. Prepoved je vzniknila ravno v času prvega kitajsko-ameriškega srečanja na visoki ravni po izvolitvi Joeja Bidna, ki je potekalo v Anchoragu na Aljaski, zaradi česar jo analitiki označujejo kot docela politično. Tesline delnice so sicer nekoliko zanihale, a so trgovanje nato zaključile na približno enaki vrednosti, kot pred objavo ukrepa.

Prepoved naj bi temeljila na bojazni, da Tesline kamere in senzorji beležijo okolico in shranjujejo ključne podatke. Prav tako bi lahko po mnenju Kitajcev zbirale občutljive osebne podatke, denimo o stikih in komunikacijah zanimivih kitajskih uporabnikov, ki svojo napravo povežejo z vozilom. Oblasti v Pekingu naj bi sumile, da Tesla vse te podatke posreduje zainteresiranim ameriškim agencijam.

Na prepoved se je že odzval Elon Musk in...

Slo-Tech - V prejšnjih nekaj člankih v seriji smo se učili o uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov v praksi na primeru spletne oglasne deske eUprave. Naleteli smo namreč na nekaj primerov objav, ki na prvi pogled izgledajo povsem normalne za oglasno desko državne uprave, vendar nas je Informacijska pooblaščenka skozi svoje nadzore in ukrepe (brisanje objav) poučila o bolj finih niansah zakonitosti obdelav osebnih podatkov.

Skozi članke smo se naučili nekaj malega o splošnem upravnem postopku, predvsem o tako imenovani nadomestni vročitvi; zdaj tako razlikujemo med objavo obvestila o dokumentu in objavi celotnega dokumenta. Načeloma naj bi se po ZUP na spletni oglasni deski objavilo le obvestilo, enako tudi v davčnem postopku po ZDavP-2, pa se tega vsaj nekateri organi niso držali.

No, po nekaj naših vprašanjih in objavah je IP opravil temeljit inšpekcijski nadzor in počistil oglasno desko. To je naredil vsaj trikrat. In zdaj je oglasna deska čista, ostale so le zakonite objave. A ne?...

Slo-Tech - V ameriškem Kongresu je včeraj potekalo zaslišanje v zvezi z domnevnimi protikonkurenčnimi praksami velikih tehnoloških podjetij. Tamkajšnja politika je zaskrbljeno ugotovila, da zaradi porušenega oglaševalskega trga propadajo mediji in z njimi novinarstvo kot tako, zato sta bila na zatožni klopi predvsem Google in Facebook. V ZDA namreč pripravljajo podoben zakon, kot ga je nedavno sprejela Avstralija in ki bo medijskim založbam omogočil, da skupaj nastopijo proti velikim spletnim platformam in si izpogajajo nadomestila za vsebine, ki krožijo na njih. Zakon so pripravili v demokratski stranki, a je brž dobil podporo tudi pri republikancih.

Med drugim so kongresniki zaslišali Brada Smitha, predsednika Microsofta, ki je z veseljem usekal po Googlu, češ, da so medijske založbe prisiljene uporabljati Googlova oglaševalska orodja in izmenjave, Googlu posredovati podatke in mu plačevati. Smith je Google podobno namočil že pred časom, ko je podjetje zagrozilo, da bo zapustilo...

Slo-Tech - Ruski regulator za medije, Roskomnadzor, je z današnjim dnem zmanjšal prepustnost za nalaganje in prenašanje fotografij in videa na družbenem omrežju Twitter. Kot so pojasnili v izjavi za javnost, se vodstvo Twitterja ni odzvalo na njihove številne zahteve po odstranitvi objav, ki so domnevno pozivale mladoletnike na nedavne protikremeljske proteste. Ti so, kot je znano, izbruhnili zaradi aretacije opozicijskega vodje, Alekseja Navalnega. Twitter naj bi tudi sicer že leta ignoriral podobne zahteve za kar okoli 3000 spornih objav, ki po izjavah ruskih oblasti vsebujejo otroško pornografijo, informacije o zlorabah drog in pozive mladoletnikom, naj napravijo samomor.

Kot so napovedali pri Roskomnadzoru, bo upočasnitev vplivala na vse uporabnike mobilnih naprav in na približno polovico stacionarnih, v primeru, da se vodstvo Twitterja ne bo odzvalo, pa družbenemu omrežju grozi tudi popolna blokada na ozemlju Rusije. Po dosedanjih anketah naj bi imelo Twitter na svojih telefonih...

Ars Technica - Kalifornijsko sodišče ni ugodilo tožnikom, ki jih predstavlja več združenj ameriških telekomov in donedavna tudi pravosodno ministrstvo, ki so od sodišča zahtevali, naj izda začasno odredbo in zaustavi uveljavitev zakona, ki bi v tej zvezni državi znova vzpostavil nevtralnost spleta. Primer s to odločitvijo seveda še ni zaključen, bo pa do končne odločitve veljal zakon, ki telekomom prepoveduje selektivno prilagajanje spletnega prometa.

Internet je bil v ZDA od leta 2015 opredeljen kot javna storitev, ki je ponudniki niso smeli omejevati ali prioritizirati po področjih. A tako nevtralnost je leta 2017 ukinila Trumpova administracija oz. Federal Communications Commission (FCC) in odtlej so ponudniki lahko podatkovne pipice privijali in odvijali kot se jim je zazdelo. Toda Kalifornija je o tem leto dni pozneje sprejela svoj zakon, ki pa so ga s tožbami pred sodiščem v nekaj urah napadli American Cable Association, CTIA-The Wireless Association, NCTA-The Internet & Television...

Slo-Tech - "Drama", ki se je na tam spodaj odvijala zadnji teden dni, je končana. Facebook bo povrnil novičarske objave na svojo platformo, Avstralija pa bo malenkost popravila zakon, s katerim se je namenila pomagati domačim založnikom. Popravki tako obsegajo dvomesečno mediacijsko obdobje, v katerem imajo spletna podjetja čas, da brez prisilne vladne arbitraže sklenejo dogovor z založnikom ter da bo državni regulator pri sklepanju takih sporazumov upošteval tudi morebitne že prej sklenjene komercialne sporazume z založniki. Beri, pri oceni nadomestila mediju bo upoštevana tudi posredna korist, ki jo tak medij prejme od svojih aktivnosti na spletni platformi.

Z razpletom sta menda zadovoljni obe strani, kljub temu pa je Stephen Scheeler, nekdanji šef Facebooka za Avstralijo, priznal, da je nekoliko popustil prav Facebook. Avstralska vlada ni kazala znamenj popuščanja, podobno odločni so bili tudi izrazi podpore drugih držav. Kanada in Velika Britanija sta tako že napovedali, da bosta...

Slo-Tech - Google je v petek odpustil Margareth Mitchell, ustanoviteljico in vodjo njihove enote za etiko umetne inteligence. V sporočilu za javnost so na kratko pojasnili, da je bila zalotena pri več kršitvah internega kodeksa, med drugim pri iznašanju zaupnih službenih datotek in osebnih podatkov zaposlenih izven podjetja. V resnici gre za že dlje časa tleči spor med vodstvom podjetja in nekaterimi zaposlenimi. Mitchellovi so tako že januarja onemogočili dostop do službenega omrežja, saj naj bi z avtomatiziranimi skripti preiskovala sporočila svoje nekdanje kolegice Timnit Gebru in iskala sledove diskriminacije, ki naj bi jo nadnjo izvajalo vodstvo. Gebrujeva je z podjetja odšla decembra, sama trdi, da je bila odpuščena, medtem ko vodstvo zatrjuje, da so zgolj sprejeli njen odstop.

Zgodba sega v lansko leto, ko so trčili poslovni interesi Googla ter na drugi strani etična zavzemanja zaposlenih, zlasti v enoti za etiko umetne inteligence, ki sta jo skupaj vodili Mitchellova in Gebrujeva....

Slo-Tech - Peščica velikih spletnih podjetij, Twitter, Google, Facebook, Microsoft, TikTok in Redbubble (spletna tržnica za prodajo umetniških del) je v Avstraliji dokončala delo na kodeksu, ki naj bi zajezil širjenje dezinformacij na spletnih platformah. Kodeks so predstavili le nekaj dni zatem, ko je Facebook postavil Avstralijo na hladno glede deljenja in objavljanja novičarskih vsebin, komentatorji domnevajo, da tudi zato, ker se lažne novice v takem informacijskem vakuumu kot je nastal, širijo še hitreje.

Kodeks so na poziv tamkajšnje vlade v dobrem letu dni spisala spletna podjetja sama, združena pod stanovskim združenjem DIGI in pod nadzorom avstralskega medijskega regulatorja, Australian Communications and Media Authority (ACMA). Slednji ima tudi pooblastilo, da oceni ali je končni rezultat takega samoupravljanja digitalnih velikanov ustrezen, v nasprotnem primeru lahko vladi predlaga, da namesto tega sprejme ustrezno prisilno zakonodajo.

Poleg samoregulacije je druga pomembna...

BBC - Vrhovno sodišče Velike Britanije je z zavrnitvijo Uberjeve pritožbe potrdilo tri predhodne razsodbe nižjih sodišč, da morajo imeti Uberjevi vozniki polnopraven status delavca in da niso samozaposleni, kakor trdi ameriška firma. Ker višje inštance za pritožbe ni več, je to konec šest let trajajočega sodnega postopka, toda boja za pravice gig delavcev še zdaleč ni konec.

Podobno kot drugod v razvitem svetu, tudi v Združenem kraljestvu poteka žolčna polemika o delavskem statusu voznikov Uberja in začasnih delavcev za novodobne digitalne platforme nasploh (gig economy). Dilemo je v mnogočem karakteriziral sodni proces, ki sta ga v imenu dveh ducatov Uberjevih voznikov leta 2015 pričela voznika James Farrar in Yaseen Aslam. Od takrat so jima tri sodne inštance pritrdile, da bi morali vozniki uživati status zaposlenega in s tem povezane pravice, kot so minimalna plača, plačan dopust, odmori in podobno. V Uberju se s tem niso strinjali in so vložili pritožbo še na vrhovno sodišče, s...

Slo-Tech - Avstralci so se zjutraj zbudili v precej prazen Facebook. Omrežje je namreč sklenilo blokirati objave povezav do novičarskih vsebin in sicer tako uporabnikom, kot tudi medijskim družbam. Nekaj časa so bile nedosegljive tudi strani povezane z vladnimi službami in celo nekaterimi storitvami za primer sile, a je šlo za napako, ki je bila pozneje odpravljena.

Ukrep je posledica sprejemanja prelomnega zakona v avstralskem parlamentu, po katerem bi morali spletni velikani medijskim založnikom začeti poravnavati določene odškodnine za objavljene vsebine. Zakon je bil danes sprejet v spodnjem domu, vse pa kaže, da ima zagotovljeno večino tudi za potrditev v senatu.

Kot je v svojem blogovskem zapisu poudaril William Easton, direktor Facebooka za Avstralijo in Novo Zelandijo, gre pri sprejetem zakonu za nerazumevanje odnosa, ki ga imajo založniki z njihovo platformo na kateri delijo svoje vsebine. Zato Facebooku ni preostalo drugega, kot prepovedati novičarske vsebine na svojih storitvah...

Slo-Tech - Ameriško prizivno sodišče v prvem okrožju (severovzhodne ZDA) je odločilo, da so zasegi in vsebinski pregledi elektronskih naprav na ameriških mejnih prehodih zakoniti in dopustni tudi brez sodnih odredb. Odločitev se nanaša na primer Sidda Bikkannavarja, ki je zaposlen v NASI in je bil leta 2017 na letališču pridržan, dokler ni vnesel gesla in odklenil svojega telefona, da ga je lahko mejna policija preiskala. Bikkannavar, ki je rojen v ZDA in tudi državljan ZDA, je moral telefon izročiti, zato ne ve, kaj vse je policija na njem iskala in ali je vsebino prekopirala; po postopku so mu ga vrnili.

Prvostopenjsko sodišče je po tožbi, ki jo je vložil Bikkannavar in v kateri sta ga podprla Electronic Frontier Foundation in American Civil Liberties Union, razsodilo, da takšni pregledi kršijo četrti amandma, ki ščiti pred neutemeljenimi preiskavami. Za preiskavo je zadosten že sum (reasonable suspicion) in ne utemeljeni sum (probable cause), a so razsodbo v EFF in ACLA vseeno označili...

Slo-Tech - Ministrstvu za javno upravo (MJU) je po nekaj več kot treh mesecih vendarle uspelo posodobiti aplikacijo #OstaniZdrav. Od petka zvečer je tako na voljo različica 1.10.1, ki naj bi ponujala tudi bolj pogosto preverjanje seznama okuženih, izmenjavo podatkov z drugimi evropskimi korona aplikacijami ter novo, oranžno opozorilno stanje. Novosti se že poznajo na njeni povprečni oceni, ki se je z 1.7 dvignila na 2.2.

Povzpelo pa se je tudi število komentarjev, ki pravijo, da aplikacija ne deluje. Dobra novica je, da je popravljena različica aplikacije z verzijo 1.10.1 za Android naprave že dostopna. Da, prav ste prebrali, človeku vidna različica aplikacije ostaja enaka, tako da kot uporabnik nimate enostavnega vpogleda v to, ali je nameščena zadnja različica. Skupaj z izdajanjem posodobitev v petek MJU nudi svež veter v prakse razvoja programske opreme.



MJU je s podjetjem RSTeam uspelo podpisati šestmesečno vzdrževalno pogodbo za trideset in nekaj tisočakov, kar dviga upanje, da se v...

Slo-Tech - Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) se očitno ni zadovoljila s pojasnili Informacijske pooblaščenke, da pri nadomestnem vročanju ni dovoljeno objaviti kar celih odločb, z imeni, davčnimi številkami, opisi kršitve in vsem ostalim kar gre zraven.

Včeraj sta tako kar dve izpostavi FURS na oglasni deski e-Uprave objavili svoja sklepa o davčni izvršbi zoper isto osebo - Aneliyo E. S., ki je očitno pred časom živela v Slovenski Bistrici. Izpostava v Murski Soboti bi od nje rada 270€ + stroške, Mariborska pa kar 5335€.

Ko FURSovi uradniki pripravljajo objave teh podatkov pogledajo v Zakon o davčnem postopku in Splošno uredbo o varstvu podatkov. Zakon o davčnem postopku v 85. členu določa, da se namesto dokumenta objavi zgolj obvestilo o dokumentu, ki vsebuje osnovne podatke iz dokumenta, brez podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost. V obvestilu se navede osebno ime, letnico rojstva, oziroma firmo zavezanca za davek, njegov naslov, opravilno številko in datum...

Slo-Tech - Vlada je na predbožični seji iz svojega odloka o "začasni in delni" omejitvi gibanja umaknila "možnost" uporabe aplikacije #OstaniZdrav kot "izgovora" za prehajanje občinskih meja. Morda so se vendarle ustrašili izbrisa aplikacije iz Googlove oz. Applove trgovine, ki je grozil, ker so aplikacijo tako naredili na pol obvezno. Obenem je ta eksperiment prinesel še množico negativnih komentarjev v obeh trgovinah z aplikacijami ter z njimi znižanje že tako slabe povprečne ocene na vsega 1.7 od 5.

Žal pa moramo povedati, da gre za pošteno oceno. MJU je v razvoj in vzdrževanje aplikacije vložil resnično minimalen napor.

Aplikacije #OstaniZdrav ne bi smelo biti težko vzdrževati, saj gre zgolj za slovenski prevod uveljavljene nemške aplikacije CoronaWarnApp (CWA). Vzdrževanje tako ne zahteva posebnega samostojnega razvoja, ampak je treba predvsem sproti spremljati posodobitve nemške aplikacije, jim dodajati manjkajoče prevode v slovenščino ter jih naložiti v obe trgovini. MJU sicer pravi,...

Slo-Tech - Minister za notranje zadeve je uresničil napoved, ki jo je dal ob začetku stavke in objavil plače policistov in zaposlenih na Ministrstvu za notranje zadeve. Vključno s svojo. Takšno proaktivno transparentnost pozdravljamo in jo tukaj prikazujemo kot primer dobre prakse.

Podatki so objavljeni v obliki tabele zapečene v PDF, kar sicer pomeni, da je podatke mogoče brati, PDF pa je malo manj uporaben za nadaljnje obdelave - za te namene bi bil boljši format z vejico ločenih vrednosti ali vsaj neka oblika tabelaričnih datotek (kot na pirmer Excel ali OpenOffice Preglednica).

Objava plač sicer ni nič novega. Vse plače v javnem sektorju je objavilo že Ministrstvo za javno upravo, ki je za pregledovanje podatkov pripravilo tudi aplikacijo "Portal plač". Portal plač sicer vsebuje bistveno več podatkov (za celoten javni sektor in za bistveno daljše obdobje), vendar pa ni niti približno tako enostaven za uporabo, kot danes objavljena datoteka, ki jo je objavil minister za notranje zadeve....

Slo-Tech - Konec prejšnjega tedna so ameriški IT velikani pobrisali račune ameriškega predsednika Donalda Trumpa na družbenih omrežjih, saj so presodili, da njegove objave kršijo pogoje uporabe. Čez vikend sta Google in Apple sporočila, da bosta aplikacijo Parler odstranila iz svojih spletnih trgovin z aplikacijami, saj naj bi Parler ne odstranjeval objav, ki so ščuvale k vdoru v stavbo ameriškega Kongresa, s tem pa je je kršil pogoje uporabe spletne trgovine, ki določajo, da je treba uporabniško vsebino, ki spodbuja nasilje odstranjevati.

Trumpovi podporniki so se že lani pričeli seliti na alternativno družabno omrežje Parler, ki je nastalo leta 2018 in se oglašuje kot prostor svobodnega izražanja, ki naj ne bi bil politično opredeljen v nobeno smer. Na Parlerju imajo (oz. so imeli?) račune števili vidni (desni) politiki, tudi slovenski. Parler je te dni zašel v hude varnostne težave, ki pa so se rešile tako hitro kot so se pojavile. Z ugašanjem strežnikov.

Twilio (ponudnik spletne...

Slo-Tech - Prejšnji mesec smo opazili proaktivno transparentnost Zdravstvenega inšpektorata (ZIRS), ki je na oglasni deski eUprave objavljal svoje korona prekrškovne odločbe z vsemi pripadajočimi podatki o kršiteljih (imena, naslovi, EMŠO, rojstni datumi, opisi prekrška in tako dalje). Šlo je za zanimiv vpogled v nadzorno prakso glede korona odlokov. Inšpektorji Informacijskega pooblaščenca so kmalu zatem poskrbeli za njihovo hitro odstranitev. Na seznam za zdravje tveganih vedenj in ravnanj smo tako poleg uživanja rogljićkov v parku lahko dodali še kajenje na klopeh mariborske avtobusne postaje in polnjenje telefona.

Pisarna informacijske pooblaščenke je štajerske zdravstvene inšpektorje obtožila šlamparije. Objavljene so bile namreč tiste prekrškovne odločbe, ki jih inšpektorat iz takšnega ali drugačnega ni uspel vročiti kršiteljem, npr. zato, ker so se ti preselili, pa niso državi sporočili svojega novega naslova. Zakon namreč v teh primerih zahteva, da se izvede še tako imanovano...

Slo-Tech - Na nedavne dogodke v ameriškem kongresu je mogoče gledati na dva načina: po eni strani gre za grd napad na demokracijo, po drugi pa za popoln polom varnostnih služb, katerih naloga je bila, da takšne napade preprečijo. A zgražanja so bili deležni bolj ko ne samo protestniki (in njihove mobilne aplikacije), medtem ko se je varnostnim službam temu nekako uspelo izogniti. Tako pa so policijske in varnostne službe tudi imele več časa, da so v skladu z znanim Chuchillovim rekom Never let a good crisis go to waste razmislile, kako vse skupaj izkorisiti za še dodatno povečanje svojih nadzornih pooblastil.

In očitno je prvi krog tega razmišljanja bil osredinjen na vprašanje, kako se še naprej izogibati terenskemu delu ter problem identifikacije huliganov raje prepustiti tehnološkim rešitvam, osnovanih na velikem podatkovju, umetni "inteligenci" in pa dejstvu, da smo vsi tako neumni, da svoje fotografije in druge podrobnosti iz zasebnega življenja prosto trosimo po svetovnem spletu.

...

Ars Technica - Napad privržencev ameriškega predsednika Donalda Trumpa na kongresni grič je bil naposled dovolj močan razlog, da so Twitter, Facebook in YouTube odločneje omejili objavljanje na Trumpovih računih.

Nismo še dobro zakorakali v leto 2021, pa že imamo nekatere ikonične podobe leta, saj so včeraj zvečer po našem času privrženci Donalda Trumpa in podporniki kulta QAnon prodrli skozi policijsko zaščito in vdrli v stavbo ameriškega Kongresa. Gre za prvi primer po letu 1814, ko so ga požgali Britanci, da je napadalcem dejansko uspelo vdreti v objekt. Dogodek je neposredna posledica hujskanja k nasilju in nepokornosti, ki ga je v zadnjih dnevih izvajal ameriški predsednik Donald Trump, katerega čas na stolčku se sicer izteka, saj ga bo moral 20. januarja predati novoizvoljenemu Joeju Bidnu. Včeraj je potekalo še zadnje uradno dejanje volitev, namreč kongresna potrditev elektorskih glasov, kar je bila tudi ena zadnjih možnosti za Trumpa, da skuša postopek še kako zavleči.

Bizarne podobe so...

Slo-Tech - Britansko sodišče je na prvi stopnji razsodilo, da se ameriška zahteva po izročitvi Juliana Assangea, ki je ustanovitelj znane žvižgaške spletne strani Wikileaks, zavrne. ZDA Assangea zaradi objave tisočev tajnih dokumentov o afganistanski in iraški vojni ter diplomatskih depeš obtožujejo 18 kaznivih dejanj, med njimi razkrivanje tajnih podatkov, vohunjenja in vdorov v računalniške sisteme. Sodnica Vanessa Baraitser je razsodila, da bi bila izročitev ZDA škodljiva za zdravje in življenje, saj bi se izjemno povečala možnost, da bi Assange storil samomor. V ZDA mu namreč grozi 175 let zapora.

Julian Assange je bil med junijem 2012 in aprilom 2019 na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel zaradi izročitve Švedski. Slednja je decembra 2010 izdala evropski priporni nalog zaradi suma spolnega napada in posilstva dveh žensk. Istega meseca so Assangea pridržali v Veliki Britaniji in ga proti plačilu varščine izpustili na prostost. Ko so februarja 2011 odločili, da se...

Slo-Tech - Pred dvema tednoma smo poročali o pasivnosti pisarne informacijske pooblaščenke pri nadzoru nad rabo spletnih piškotkov (http cookies). Iz svoje spletne strani so namreč preprosto umaknili svoje smernice o rabi piškotkov. Prav tako so prenehali z izvajanjem nadzorov na tem področju. Številne javne spletne strani, na katere smo jih lani oz. predlani opozorili, namreč še vedno brezskrbno nastavljajo piškotke brez uporabnikove vnaprejšnje privolitve - npr. strani Vrhovnega državnega tožilstva, Javne agencije za civilno letalstvo ali Mestne občine Ljubljana. VDT je v času, od kar smo jih nazadnje vzeli pod drobnogled, celo dodal nekaj novih piškotkov (Userway vmesnik za osebe z okvaro vida).

Ugotovitev, da se je pisarna IP-RS odločila, da rabe piškotkov na slovenskih spletnih straneh več ne bo nadzirala, pa dokončno potrjuje lani prenovljena spletna stran slovenske vlade gov.si. Na strani, ki služi kot uradni portal za vse informacije vlade, ministrstev in drugih državnih organov in...

BBC - Conseil d'État, Državni svet oz. najvišja instanca francoskih upravnih sodišč je na podlagi pritožbe nevladne organizacije La Quadrature du Net (LQDN) prepovedal uporabo dronov med nadzorom protestov v Parizu. Sodišče je v razsodbi tudi pozvalo vodstvo tamkajšnje policije, naj nemudoma preneha s tovrstnim spremljanjem javnega zbiranja ljudi. Isto sodišče je spomladi že prepovedalo uporabo letalnikov pri nadzoru spoštovanja omejitev gibanja, povezanih s COVID-19.

V tokratni odločbi je sodišče izrazilo resen dvom o zakonitosti ravnanja pariške policije, saj je obenem z uporabo letalnikov tudi procesirala osebne podatke, pri čemer prizadeti posamezniki s tem niso bili seznanjeni, še manj s podrobnostmi, kaj se bo z njihovimi podatki dogajalo. Vlada pa v postopku pred sodiščem ni uspela dokazati, da bi bila brez uporabe take tehnologije dejansko ogrožena varnost sodelujočih na demonstracijah.

Odločitev sodišča je prišla prav v času, ko francoski parlament sprejema zakonodajo, ki bo...

Slo-Tech - Nekateri ste verjetno že slišali za famozno spomladansko sodbo Vrhovnega sodišča, s katero so odločili, da Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) več ni mogoče uporabljati za dostop do dokumentov, ki se nahajajo v sodnih in tožilskih spisih. S tem sta ZDIJZ in njemu sorodni Zakon o medijih (ZMed) v razmerju do sodne veje oblasti praktično odmrla. Pridobiti neko sodbo zaradi priprave novinarskega članka ali pa zato, da bi dobili vpogled v to, kaj si sodstvo misli o vladnih COVID-19 odlokih, je čez noč postalo skoraj nemogoče.

Poglejmo najprej, za kaj je šlo v omenjeni zadevi. Gospa je bila obravnavana v predkazenskem postopku, ovadbo pa je državno tožilstvo zavrglo. Nato je želela pridobiti ovadbo, zato je vložila zahtevo za informacijo javnega značaja, s katero je zahtevala pridobitev ovadbe (o absurdnosti uporabe ZDIJZ za dostop do ovadbe zoper samega sebe na tem mestu ne bi izgubljali besed). Tožilstvo se je odločilo, da ji dokumenta ne da, ker se je dejansko...

Slo-Tech - Včeraj je MJU (oz. njihov zunanji izvajalec) na GitHubu objavil posodobljeno različico izvorne kode aplikacije #OstaniZdrav. Objavili so tako različico za Android kot iOS. Hiter pregled pokaže, da razen uporabe nemških popravko in nekaj prevodov na aplikaciji ni bilo pomembnih sprememb.

Zanimivo je, da se je MJU odločil izvorno kodo objaviti v novem repozitoriju (ostanizdrav-android-1.3.1) namesto, da bi samo posodobil izvornega, kar kaže na zanimiv pristop do uporabe orodja Git. Prav tako koda še od avgusta vsebuje odseke "odstrani pred izdajo", ki sicer niso videti škodljivi, vendar ne vzbujajo zaupanja. V vmesnem času je sicer nemški izvajalec bistveno nadgradil aplikacijo, česar pa verjetno pri nas še nekaj časa ne bomo videli.

Slo-Tech - Vlada in posvetovalna skupina za COVID-19 sta minuli vikend staknili glave in našli način, kako bi vendarle povečali priljubljenost mobilne aplikacije za sledenje stikov #OstaniZdrav. Ponudili so korenček: če boste imeli aplikacijo nameščeno na svojem telefonu, boste lahko prehajali v druge občine v vaši statistični regiji, tudi če ne boste imeli upravičenega razloga. Nova izjema, ki začne veljati že jutri, ne bi mogla priti ob bolj pravem času. Prazniki so namreč pred vrati in mnogi so iskali način, kako bi skočili na hiter dopust v hribe oziroma toplice ali pa vsaj obiskali svoje domače v sosednji občini.

Koncept bodo za zdaj testirali zgolj na prebivalcih iz zahodnoslovenskih statističnih regij (obalno-kraška, goriška, osrednjeslovenska in gorenjska), medtem ko bo morala vzhodna polovica Slovenije, kot je to sicer že v navadi, še malo počakati (domnevno zato, ker se je za martinovo nedovoljeno preveč zabavala).

Vlada oziroma minister Koritnik vztrajajo, da uporaba aplikacije...

Slo-Tech - Če se sprašujete, kako v praksi izgleda nadzor nad prepovedjo zadrževanja in zbiranja na javnem mestu, je Zdravstveni inšpektorat RS za vas pripravil jagodno-medeni izbor odločb o prekških in jih objavil na oglasni deski eUprave, vključno z vsemi osebnimi podatki od kršiteljev.

Tako lahko najdete primer Mariborčana, ki je popoldne skupaj s še petimi prijatelji sedel na klopi ob bazenu, ki se je nahajal zunaj njegove matične občine. Za to je bil kaznovan z dobrimi 40 evri globe ter 40 evri stoškov postopka.

Ali pa še enega Mariborčana, ki se je spomladi sredi dneva zadrževal na javnem kraju (pred trgovino z oblačili) in dobil isto kazen.

Ali pa tretjega Mariborčana (ali je to vzorec, ali se nam samo zdi?), ki so ga aprila v obdobju dveh tednov ujeli pri petih različnih prekrških, in sicer je prvič kadil in pil kavo, drugič je pil alkohol s kolegi, tretjič in četrtič kadil in si polnil telefon, petič sedel na klopi in kadil in pil pivo, kar mu je v steku prineslo globo 400 EUR.

...

Slo-Tech - Kot smo davi že poročali, je francoski informacijski pooblaščenec Googlu in Amazonu izrekel več desetmilijonske globe zaradi nameščenja sledilnih piškotkov brez uporabnikove privolitve, ob tem pa zagrozil s še dodatnimi dnevnimi kaznimi, če težave ne bi kmalu odpravili.

Ob tej priložnosti smo preverili, kaj na tem področju počne naša pooblaščenka za piškotke informacijska pooblaščenka, Mojca Prelesnik. Konec lanskega leta je namreč na svoji spletni strani napovedala podobno oster pristop do skrbnikov spletnih strani ("Za namestitev piškotkov je potrebna aktivna privolitev internetnih uporabnikov"), obenem pa najavila prenovitev svojih smernic o rabi piškotkov v to smer.

Kot se izkaže, pisarna pooblaščenke dobro leto kasneje še vedno razmišlja, kaj bo naredila.

Novih smernic namreč še niso objavili, oziroma še več, stare smernice so potihoma in brez pojasnila preprosto umaknili s svoje spletne strani. Klik na neposredno povezavo, ki jo je mestoma še mogoče najti v nekaterih...

BBC - Avstralska vlada je včeraj v parlament poslala zakon, ki bo velika spletna podjetja prisilil v dogovor z avtorji in založniki v državi, glede plačila vsebin. Glavni tarči sta Facebook in Google, ki si po ocenah avstralske vlade med sabo razdelita kar štiri petine prihodkov od spletnega oglaševanja v deželi tam spodaj.

Zakon predvideva pogajanja med mediji ter Googlom in Facebookom, v primeru, da sami dogovora ne bi dosegli, bo odločitev v njihovem imenu sprejel arbiter, ki ga bo v ta namen imenovala vlada. Zakon prav tako ne bo veljal za novice, ki bi se pojavljale na Facebookovemu Instagramu oz. Googlovemu YouTube, obe podjetji pa bosta lahko svoja plačila znižali tudi za vrednost klikov, ki jih bosta pripeljali na spletno stran posameznega medija. V primeru, da bi podjetji dogovor kršili, zakon predvideva tudi kazni, ki lahko dosežejo tudi 6 milijonov evrov oz. 10 odstotkov njunih prihodkov na ozemlju Avstralije.

Zakon je rezultat triletnih posvetovanj in analiz, pa tudi...

Reuters - Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg, je na videokonferenco povabil kakih dvajset podjetij, med njimi Apple, Amazon, Microsoft, Booking.com, Expedio, Trivago in DuckDuckGo. Evropska komisija (EK) si namreč želi slišati njihove poglede na bodoče urejanje digitalnih storitev in digitalnih trgov v EU. Dogodek je bil sprva sklican za 24. november, a so ga danes preložili na 2. december.

Kot je znano, bo nato Breton skupaj s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager 9. decembra predstavil osnutka dveh pomembnih predpisov s tega področja, Digital Services Act (DSA) in Digital Markets Act (DMA). Prvi bo po do sedaj znanih podrobnostih od velikih podjetij zahteval, da regulatorjem in raziskovalcem razkrijejo delovanje njihovih algoritmov, pa tudi zgodovino oglaševanja. DMA pa bo velikim spletnim podjetjem nalagal posebna konkurenčna pravila, denimo razkrivanje poslovnih podatkov regulatorjem in tekmecem, po drugi strani pa bo tudi strožje nadziral njihovo morebitno...

CNet - Čeprav Wikipedia uradno nima posebnega statusa, je de facto čedalje pogosteje primarni vir informacij. Tega položaja nima po naključju, saj raziskave ugotavljajo, da je vsaj tako zanesljiva kot velike enciklopedije priznanih založnikov, vsebuje pa še vrsto drugih gesel, ki jih drugod ni. Google in YouTube pri iskanju pogosto v okvirju izpišeta vsebino z Wikipedije, ne da bi uporabniki stran sploh morali obiskati. Ali kot je dejal Ryan Merkley iz Fundacije Wikimedia: Če je napak na Wikipediji, je lahko napak povsod. Ko danes v ZDA volijo predsednika, predstavniški dom in tretjino senata, je Wikipedija pred zahtevno nalogo - ubraniti se mora dezinformacij in vandalizma.

Fundacija Wikimedia je zato za današnje volitve pripravila posebno delovno skupino, ki je sprejela ukrepe za zagotovitev integritete. V skupini so strokovnjaki z več področij: pravo, komuniciranje, varnost itd. Delovna skupina je imela več ur dolge videosestanke, kjer so preigravali različne scenarije, kako skušajo...

Slo-Tech - "Gospod Dorsey, kdo za vraga vas je izvolil in vas postavil na pozicijo s katere odločate o tem, kaj lahko mediji poročajo in kaj smejo izvedeti ameriški državljani? In zakaj se ne prenehate obnašati kot volilni štab demokratov ter blokirati poglede, ki nasprotujejo vašim političnim nazorom?" Tako se je republikanski senator Ted Cruz kar nekako zdrl na Jacka Dorseya, izvršnega direktorja Twitterja, med telekonferenčnim zaslišanjem pred senatno Komisijo za trgovino. Zaslišanja, ki ga je sprožila nedavna blokada novice The New York Posta na družbenih omrežjih, sta se morala udeležiti še njegova kolega iz Facebooka in Googla, Mark Zuckerberg in Sundar Pichai.

Kljub temu, da naj bi zaslišanje po dnevnem redu potekalo na temo odgovornosti spletnih podjetij za objavljene vsebine - gre za t. i. oddelek 230 ameriškega Zakona o dostojnosti komunikacij - pa so senatorji pogosto zatavali na stranpoti in trojico spraševali tudi glede oviranja konkurence, širjenja dezinformacij glede volitev...

The New York Times - Svetovna zdravstvena organizacija in Wikimedia Foundation sta sklenili sporazum, ki piscem in urednikom na največji spletni enciklopediji poenostavlja dostop do podatkov ter medijskih vsebin WHO okoli pandemije koronavirusa SARS-CoV-2, da bi bili tako javnosti uradni podatki lahko čim hitreje na voljo v čim več jezikih.

Divjanje koronavirusa SARS-CoV-2 po svetu je zgolj ena od plati pandemije, saj ga spremlja prav tako zaskrbljujoč in kompleksen razmah "infodemije" - širjenja dezinformacij, ki z napačnimi podatki samemu virusu še lajšajo napredovanje in povzročajo družbene nemire. V teh časih je postal vsak popularen vir informacij še posebej pomemben, zato mediji in družbena omrežja uvajajo dodatna rešeta, prihaja pa tudi do tesnejšega sodelovanja z zdravstvenimi institucijami. V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) so tako sklenili dogovor z organizacijo Wikimedia Foundation, ki bdi nad Wikipedio, največjo spletno (in siceršnjo) enciklopedijo na svetu. Po sporazumu bodo...

BBC - Mark Zuckerberg in Jack Dorsey, izvršna direktorja Facebooka in Twitterja, bosta prejela poziva na zaslišanje pred Odborom za pravosodje ameriškega senata. Tako je danes sklenila dvanajsterica republikanskih senatorjev, deset demokratskih pa je sejo obstruiralo iz protesta proti glasovanju o nominaciji Amy Coney Barrett za vrhovno sodnico.

Senatorji so zaslišanje zahtevali potem, ko sta obe družbeni omrežji domnevno cenzurirali razširjanje članka iz časnika New York Post. V njem so objavili elektronsko korespondenco in fotografije, najdene na prenosniku Hunterja Bidena, sina demokratskega kandidata za ameriškega predsednika.

Twitter se je glede blokade članka New York Posta zagovarjal, da je šlo za kršitev njihovih pravil glede objavljanja vsebin, pridobljenih s hekanjem, poleg tega so posnetki zaslona vsebovali tudi zasebne email naslove, medtem ko je Facebook objavo zadrževal toliko časa, da so njihovi zunanji sodelavci preverili resničnost vsebine. V resnici ni preveč...

Reuters - Strategijo v pismu naslovljenem na Margrethe Vestager, komisarko za digitalno Evropo, Thierryja Bretona, komisarja za notranje trge in Vero Jourovo, komisarko za vrednote in transparentnost, zahteva petnajsterica držav članic. Kot razlog navajajo, da naj bi s tem povezane lažne novice ogrožale gospodarsko okrevanje in doseganje zadanih digitalnih ciljev v EU.

Teorije zarote so doslej v desetih evropskih državah vodile k zažiganji baznih postaj in k napadom na vzdrževalce. Po mnenju avtorjev pisma pa je v zadnjem času na ozemlju EU opaziti še okrepljeno aktivnost anti 5G gibanj.

Države podpisnice zahtevajo več znanstvenih raziskav na temo morebitnega ogrožanja zdravja ljudi ter predlagajo kampanjo ozaveščanja glede dejstev, ki skrbijo nasprotnike 5G.

Države podpisnice - mimogrede, med njimi ni Slovenije - so Poljska, Švedska, Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Ciper, Estonija, Finska, Grčija, Latvija, Litva, Luksemburg, Portugalska in Slovaška.

Slo-Tech - Instagram, družbeno omrežje v lasti Facebooka, je pristalo sodelovanje z britanskim regulatorjem za konkurenco in trgovino (Competition and Markets Authority oz. CMA) ter na sprejem določenih ukrepov, ki bi onemogočili prikrito oglaševanje t. i. spletnih vplivnežev. Ti lahko od podjetij dobivajo velike zneske v zameno za promoviranje njihovih izdelkov.

Paket ukrepov naj bi zagotovil, da bodo vse sponzorirane objave tudi ustrezno označene kot take, obenem pa bodo zagnali tudi izobraževalni projekt Medismart, ki bo mlade uporabnike naučil prepoznavati take vrste oglaševanja. Sami vplivneži bodo morali na morebitno poizvedbo potrditi oz. razkriti ali so v zameno za objavo prejeli kakršnokoli gmotno nadomestilo. Instagram se bo pri prepoznavanju takih vsebin poslužil tudi svojih algoritmov in o tem tudi periodično poročal CMA.

Če ste se razveselili, da bo to končno zaustavilo tudi naše afne, je slaba novca ta, da vse zapisano velja le za britanske influencerje ter tiste, ki s svojimi...

Slo-Tech - Facebook je sporočil, da širi svojo politiko glede sovražnega govora, ki sedaj vključuje vse objave, ki zanikajo ali izkrivljajo dejstva o holokavstu. Že dlje časa so odstranjevali objave, ki kakorkoli odobravajo zločine iz sovraštva in množične poboje, kar vključuje tudi holokavst. Novost pa je, da je odslej prepovedano tudi zanikanje in izkrivljanje dejstev o holokavstu. Izvršni direktor Mark Zuckerberg je ob tem povedal, je šlo za težko odločitev med svobodo govora in trpljenjem, ki ga je povzročil holokavst, a se je po predočitvi podatkov o širjenju antisemitskega nasilja odločil za prepoved.

To pomeni, da za razliko od politike nepodpiranja proticepilstva, kjer so prepovedali le plačljivo oglaševanje, zanikovalci holokavsta na platformi ne bodo mogli objavljati ničesar. Facebook redno odstranjuje sovražni govor in je samo v drugem letošnjem kvartalu odstranil 22,5 milijona objav. Facebooku je sledil tudi Twitter, ki je prav tako razširil svoja pravila uporabe in odslej

The New York Times - Facebook je včeraj napovedal spremembo svoje politike dopustnih oglasov. Medtem ko se dolga leta niso vmešavali v vsebino oglasov, dokler ti niso kršili zakonodaje, so v zadnjih dveh leti omejili, kaj se lahko oglašuje. Pred volitvami že od lani omejijo politične oglase, kar se bo zgodilo tudi z letošnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Sedaj pa so se na seznamu nezaželenih oglaševalcev znašli proticepilci. Že vrsto let se na Facebooku krepijo skupine nasprotnikov cepljenja, letošnja zdravstvena situacija pa je Facebook spodbodla, da je prevzel aktivno vlogo.

Oglaševanje (plačane objave, reklame ipd.), ki trdi, da so cepljiva škodljiva, ali ljudi aktivno odvrača od cepljenja, ne bo več dovoljeno. Vodja iniciativ za zdravje v Facebooku Kang-Xing Jin je ob tem dejal, da je cilj podjetja poskrbeti, da informacije o varnosti in učinkovitosti cepiv dosežejo karseda širok krog ljudi, medtem ko oglase, ki bi z dezinformacijami škodijo javnemu zdravju, prepovedujejo. To ni edini primer...

Slo-Tech - Belgijska največja komercialna mobilna ponudnika, Orange in Proximus, ki imata skupaj približno 70 odstotni tržni delež mobilne telefonije, sta sporočila, da sta za gradnjo 5G omrežja izbrala Nokio. Manjši del posla, ki se tiče jedrnega omrežja, bo dobil Ericsson. Podjetji si omrežno infrastrukturo delita. Po objavi novice so Nokiine delnice zrasle za 3 odstotke.

Odločitev je padla sredi ameriških pritiskov na partnerske države, naj iz načrtovanj omrežij naslednje generacije izpustijo kitajske ponudnike, zlasti Huawei, ki ga obtožujejo vohunjenja za vlado v Pekingu. Huawei obtožbe že ves čas zanika. Belgijska odločitev je pomembna tudi zato, ker je prestolnica te države obenem sedež Nata ter izvršilnih in predstavniških organov Evropske unije. Belgija je kljub temu doslej uporabljala skoraj izključno kitajsko telekomunikacijsko opremo. V državi sicer obstaja še operater Telenet, ki ima približno četrtinski delež trga mobilne telefonije in, ki bo svojo odločitev glede ponudnika 5G...

The New York Times - Upravljavci družbenih omrežij se predvolilnega dogajanja niso še nikoli tako bali kakor letos. Leta 2016 jih je plaz ruskih in ameriških dezinformacij pred ameriškimi predsedniškimi volitvami ujel docela nepripravljene, zato se letos odločno pripravljajo na zajezitev podobnih praks. Najaktivnejši je Twitter, ki je prvi začel ofenzivo proti dezinformacijam. Preizkušajo različne načine: od možnosti omejitve komentiranja do jasnega označevanja dezinformacij. Sedaj pa Twitter napoveduje še ukrepe za omejitev hitrega širjenja informacije; ti bodo začasne narave in se bodo iztekli po ameriških predsedniških volitvah.

Trenutno Twitter označuje kot dezinformacije objave politikov, če vsebujejo neresnice. Lotil se je tudi posnetkov in fotografij, kadar so zloženi za namen manipulacij. Političnih oglasov že leto dni ne sprejemajo. Od 20. oktobra bo poobjavljanje (retweet) upočasnjeno tako, da tega uporabnik ne bo mogel storiti takoj, temveč bo moral nekoliko počakati. Če bo vsebina, ki jo...

ECJ - Sodišče Evropske unije je ponovno presojalo zakonitost splošne hrambe prometnih podatkov. Spomnimo – prometni podatki so metapodatki o telefonskih klicih, ki jih hranijo operaterji, da na njihovi podlagi zaračunavajo storitve da jih lahko uporabljajo varnostne in obveščevalne službe. V teh zbirkah so podatki o sogovornikih, o lokaciji kličočega (in klicanega), podatek o tem, na katero bazno postajo je priključen telefon, o dodeljenih IP naslovih napravam, datum in čas klica, njegovo trajanje in podobno. Ti podatki so dovolj zgovorni, da pogosto vsebina komunikacije sploh ni potrebna. Preiskovalcem omogočajo, da sestavijo socialno mrežo vsakogar. Prav zato so ti podatki zelo priljubljeni pri več ali manj vseh policijah in tajnih službah tega sveta. Omogočajo relativno enostavno preiskovanje najrazličnejših vrst kaznivih dejanj, še posebej terorizma, korupcije in drugega gospodarskega kriminala tatvin telefonov in grdega govorjenja na Internetih, kjer so drugi dokazi bolj redka...

Financial Times - Thierry Breton, komisar EU za notranje trge je v pogovoru za Financial Times (vsebina je plačljiva, alternativni vir) povedal, da si Evropa želi novih orodij zoper velika spletna podjetja, med drugim tudi pravno podlago za njihovo prisilno razbitje na manjše dele, prisilno prodajo njihovega poslovanja v EU, v skrajnem primeru pa tudi za popolno izključitev z enotnega trga stare celine. Ti ukrepi bi prišli v poštev v primeru, ko bi dominantni tržni položaj teh podjetij ogrožal interese uporabnikov ali manjših konkurentov. Thierry je sicer v intervjuju moč teh podjetij primerjal z neobvladljivo močjo velikih bank pred finančno krizo.

V Bruslju obenem razmišljajo o sistemu ocenjevanja, s katerim spremljali obnašanje teh podjetij na trgu, med drugim glede spoštovanja davčnih predpisov in hitrosti, s katero se odzovejo na odstranjevanje nedovoljenih vsebin. Prav neodzivnost pri slednjem naj bi dobila nekakšno lestvico naraščajočih kazni, ki bi se na koncu končala s prisilno...

TechCrunch - Še eno tragikomično, a še kar napeto poglavje zgodbe o trgovinski vojni med Kitajsko in ZDA, ki poteka na plečih uporabnikov dveh aplikacij, se bo kot kaže odvrtelo že ta konec tedna. Kot so sporočili iz ameriškega Ministrstva za trgovino, bosta obe aplikaciji, TikTok in WeChat prihajajočo nedeljo odstranjeni iz ameriških spletnih tržnic (ne pa tudi za preostali svet). Prav tako bo od tega dne dalje prek WeChata prepovedano opravljati oz. sprejemati kakršnakoli plačila ali prenašati denarna sredstva na ozemlju ZDA ter aplikaciji nuditi kakršnekoli spletne storitve.

TikTok bo - razen nedeljskega prisilnega izbrisa s tržnic - za razliko od WeChata vsaj do 12. novembra nekoliko manj kaznovan. Do takrat je namreč podaljšan rok, ko mora podjetje najti partnerja, ki bo prevzel njihov ameriški del poslovanja. Prvi kandidat za to je bil Microsoft, ki je nato odstopil, v igri še vedno ostaja Oracle, nekoliko bolj v ozadju pa še Walmart. Skratka, tisti Američani, ki si bodo TikTok...

Slo-Tech - Predstavniki TikToka, aplikacije za deljenje kratkih videov, so napovedali, da bodo v ZDA vložili tožbo zoper odredbo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katero je od matičnega kitajskega podjetja Bytedance zahteval, da v 90ih dneh odproda ameriški del svojega poslovanja. Razlog je sum ameriških oblasti, da bi aplikacija uporabniške podatke lahko delila z oblastmi v Pekingu. Kot potencialno resna kupca sta se doslej omenjala Microsoft in Oracle.

"Da ne bi vladavine prava puščali ob strani in da bi zagotovili, da je obnašanje ameriške vlade do našega podjetja in naših uporabnikov pravično, nimamo drugega izhoda, kot da poskušamo predsedniško odredbo napasti s pomočjo pravnega sistema," so še povedali pri TikToku. Informacijo so danes potrdili tudi iz krovne družbe Bytedance, z besedami, da bo tožba vložna že 24. avgusta, torej jutri.

Predstavniki TikToka so še povedali, da se že leto dni trudijo najti rešitev, vendar na drugi strani naletijo na nepripravljenost in na...

theguardian.com - V preteklem tednu so množice britanskih srednješolcev občutile, kako je, če o tvoji usodi odloča računalnik - in to slabo. Algoritem, ki bi moral ob odsotnosti letošnje mature pomagati določiti dokončne zaključne ocene, je namreč izvrgel sumljivo nizke rezultate in s tem mnogim zaprl pot na želeno univerzo. Po nekaj dneh so se oblasti naposled odločile, da te poti ne bodo uporabile, ostane pa šolska lekcija v slabi praksi rabe algoritmov.

Letošnje leto v Združenem kraljestvu zaradi pandemije covida-19 niso izvedli preizkusov ob koncu srednje šole; to so GCSE, GCE A-level in razni strokovni izpiti - oziroma po domače, matura. Ko je bilo spomladi jasno, da klasična izvedba zaradi karantenskih ukrepov ne bo mogoča, so stekle priprave na izvedbo postopka, ki bi poskrbel za "rezultate, čim bližje siceršnjim iz preteklih let" in hkrati "omejil inflacijo ocen", ki naj bi se dogajala zadnje čase. Odločili so se za kombinacijo ocen učiteljev in pa rabe algoritma, ki je v glavnem upošteval...

Slo-Tech -
Tehnologija globokih prevar ali deepfakes spodkopava zaupanje med ljudmi ter institucijami. Izjave politikov, direktorjev podjetij in drugih javnih osebnosti imajo posledice za naša življenja, saj vplivajo na javno mnenje, geopolitiko in nenazadnje na delovanje pravne države. Napad na aktiviste z uporabo deepfakes je le en izmed zadnjih primerov, kako se lahko nova tehnologija zlorabi.

Ali deepfakes res predstavljajo veliko grožnjo demokraciji, bo v soboto, 22. avgusta, v Ljubljani predaval dr. Mark Coeckelbergh, profesor filozofije medijev in tehnologije na Univerzi na Dunaju, ki je bil tudi član strokovne skupine na visoki ravni za umetno inteligenco Evropske komisije. Predavanje, ki bo potekalo ob 18:30 pred Švicarijo v Parku Tivoli, bo v pogovoru s Coeckelbergh sklenila Nika Mahnič, raziskovalka etike in politike podatkov.

Program konference boste lahko spremljali tudi prek livestreama.

theguardian.com - Konec tedna se je Huaweiju in TikToku na seznamu kitajskih črnih račkov za ameriško administracijo pridružil še WeChat, saj je Trump podpisal dva izvršna ukaza, s katerima naj bi sredi prihodnjega meseca prišlo do blokade transakcij obeh priljubljenih aplikacij.

Medtem ko je žuganje Združenih držav Kitajski skozi pritiske na Huawei še vedno v mrtvem teku, pa si je Trumpova administracija prejšnji mesec izbrala novo tarčo: video aplikacijo TikTok, ki je noro priljubljena predvsem med mladimi, po vsem svetu, in je trenutno v lasti kitajske firme ByteDance. Trump je zagrozil, da bodo TikTok v ZDA blokirali, če do 15. septembra ne preide v ameriške roke, pri čemer se kot najočitnejši kupec omenja Microsoft. Gre seveda za precej vehementno in nenavadno zahtevo, ki povsem neskrito smrdi po protekcionizmu stare šole; še posebej bizarno noto pa je pridobila, ko je Trump poleg navrgel, da bi moralo finančno ministrstvo ob tem pobrati še provizijo. Toda še pred kakršnimkoli razpletom v tej...

Slo-Tech - Prihajajoči četrtek bo med svojo evropsko turnejo Slovenijo obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo. Gre za najvišji obisk iz te države, odkar se je leta 2008 tu mudil George Bush. Poleg običajnih diplomatskih prijaznosti, kot je srečanje na Bledu s predsednikom Pahorjem in premierjem Janšo, bo osrednji del obiska namenjen podpisu ameriško-slovenske deklaracije o varnosti omrežij 5G. V imenu Slovenije jo bo podpisal zunanji minister Anže Logar.

Deklaracija benignega imena, pa v sebi skriva precej močno zavezo, saj se bo z njo Slovenija pri gradnji mobilnih omrežij pete generacije najverjetneje strinjala z izključitvijo kitajskih ponudnikov, kot sta Huawei in ZTE. Čeprav izjava konkretnih podjetij ne omenja. Kot poročajo mediji, je njena vsebina tudi sicer precej asketska: v njej državi med drugim izpostavljata nujnost, da bodo prihodnja omrežja 5G varna. ZDA in Slovenija z izjavo poudarjajo, da je treba preveriti ponudnike opreme za omrežja 5G in njihove dobavitelje....

The New York Times - V sredo so se na zaslišanju pred ameriškimi kongresniki v postopku preiskave tehnoloških velikanov znašli šefi Facebooka, Alphabeta, Amazona in Appla: Mark Zuckerberg, Sundar Pichai, Jeff Bezos in Tim Cook. Vprašanja so zaradi pandemije koronavirusa letela skozi telepovezave, odgovori pa niso postregli s presenečenji, saj so se zaslišani posluževali že videnega izmikanja in floskul. Kljub temu pa so kongresniki razkrili nekaj zelo zanimivih informacij.

V zadnjih letih se je politika Združenih držav vendarle zavedla, da so tamkajšnji tehnološki velikani efektivno postali monopolisti nove, digitalne dobe, s tem pa nevarni tako potrošnikom kot gospodarstvu vobče. Lanska zaslišanja, kot je bilo Zuckerbergovo o Libri (in še mnogočem) so bila še precej nerodna, saj so med drugim pokazala slabo razumumevanje digitalne tehnologije s strani kongresnikov. Za tokratno, sredino zaslišanje, se je petnajst članov Antitrustovske komisije Predstavniškega doma bolje pripravilo. Medtem ko so bili...

Slo-Tech - Epidemija covida-19 je poskrbela za preplah v ameriški Službi za domovinsko varnost (DHS), saj so nenadoma obsežni sistemi za snemanje in prepoznavanje obrazov neučinkoviti. Množično nošenje mask namreč pomeni, da ljudi ni več možno prepoznavati, zaradi česar imajo težave z nadzorovanjem javnih prostorov. The Intercept je pridobil okrožnico, ki so jo poslali iz DHS (konkretno Intelligence Enterprise Counterterrorism Mission Center) 22. maja letos in v kateri podrobno izražajo zaskrbljenost. Sistem, proti kateremu so se zagovorniki zasebnosti že dolgo borili, bo torej načel majhen virus.

Z mnenjem DHS se strinjajo tudi CBP (Customs and Border Protection) in ICE (Immigration and Customs Enforcement). Vsi ugotavljajo, da imajo maske vpliv na varnostne operacije, ki vključujejo prepoznavanje obrazov na javnih mestih. V poročilu trdijo, da bodo nasilni nasprotniki izkoristili trenutno epidemiološko situacijo in nosili maske, da bi se izognili prepoznavi obraza, za kar si vedno...

Slo-Tech - Odločitev ameriške imigracijske policije (ICE), da izženejo vse tuje študente, ki so jim univerze zaradi epidemija covida-19 predavanja prestavila na splet, je doživela preobrat. Potem ko sta MIT in Harvard vložila tožbo zoper državo, so v poravnavi dosegli umik spornega določila. Na okrožnem sodišču v Massachusettsu je v poravnavi vlada umaknila sporno politiko, tako da bodo še naprej veljali stari pogoji od letošnje pomladi.

To pomeni, da bodo tuji študentje, ki v ZDA prebivajo na podlagi vizumov F-1 in M-1, smeli ostati v državi, četudi bodo njihove univerze - katerekoli so to, ne le Harvard in MIT, ki sta tožila - predavanja preselila na splet. Univerzi sta pred sodiščem zatrjevali, da bi z izgonom študentov nastala nepopravljiva škoda. Po drugi strani pa je država trdila, da so bila navodila iz marca le začasna in da so že tedaj povedali, da jih bodo sproti prilagajali situaciji. Univerzama je pritrdilo več kot 60 drugih visokošolskih ustanov, ki so poslala tako imenovana...

Slo-Tech - Facebook ni nikoli zares preverjal resničnost trditev v političnih (ali kakšnih drugih) oglasih, čeprav so imeli vzpostavljeno politiko oglaševanja. Toda tekom let so jo raje prilagajali, kakor da bi se zapletali v boje s politiki. Oglase so odstranjevali le v zelo omejenih primerih, ko so kršili pravila glede oglasov, ki bi vplivali na udeležbo. Letos pa utegne Facebook problem zavajajočih oglasov z neresnicami rešiti salomonsko. Prepovedali bi vse politične oglase. Facebooka to finančno ne bi prizadelo, saj v enem četrtletju s političnimi oglasi zaslužijo nekaj deset milijonov dolarjev (v zadnjem 29 milijonov), kar v primerjavi s 17 milijardami prihodkov ni opazno.

Kot piše Bloomberg, ki se sklicuje na vire blizu podjetja, Facebook premišljuje o prepovedi političnih oglasov v obdobju neposredno pred ameriškimi predsedniškimi volitvami novembra letos. Odločitev seveda še ni dokončna, saj še ni dozorela niti oblika izvedbe. Po eni strani bi s tem preprečili manipulativne objave,...

Slo-Tech - Francoski parlament je v četrtek sprejel zakon proti nasilju v družini, ki med drugim uvaja preverjanje starosti obiskovalcev pornografskih spletnih straneh. Sprva tega ni bilo v zakonskem osnutku, a je Senat junija z amandmajem dodal tudi preverjanje starosti.

Kako bodo posamezni strani izvajale obveznost ugotavljanja starosti obiskovalcev, je prepuščeno upravljavcem. Zakonodajalec predlaga uporabo kreditnih kartic, ki jih mladoletni običajno ne morejo dobiti. Druga možnost je uporaba državnega sistema FranceConnect, ki ga uporabljajo za dostop do digitalnih storitev francoske javne uprave. Na koncu bo primernost posameznih načinov presojal regulator CSA, ki bo dobil tudi možnost izrekanja sankcij. Tuje spletne strani, ki se ne bodo držale zakona, bodo v Franciji blokirane s sodno odredbo, ki bo blokado naložila operaterjem. Francoski predsednik Macron se je za uvedbo preverjanja starosti zavzel januarja letos

Podobno zakonodajo so sprejeli tudi v Veliki Britaniji že leta 2017,...

Slo-Tech - V začetku tedna je ameriškaimigracijska policija (ICE, Immigration and Customs Enforcement) presenetljivo objavila, da bodo tuje študente, katerih šole bodo zaradi epidemija covida-19 prešle na spletna predavanja, deportirali. Vsi študentje z vizam F-1 in M-1, ki so vpisani na univerze, ki so se zaradi varnosti odločile predavanja v celoti preseliti na internet, ne bodo mogli podaljšati vizumov ali vstopiti v ZDA. Kdor je že v ZDA, bo moral državo zapustiti kljub veljavnemu vizumu. Edini način, da ostanejo legalno v ZDA, je poslušanje kurzov, ki se izvajajo v živo. Edina izjema so imetniki vizumov F-1, ki študirajo angleščino, ter študentje F-1, ki so v šolah s hibridnim programom. Za M-1 popustov ni in bodo morali študentje čisto vseh predmete poslušati v živo, če bodo želeli ostali legalno v ZDA. V primeru, da se epidemiološka situacija poslabša in bodo šole sredi semestra prešle na spletni način, bodo morali njihovi študentje sredi semestra zapustiti ZDA.

Odločitev je dvignila...

Slo-Tech - Evropska komisija (EK) je objavila smernice za prenos amandmajev Direktive o avdio-vizualnih medijskih storitvah v nacionalne zakonodaje držav članic. Ključni sta večja zaščita uporabnikov pred sovražnim govorom in škodljivimi vsebinami na družbenih omrežjih, platformah za deljenje videov in tistih z videi na zahtevo ter tudi nekateri novi ukrepi za promocijo evropskih medijskih vsebin.

Amandmaji so bili sprejeti že leta 2018, večinoma zaradi lobiranja evropskih televizijskih in radijskih hiš, ki želijo, da za Facebook, Youtube, Twitter in druge spletne platforme, veljajo enaka pravila, kot jim morajo upoštevati sami. Objavljene smernice to potrjujejo: "spletna podjetja bodo morala zagotoviti, na podoben način kot tradicionalna medijska podjetja, da bodo uporabniki zaščiteni pred sovražnim govorom, mladoletniki pa pred neprimernimi vsebinami," je med drugim zapisano v smernicah EK. Gre za aktivno ukrepanje proti prijavljenim vsebinam, ki prikazujejo nasilje, sovraštvo, terorizem,...

Slo-Tech - Ameriška podjetja so začela bojkotirati Facebook, ker po njihovem mnenju ne stori dovolj proti sovražnemu govoru ter širjenju neresnic in manipulacij. Coca-Cola, The Hershey Company, Levi Strauss & Co, Unilever, Honda, Verizon, Pepsi in več kot sto manjših podjetij so napovedali ustavitev oglaševanja na Facebooku. Gre za odziv na kampanjo #StopHateforProfit, ki so jo 17. junija sprožile civilnodružbene organizacije NAACP, Color of Change in Anti-Defamation League. Kampanja je nastala kot odziv na smrt Georgea Floyda ob policijski aretaciji in sledečim protestom, v ozadju pa gre za dolgotrajne težave s širjenjem neresnic in netenjem sovraštva, za kar so prav družbena omrežja najboljši poligon.

Facebook večino svojih prihodkov ustvari z oglasi, zato ima prekinitev oglaševanja za podjetje velike finančne posledice. Delnice podjetja so po najavi bojkotov minuli teden izgubile skoraj desetino vrednosti. Kot pojasnjujejo v Starbucksu, ki ni del kampanje, a vseeno ne bo več oglaševal na...

Slo-Tech - Na Facebook se je v zadnjih dneh zgrnil bojkot prominentnih oglaševalcev, ti od podjetja zahtevajo, da ukrepa v zvezi s sovražnim govorom in širjenjem lažnih novic na svoji platformi. Med podjetji - nekatera so oglase odpovedala kar do konca letošnjega leta -, so denimo tudi zares pomembni oglaševalci kot so Unilever, Coca Cola, Hershey in Verizon. Delnice Facebooka so včeraj upadle za 8,3 %, Mark Zuckerberg pa je ob 7,2 milijarde ameriških dolarjev premoženja.

Morda je tudi zato včeraj najavil nekaj dodatnih ukrepov, ki naj bi pripomogli k verodostojni izvedbi novembrskih ameriških volitev. Tako bodo prepovedali oglase, ki bi zatrjevali: "da so posamezniki določene rase, vere, etnične pripadnosti, nacionalnosti, kaste, seksualne orientiranosti, spola ali imigrantskega statusa - nevarni za varnost, zdravje ali preživetje drugih državljanov." Prepoved seveda velja le za plačane oglase, horde razposajenih uporabnikov bodo lahko mirno dalje sejale vse zgoraj našteto.

Drugi ukrepi...

Slo-Tech - Na protestih, ki so 30. maja letos potekali v Filadelfiji, je ena izmed protestnic zažgala policijski avtomobil. Ker je bila zamaskirana, policisti iz posnetka niso mogli natančno ugotoviti njene identitete. Danes 33-letna protestnica vseeno sedi v priporu in čaka na začetku postopka, v katerem ji grozi do 80 let zapora in pol milijona kazni. Identificirali so jo zaradi drobcev informacij, ki jih je pustila na internetu čisto vedé. Ni šlo za iskanje IP-naslovov, sledenje lokaciji mobilnega telefona ali kakšno drugo sofisticirano metodo.

Ključ je bila majica, ki jo je nosila protestnica, na kateri je bil napis Keep the immigrants, deport the racists. Sprva ni bilo jasno, kdo je podstavil ogenj, a so različni posnetki kmalu pokazali, da gre za omenjeno protestnico. Identificirali je niso mogli neposredno, ker je imela zakrit obraz. So pa ugotovili, da je njena majica posebna in da je bila prodana na strani Etsy. Policisti so zato preverili, ali je tam takšno majico kupil kdo iz...

CNet - V Facebooku na poti proti ameriškim jesenskim volitvam še malo zaostrujejo svoj pristop do prikazovanja političnih oglasov, saj bodo v prihodnjih tednih uporabnikom iz ZDA omogočili, da jih popolnoma izklopijo.

Kampanja pred ameriškimi novembrskimi predsedniškimi volitvami se je polno razplamtela in v njej imajo zaradi svojega visokega informacijskega potenciala zopet eno osrednjih vlog družbena omrežja, s čimer so se tudi sama znašla na tnalu malone vseh interesnih skupin, od samih strank do različnih aktivistov; vse skupaj pa so zaostrili še protesti po uboju Georgea Floyda. Medtem ko je Twitter zavzel nekaj odločnejšo držo in se naposled odločil moderirati (vsaj nekatere) objave Donalda Trumpa ter njegove kampanje, se skušajo pri Facebooku še vedno prikupiti vsem, kar posledično pomeni neodločnost, ki jezi tudi nekatere zaposlene. A Zuckerbergov tabor vendarle ne more stati križem rok. Tako je na začetku meseca že napovedal blokado oglasov svetovnih medijev pod državnim...

CNN - Med družbenimi omrežji, tako se zdi, prav Twitter prevzema štafetno palico največjega borca proti dezinformacijam in sovražnemu govoru. Eno izmed majhnih, a povednih sprememb, so te dni začeli preizkušati na angleško govorečem delu Twitterja. Pri poobjavah zunanjih povezav (najčešče na članke) bodo uporabnike opozorili, če povezave predhodno sploh ne bodo odprli, da delijo vsebino, ki je morda sploh niso prebrali. S tem želijo dvigniti raven razprave na Twitterju in znižati količino dezinformacij, ki se razraščajo po Twitterju (kot se po vseh družbenih omrežjih).

Twitter se je zelo odločno in javno postavil na stran blokade neresnic v sporu z ameriškim predsednikom, ki mu je nekaj zavajajočih objav (formalni razlog je bila kršitev pogojev uporabe) skril. To je pričakovano sprožilo srdit odziv, saj je Trump napovedal pravcato vojno družbenih omrežjem in nato podpisal izvršni ukaz, ki jim krni pravno zaščito zaradi objav uporabnikov. Gre za 230. člen v zakonu Communications Decency...

Slo-Tech - Več kot 140 znanstvenikov, med njimi profesorji z najuglednejših ameriških univerz, kot sta Stanford in Harvard in tudi Nobelov nagrajenec, je v odprtem pismu Marku Zuckerbergu zahtevalo učinkovitejše uveljavljanje pravil Facebooka proti razpihovanju sovraštva. Podpisnike povezuje dejstvo, da je njihovo znanstveno delo financirano iz sklada Iniciative Chan Zuckerberg, ki sta ga leta 2015 ustanovila Zuckerberg in njegova žena Priscilla Chan. Sklad spodbuja uporabo tehnologij pri iskanju rešitev za izzive sodobne družbe.

Pismo je v prvi vrsti uperjeno proti objavam predsednika Donalda Trumpa, po mnenju podpisnikov je njegovo širjenje dezinformacij in sovraštva v neposrednem nasprotju s pravili Faceboooka, predvsem pa v nasprotju s cilji Iniciative Chan Zuckerberg, ki poskuša graditi povezovalno, pravično in zdravo družbo prihodnosti. Med drugim so zapisali: "Zgroženi smo, da Facebook, ko je šlo za predsednika Trumpa, ni sledil svojim pravilom. Denimo, njegova izjava, 'when the...

Slo-Tech - Na Facebooku je mogoče od včeraj videti nove označbe, s katerimi družbeno omrežje opozarja uporabnike, da je nek medij pod državnim vplivom. Pozno poleti ti mediji vsaj začasno ne bodo mogli kupovati oglasov, usmerjenih na ameriško prebivalstvo. Ukrepa sta del boja proti zunanjemu vmešavanju v ameriške novembrske volitve.

Predsedniške volitve v Združenih državah pred štirimi leti so bile med drugim obremenjene tudi s poskusi vmešavanja Rusije, ki je nanje želela vplivati z raznimi spletnimi prijemi. Čeprav je v končni fazi težko reči, ali so Rusi sploh dosegli kakršenkoli zaznaven učinek, pa se želijo letos Američani pred morebitnimi tovrstnimi neprilikami bolje zaščititi (omejen dostop). Pri Facebooku so objavili, da s četrtkom pričenjajo vidno označevati profile medijev na svojem družbenem omrežju, za katere bodo presodili, da so pod državnim vplivom. To ne pomeni zgolj državnega (so)lastništva, temveč predvsem uredniško politiko, prakso in druge podrobnosti, pri čemer v firmi...

The New York Times - Medtem ko sta se Twitter in Google javno postavila na stran protestnikov proti rasizmu in policijskemu nasilju, Facebook vztraja pri nevtralni drži ter odsotnosti cenzure Trumpovih objav. To pa je vznemirilo zaznaven del kadra podjetja, tudi mnogih ljudi na višjih položajih, ki so se odločili javno izraziti nesoglasje.

V Združenih državah bo danes tekel sedmi dan vsesplošnih protestov proti rasizmu in policijskemu nasilju, ki jih je sprožil uboj Georgea Floyda med aretacijo pred tednom dni. Večina tehnoloških velikanov se je že javno postavila na stran protestnikov, toda med njimi je opazna odsotnost enega imena: Facebooka. Mark Zuckerberg je namreč tudi tokrat odločen držati se principa nevtralnosti in znova poudarja, da mora biti družbeno omrežje medij, ki neopredeljeno nosi objave vseh vpletenih strani. Tako na Facebooku, za razliko od Twitterja, niso cenzurirali objave predsednika Donalda Trumpa, da "ko se bo začelo ropanje, se bo tudi streljanje". Mark namreč pravi, da objava...

Slo-Tech - Kanadsko vrhovno sodišče je v sredo odločilo, da se lahko nadaljuje postopek izročitve ZDA za Meng Wanzhou, hčer ustanovitelja Huaweija, podpredsednico in glavno finančnico v podjetju. Po mnenju sodnika je dejanje, ki ga očitajo Wanzhoujevi, kaznivo tako v ZDA, kot v Kanadi, kar je bilo ključno za presojo v tej zadevi.

Spomnimo, ZDA jo obtožujejo, da je med letoma 2009 in 2014 prek slamnatega hongkonškega podjetja SkyCom Iranu prodajala telekomunikacijsko opremo, narejeno v ZDA, s čimer je kršila ameriške sankcije proti tej državi. Meng Wanzhou je zato že vse od decembra 2018 v hišnem priporu v Vancouvru.

Kitajska ambasada v Ottawi se je na odločitev sodišča odzvala z ostro izjavo, zaostrujejo se tudi siceršnji odnosi med državama. Analitiki namreč ocenjujejo, da bo tudi predsednik Xi Jinping želel pred svojimi državljani pokazati nepopustljivo držo in bo zoper Kanado tako ali drugače ukrepal.

Njegov adut sta dva kanadska državljana, ki ju je kitajska aretirala konec leta 2018,...

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...

Slo-Tech - Ameriški predsednik Donald Trump je tehnološkim podjetjem, ki upravljajo družbena omrežja, zagrozil z vzpostavitvijo zakonske regulacije oz. tudi kar njihovim zaprtjem. Obenem je, kot je zdaj že običajno za politike z desno usmerjenim svetovnonazorskim kompasom, družbena omrežja obtožil politične pristranskosti v škodo konservativcev in dodal, naj nemudoma spremenijo svoj način dela.

To se je zgodilo dan potem, ko je Twitter njegovo objavo o goljufanju pri volitvah po pošti označil z modrim klicajem, bralce pa pozval, naj preverijo dejstva glede vsebine tvita. Slednje, torej opremljanje predsednikovih objav z oznako o dvomu v resničnost, se doslej še ni primerilo. Trump je podobne trditve o volitvah po pošti doslej objavil že večkrat, čeprav so jih mediji za preverjanje dejstev že nekajkrat ovrgli.

Za zdaj se ni odzval še nihče od predstavnikov večjih omrežij, so pa po predsednikovih grožnjah v nadaljevanju trgovanja nekoliko upadle delnice Twitterja in Facebooka.

To seveda ni...

theguardian.com - Potem, ko se je mesece dolgo uspešno upirala ameriškim pritiskom, bo vlada Borisa Johnsona vendarle prepovedala uporabo Huaweijeve omrežne opreme v svojih 5G omrežjih. Predlagani ukrep je posledica notranjega upora v konservativni stranki, ki ima v parlamentu kakih 80 glasov večine, a je v zadnjih tednih približno 50 poslancev glede vprašanja Huaweija obrnilo proti vladi. Kot razlog navajajo skrb za nacionalno varnost, torej argumente ZDA, do sedaj vgrajeno opremo pa naj bi postopoma zamenjali z drugo do leta 2023.

Še konec januarja je bila odločitev drugačna, britanski Komite za nacionalno varnost je tedaj odobril uporabo Huaweijeve opreme, a ne v kritičnih delih infrastrukture. Johnson je tedaj dejal, da Velika Britanija pri tem nima veliko opcij, saj naj bi bila odstranitev vsega z znamko Huawei iz obstoječih omrežij precej drag postopek. Odločitev je tedaj nekoliko ujezila Američane, ki so zagrozili tudi z omejevanjem sodelovanja med obveščevalnimi službami obeh držav.

ZDA so...

Reuters - Trumpova administracija oz. ameriško Ministrstvo za trgovino je v petek zaostrilo pogoje za izvoz tehnologije kitajskemu Huaweiju. Po novimi pogoji morajo vsi proizvajalci polprevodnikov, ki uporabljajo ameriško tehnologijo - torej tudi tisti izven ozemlja ZDA - pred prodajo pridobiti posebno dovoljenje ameriške vlade. Kot je razumeti iz izjav trgovinskega ministra Wilburja Rossa, se je Huawei, izkoriščajoč tehnološke vrzeli, doslej uspešno izogibal dosedanjim prepovedim.

Ukrep je zadnji v vrsti poskusov ZDA, ki trajajo že kako leto, da bi nekaterim kitajskim podjetjem preprečila dostop do sodobnih tehnologij, kot so polprevodniški čipi. Veljati je začel takoj, a bo naslednjih 120 dni zanj veljalo prehodno obdobje. Borzni odziv je bil takojšen; že med petkovim trgovanjem so za okoli 5 % zdrsnile navzdol vrednosti delnic podjetij, povezanih s tem segmentom.

Bliskovito se je odzvala tudi kitajska vlada, ki je, da bi zavarovala interese svojega gospodarstva, napovedala povračilne...

Slo-Tech - Na spletni strani največje parlamentarne stranke SDS je moč najti pornografsko vsebino. Do te ne morete dostopati neposredno prek spletne strani SDS, temveč morate vsebino poiskati z orodji Googla. Sami smo spletno stran pregledali z uporabo orodja "site" in ključno besedo "naked". Rezultate si lahko ogledate s spodnjih zajemih zaslona.





Luknja v sistemu?
Kot ve večina administratorjev spletnih strani, se podobna pornografska vsebina "hitro pojavi" (beri, spletni nepridipravi ves čas iščejo ranljive spletne strani) na vsaki strani, ki ni dovolj zaščitena. Očitno se je to dogodilo tudi stranki SDS in njenim administratorjem. Sicer smo po pridobitvi informacij o dogajanju preverili tudi spletne strani ostalih...

Reuters - Nemčija bo pri digitalnem sledenju okuženim s COVID-19 ubrala decentraliziran pristop Appla in Googla. Do nepričakovanega obrata je prišlo včeraj, potem, ko je še v petek zastopala prehod na Pan-European Privacy-Preserving Proximity Tracing (PEPP-PT). Standarda se razlikujeta predvsem po načinu shranjevanja podatkov o bližnjih srečanjih z okuženimi; prvi ubira decentraliziran pristop shranjevanja na napravah, drugi pa na centraliziranih strežnikih po nadzorom državnih zdravstvenih inštitucij. Slednjega po preobratu v Nemčiji v EU zastopata le še Francija in Velika Britanija.

Ključna težava z uvajanjem PEPP-PT je povezana z njegovim delovanjem na Applovih napravah. Apple namreč ne dovoljuje delovanja vmesnika Bluetooth v ozadju, medtem, ko je naprava zaklenjena in od tega, kljub pozivom na državni ravni, ne odstopa. Prav to naj bi bil tudi osrednji razlog na nemško odločitev.

Tretji močneje zastopan evropski decentraliziran standard je DP-3T (Decentralized Privacy-Preserving...

Huffpost - Clerview AI, aplikacija za samodejno prepoznavo obrazov, ki po zatrjevanju predstavnikov istoimenskega podjetja temelji na nekaj milijardah fotografij, je očitno tesno povezana z nekaterimi skrajno desničarskimi organizacijami v ZDA. Kot poroča Huffington Post, se je Hoan Ton-That, eden od ustanoviteljev, leta 2016 udeležil večerje z belim supremacistom Richardom Spencerjem, ki jo je organiziral znani desničarski mecen Jeff Giesea, sicer sodelavec Petra Thiela, ustanovitelja družbe Palantir, člana uprave Facebooka in glasnega podpornika trenutnega predsednika ZDA Donalda Trumpa.

Ton-That je bil donedavna obenem tudi član kanala na Slacku, na katerem so med drugim delovali posamezniki, kot je desničarski aktivist Chuck Johnson, skrbnik neonacijevske spletne strani Daily Stormer Andrew Auernheimer in kovalec zarotniških teorij Mike Cernovich. Prav Johnson naj bi se leta 2017 na Facebooku pohvalil, da dela na projektu algoritma, ki bo identificiral vse ilegalne migrante in jih...

Slo-Tech - Prejšnji teden se je spletni promet okoli 200 največjih svetovnih ponudnikov spletnih vsebin nenadoma za približno uro preusmeril skozi strežnike Rostelecoma, ruskega ponudnika telekomunikacij v državni lasti. Med prizadetimi so bili tudi Google, Amazon, Facebook, Akamai, Cloudflare, GoDaddy, Digital Ocean, Joyent, LeaseWeb, Hetzner in druga znana podjetja.

Za zdaj ni znano ali je šlo za zlonamerni Border Gateway Protocol (BGP) napad, pri katerem en od usmerjevalnikov preprosto prikaže tuje IP naslove kot svoje, kar drugi udeleženci po načelu zaupanja vzamejo resno in tudi sami prilagodijo usmerjevalne tabele. Od tega trenutka dalje, pa vse dokler nekdo tega ne opazi, bo promet tekel preusmerjeno. Pred poldrugim letom je tak incident zakrivil Nigerijski ponudnik MainOne, kjer so zaradi napake med posodabljanjem skozi svoj sistem speljali promet vseh Googlovih IP številk. Prav tako ima glede tega pisano zgodovino Kitajska, kot se spomnimo, se je to primerilo tudi lansko poletje.

...

Slo-Tech - Google je sporočil, da bo zaradi porasta količine lažnih novic in dezinformacij po izbruhu koronavirusa namenil 6,5 milijona dolarjev za financiranje preverjanja dejstev. Financirali bodo neodvisne preverjevalce dejstev (fact-checkers) in neprofitne organizacije, ki se boriju proti širjenju dezinformacij, s poudarkom na zavajanjih glede koronavirusa. Alexios Mantzarlis iz Google News Laba je ob tem poudaril, da morajo za pravilno informiranje ljudi sodelovati vsi: znanstveniki, novinarji, znane osebe, platforme (družbena omrežja) in ostali. Zaradi negotovosti in strahu so ljudje še bolj dojemljivi za neresnične informacije, zato je povpraševanje po delu preverjevalcev dejstev še toliko večje, kar Google finančno podpira.

Neprofitna organizacija First Draft bo med drugimi deležna dodatne Googlove podpore. First Draft upravlja spletno središče za različne vire informacij in hkrati novinarjem nudi usposabljanje o razločevanju informacij. Podobnih platform je še precej, denimo...

Slo-Tech - Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova je danes ponovno opozorila velika globalna spletna podjetja, naj prenehajo služiti z lažnimi informacijami, povezanimi z epidemijo novega koronavirusa. Komisarka je sicer že pred tednom dni opravila konferenčni klic s predstavniki Facebooka, Twitterja, Googla, Microsofta in Mozille, v katerem jih je opozorila, da so njihova dosedanja prizadevanja nezadostna.

Jourova je tokrat povedala, da je na spletu še vedno mogoče najti velike količine zavajajočih in škodljivih informacij, sama je navedla primer oglasa, ki je vzrok izbruha epidemije pripisoval migreni. Komisarka še zahteva, da se umaknejo tudi t. i. clickbait dezinformacije in oglasi, ki oglašujejo spletne prevare.

Obtožena podjetja so se doslej branila, da so v zadnjem času odstranila velike količine škodljivih vsebin in umaknila vse oglase, ki so bili denimo povezani s prodajo zaščitne opreme. Prav tako so glede trenutne zdravstvene krize poskušala uporabnikom približati uradne...

Slo-Tech -

Zdravstvena kriza coronavirusa se hitro spreminja tudi v vedno večjo zasebnostno grožnjo, ki bo nepovratno spremenila svet, v katerem živimo. Pod krinko skrbi za državljanke in državljane in z izgovorom bolj uspešnega boja proti virusu se namreč vedno več držav po celem svetu odloča za tak ali drugačen način zasledovanja uporabnikov mobilnih telefonov.

Če smo najprej zavijali oči nad bolj avtokratskimi državami, kjer človekove pravice in zasebnost niso ravno na višku družbenih vrednost, ki jih je vredno zagovarjati in ščititi, so se o podobnih praksah začeli pogovarjati tudi v bolj človekovim pravicam naklonjenim državam.

China mobilized its mass surveillance tools, from drones to CCTV cameras, to monitor quarantined people and track the spread of the coronavirus. (vir)

V zadnjem času opažamo, da niti Evropska unija niti Združene države Amerike niso imune na reševanje zdravstvene krize s popolnoma neprimernimi in nekoristnimi metodami sledenja uporabnikov pametnih telefonov.

...

Slo-Tech - Ameriško ministrstvo za energetiko je skupaj z IBM ustanovilo javno-zasebni konzorcij, ki naj bi raziskovalnim inštitucijam zagotovil računsko moč za preiskave na področju virusa Covid-19. Ker je novico na dopoldanski novinarski konferenci razglasil predsednik Donald Trump, se je njegov opis projekta glasil nekoliko bolj slikovito: "Da spustimo z vajeti moč ameriških superračunalnikov!" Kot so potem nekoliko bolj vsebinsko pojasnili pri IBM, bo znanstvenikom na voljo 16 sistemov, s 775.000 procesorskimi jedri in 34.000 grafičnimi procesorji, ki bodo v seštevku zmogli 330 petaflopov računske moči. Ta bo namenjena za različne projekte na področju epidemiologije, bioinformatike in molekularnega modeliranja.

Konzorciju so se že pridružila nekatera druga ameriška podjetja, denimo Google, Hewlett Packard Enterprise, Amazon in Microsoft ter številne akademske inštitucije, kot so MIT, Oak Ridge National Laboratory in NASA. Zainteresirane znanstvene inštitucije se lahko za sodelovanje...

Slo-Tech - Amazon je iz svoje spletne trgovine pred kakim tednom potihem umaknil vse različice Hitlerjeve knjige Mein kampf, pravzaprav se je za prepoved izvedelo šele iz elektronskih sporočil, ki jih je s tem v zvezi poslal dobaviteljem in prodajalcem. Mimogrede, ta prepoved je zajela tudi vse izvode protijudovskih knjig The International Jew, ki jih je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja tiskal vneti antisemit Henry Ford.

No, te dni so se izvodi Mein kampfa vnovič pojavili v Amazonovi trgovini, s to razliko, da so na voljo le prek Amazona samega, ne pa tudi prek drugih trgovcev. Ti so zaradi nekonsistentne politike cenzure precej razjarjeni, saj kot vedno doslej nikomur ni jasno, kaj se lahko in kaj ne sme prodajati. Zakaj prepoved in potem spet ne, predstavniki Amazona še niso javno pojasnili.

Podjetje je sicer že dolga tarča kritik zlasti judovskih organizacij, pa tudi domačih politikov, potem ko je bilo mogoče v njihovi trgovini kupiti vse od zgodovinskih predmetov iz obdobja...

New York Times - Kot je včeraj napovedal ameriški predsednik Donald Trump, je vladnim uradnikom v boju s koronavirusom priskočilo na pomoč 1.700 Googlovih inženirjev. Ti naj bi hitro - ne počasi, kot se je to dogajalo v preteklosti, je še poudaril predsednik - vzpostavili vseameriško spletno stran za testiranje potencialno okuženih. Na njej bodo državljani lahko ugotovili ali testiranje sploh potrebujejo, nato pa bi jih stran tudi razvrstila in usmerila v najustreznejšo zdravstveno ustanovo.

V urah, ki so sledile, so se njegove trditve rušile druga za drugo; najprej, taka spletna stran ne obstaja. Niti še ne bo vzpostavljena kmalu, sploh pa ne za celo državo, na njej pa ne delajo Googlovi inženirji, pač pa prostovoljci drugega Alphabetovega podjetja Verily. Po Trumpovi objavi so se od tam oglasili in potrdili, da se s spletnim triažnim projektom dejansko ukvarjajo pri njih, da je ta še v zgodnji fazi razvoja in ga bodo v bodoče testirali na območju San Francisca. Stran vsaj na začetku ne bo...

Slo-Tech -

Lansko leto je avstrijska nevladna organizacija AlgorithmWatch razkrila, da slovenska policija od leta 2014 uporablja tehnologije za prepoznavanje obrazov. Slovenija tako sledi trendom na področju nadzornih tehnologij in umetne inteligence, ki ji pomaga pri tem delu. Primer še zdaleč ni končan, saj se je vmes izkazalo, da je bil projekt financiran z evropskimi sredstvi, ki niso bila pravilno porabljena. Več si lahko preberete na spletišču projekta Etičen IT.

V Ljubljano v četrtek, 26.3.2020 v ZRC SAZU na Novi trg 2 prihaja vodja organizacije AlgorithmWatch, Matthias Spielkamp, ki bo predaval na dogodku "Algorithms and us" v organizaciji zavoda Državljan D. AlgorithmWatch se ukvarja z analizo in spremljanjem razvijanja in implementacije algoritmov v procese odločanja in druga področja javnega življenja v naši družbi.

Po predavanju bo sledila okrogla miza na temo algoritmov v naši družbi, na kateri sodelujejo:

• Pika Šarf, Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti
  
...