vir: Pixabay
Amandmaji so bili sprejeti že leta 2018, večinoma zaradi lobiranja evropskih televizijskih in radijskih hiš, ki želijo, da za Facebook, Youtube, Twitter in druge spletne platforme, veljajo enaka pravila, kot jim morajo upoštevati sami. Objavljene smernice to potrjujejo: "spletna podjetja bodo morala zagotoviti, na podoben način kot tradicionalna medijska podjetja, da bodo uporabniki zaščiteni pred sovražnim govorom, mladoletniki pa pred neprimernimi vsebinami," je med drugim zapisano v smernicah EK. Gre za aktivno ukrepanje proti prijavljenim vsebinam, ki prikazujejo nasilje, sovraštvo, terorizem, enako velja za vsebine pri oglaševanju in oglaševanju z umeščanjem izdelkov (t. i. product placement) v otroških programih. Za katera podjetja konkretno bodo pravila veljala, bodo določale države članice same. Te morajo svoje zakonodaje ustrezno prilagoditi do 19. septembra letos.
Druga pomembnejša smernica cilja na ponudnike videa na zahtevo, kot so Netflix, Amazon Prime in Disney+, ki bodo morali v svoje kataloge vključiti najmanj 30 odstotkov vsebin evropskega porekla. EK je priložila tudi metodologijo za izračunavanje tega odstotka ter tudi definirala, kaj so mediji z malo občinstva in nizkimi prihodki, ki jim določbe ne bo treba spoštovati v celoti. Dalje, po novem bo lahko vsaka država članica pod določenimi pogoji zahtevala od medijske organizacije iz druge države članice - če ima ta uporabnike tudi na ozemlju prve -, da denarno prispeva k nastajanju evropske medijske produkcije.
