Med najbolj zaslužnimi za povezavo Slovenije z internetom je Borka Jerman Blažič iz Laboratorija za odprte sisteme in mreže. Dostop do interneta bi se lahko bil zgodil tudi nekoliko prej, a je trajalo dve leti, da so beograjske oblasti izdale dovoljenje za najem povezave do mednarodne infrastrukture COSINE. Prva povezava z Dunajem je zaživela junija 1991, nato pa so se morali dogovoriti za povezavo do mednarodnega interneta v ZDA, ki so jo dobili v Amsterdamu. Ko je bila vzpostavljena še pot po Evropi od Ljubljane do Amsterdama, je bilo možno priti do ameriškega interneta. Povezave po Evropi so tedaj potekale po linijah posameznih akademskih inštitucij in skupnosti, uporabljale pa so protokol ISO/OSI. Kasneje je v svetu prevladal TCP/IP. Povezavo do mednarodnega interneta je med prvimi dobila tudi Slovenska tiskovna agencija, in sicer po standardu X.400.
Prvi komercialni ponudnik interneta v Sloveniji je bilo podjetje Nil, ki ga je kasneje delno odkupil Telekom Slovenije in s Siolom leta 1996 približal internet posamezniku. Prve slovenske internetne strani segajo v leto 1993, leta 1996 pa smo dobili znamenito Mat'kurjo. Čeprav se idealistični cilji interneta kot odprte, demokratične skupnosti s neomejenim pretokom informacij in svetovne zakladnice znanja niso uresničili, je danes dostop do interneta nekaj samoumevnega in marsikod zaščiten kot človeka pravica. V Sloveniji ima danes dostop do interneta 93 odstotkov gospodinjstev, 85 odstotkov ljudi pa ga uporablja skoraj vsak dan.
