Slo-Tech novice

Romantike na kriptotrgu je konec

Slo-Tech - V sredo je v prostorih ljubljanskega Poligona v organizaciji Zavoda 14 potekala mednarodna okrogla miza z naslovom »Blockchain in kriptovalute: regulacija ali samoregulacija?« Tematiko, ki je zelo aktualna, sploh v Sloveniji, kjer po nekaterih ocenah deluje vsaj 50 podjetij, v katerih razvijajo blockchain tehnologijo, so udeleženke in udeleženci naslovili v dveh delavnicah in nato v dialogu s tujimi in slovenskimi gosti v obliki pogovornega omizja. Dogodka se je udeležil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ki je v svojem nagovoru izpostavil, da je blockchain tehnologija prihodnosti, ki odpira nove priložnosti, Slovenija pa po njegovih besedah tudi zaradi blockchaina postaja destinacija sodobnih tehnologij v evropskem in svetovnem merilu.

Zavod 14 je v oktobru 2017 organiziral pogovorno omizje, na katerem so se ključni akterji na področju te tehnologije pogovarjali o pričakovanjih, o največjih izzivih ter predvsem o problematiki regulacije novih tehnologij. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je takrat izpostavil, da želi vlada, ki jo vodi, Slovenijo pozicionirati kot najbolj prepoznavno blockchain destinacijo v EU, ter da je pomembno, da vse nove tehnologije prilagajamo tako, da nam izboljšujejo kakovost življenja.

Tehnologija se razvija bistveno hitreje od zakonodaje, izkušnje posameznikov na področju veriženja podatkovnih blokov in na trgu s kriptovalutami so iz dneva dan drugačne. Današnje omizje je bilo namenjeno ravno temu: da posamezniki z različnih pozicij izmenjajo poglede, soočijo mnenja in skušajo najti rešitve, kako pametno nasloviti izzive, s katerimi omogočiti nadaljnji tehnološki razvoj, hkrati pa zaščititi vse deležnike, ki sodelujejo v transakcijah. Večkrat je bil omenjen pojem »pametna regulacija«, rezultat iskanja razmerja med regulacijo, ki vzpostavi ustrezne zakonske premise in samoregulacijo blockchain industrije, ki skladno z razvojem tehnologije, zapolnjuje vsebino med zakonskimi premisami.

Vabilu na okroglo mizo so se odzvali Darko Butina, BUDS Svetovanje, Jan Isakovič, Cofound.it, Aleš Butala iz Agencije za trg vrednostnih papirjev, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za finance Tilen Božič, Jakob Gajšek iz ABC pospeševalnika, ter gosta iz tujine: Jonas Valbjørn Andersen iz IT univerze v Københavnu in Xander Bouwman iz nizozemskegea liberalnega think thanka D66.

Aleš Butala iz Agencije za trg vrednostnih papirjev je v pogovoru dejal, da se v ATVP zavedajo, da se tako izdajatelji kot vlagatelji na področju izdaje t.i. kriptožetonov soočajo z mnogimi vprašanji. Kot regulator so ravno iz tega razloga izvedli javno posvetovanje, zbirali so odzive zainteresirane javnosti, ki jih zdaj analizirajo, vse z namenom, da se presodi, kakšna bi lahko bila vloga regulatorja, kot je ATVP, tudi na tem področju. Posebej je poudaril, da je trg delniških papirjev ali finančnih instrumentov organiziran in strogo reguliran z razlogom, da se jasno ve, kaj so odgovornosti in obveznosti akterjev na trgu. Pomen jasne zakonske ureditve je tudi v tem, da ščiti vlagatelja, ki mora imeti dovolj informacij, da lahko sprejme pravo odločitev. Mnogo vprašanj, ki jih sicer postavljajo vlagatelji in izdajatelji, je sicer po njegovi oceni mogoče nasloviti tudi po obstoječi zakonodaji, kjer je definicija vrednostnega papirja funkcijska.

Dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo, je poudaril odgovornost države. »Vsi posamezniki si želijo svobode, dokler gre dobro, in čim manj omejevanja države. Ko gre nekaj narobe, pa iščejo odgovornost in pomoč v državi,« je dejal. Nove tehnologije po njegovi oceni pogosto prehitevajo pravo, sploh, ker gre za kompleksna vprašanja. Predstavil je aktivnosti vlade, ki je pristopila k reševanju vprašanj na tem področju aktivno, v dialogu z deležniki, prek skupnega think tanka, iniciative Blockchain Slovenija. Je pa ob tem tudi izpostavil pomen sprejemanja zakonodaje, ki zahteva določen postopek ravno zaradi pomena postopka kot takšnega: zakoni se namreč ne morejo sprejemati samo po želji ene skupine ljudi, postopek mora vključevati tudi javno posvetovanje, medresorsko in politično usklajevanje. Si pa želi in je zagotovil, da bo država še naprej v stalnem stiku z zasebnim sektorjem.

Tilen Božič, državni sekretar na Ministrstvu za finance, je z vidika svojega področja ocenil, da je slovenska davčna zakonodaja dobro postavljena in temelji na načelih, da se lahko vsakega posameznika ustrezno obravnava, ne glede na njegov položaj. Pozdravil je vprašanja, ki jih nanje naslavlja zasebni sektor, in ministrstvo se trudi, da jih čim več razčisti. Po njegovih besedah država predvsem zasleduje cilj, da so odgovori sistemski in da ne vplivajo na ostala področja. »Država ima namreč močna orodja, s katerimi lahko marsikomu škoduje, če na področju davkov ravna nepremišljeno in rokohitrsko. Sistem pobiranja davkov mora ostati robusten, pregleden in predvidljiv,« je dejal v pogovoru.

Darko Butina iz podjetja BUDS Svetovanje je predstavil razliko med klasičnimi vlagatelji in poslovnimi angeli ter vlogo t.i. ICO pri zbiranju sredstev. Ti so po njegovi oceni zelo vplivali na način zbiranja denarja, pri tem pa obstaja izziv, v kakšni obliki se t.i. kovanci pojavljajo: kot valuta, »utility« ali »security«, torej z vidika njihove uporabne vrednosti ali kot lastniško upravičenje. Sploh slednje je z vidika regulacije nujno in v Sloveniji še ni mogoče. Nekatere države so nas po njegovi oceni v tem pogledu že prehitele, tako z vidika obdavčitve kot obveznosti, ki jih izdajatelji takšnih kovancev imajo do vlagateljev.

Jakob Gajšek iz ABC pospeševalnika je dejal, da je zbiranje sredstev s pomočjo ICO odprlo nove priložnosti in je ocenil, da bo v primeru jasnejše davčne zakonodaje lahko prišlo do hibridnih modelov financiranja zagonskih podjetij. Predvsem je poudaril, da naj posamezniki, ki se lotevajo razvijanja svojih podjetniških idej, delajo nekaj, kar ima smisel, da spremljajo trende, saj se je že v zadnjega pol leta ogromno spremenilo. Izbor načina zbiranja sredstev je tako drugotnega pomena.

Jan Isakovič iz podjetja Cofound.it se je odzval na predstavnika vlade, oba državna sekretarja, in dejal, da dokončnih rešitev in odločitev na mnogih področjih še ni. Po njegovi oceni se sicer država, tako vlada kot regulatorji, trudijo in komunicirajo z zasebnim sektorjem. Ocenil je, da se danes soočamo s svojevrstnim razvojem na področju izdaje kriptožetonov, ko se iz začetne »romantike« skupnosti, ko so se projekti financirali iz zanosa, zdaj mnoge izdaje kovancev dogajajo zgolj zaradi zaslužka. Zdaj se po njegovem mnenju veliko bolj gledajo rezultati podjetij, s čimer se investiranje približuje obstoječim modelom zagonskega financiranja. Rezultat bo njegovem predvidevanju presek starega in novega načina financiranja. Pri tem je ključno, da se loči vrednost podjetja od vrednosti izdanih žetonov, da se prenehajo špekulacije z »utility« in »security« kovanci. ICO zbiranje sredstev pomeni drugačen način financiranja, vendar s podobnimi pogoji, kot velja za start-upe: »Spreminja se mehanika financiranja, prihaja do njegove demokratizacije.«

Gosta iz tujine, Jonas Valbjørn Andersen iz IT univerze v Københavnu in Xander Bouwman iz liberalnega think thanka D66, sta poudarila, da je Slovenija v mnogočem veliko naprej na tem področju, sploh z vidika uspešno financiranih ICO projektov. Po njuni oceni se vse države soočajo s podobnimi izzivi, kako na pameten način doseči regulacijo, pri tem pa ne dušiti inovativnosti in potenciala, ki jih prinaša blockchain tehnologija. Pri tem sta se strinjala, da se moramo v Evropski uniji predvsem drug od drugega učiti, in pozdravila, da je v Sloveniji mogoč tako neposreden dialog z vladnimi predstavniki, ki soodločajo tudi na evropski ravni. Xander Bouwman je na prisotne naslovil tudi apel, da se ne dela projektov ICO zgolj zaradi t.i. »goldrush« efekta, ker so špekulacije nezdrave za ekosistem in za zaupanje v tehnologijo, ki še toliko ponuja.

37 komentarjev

Podjetje nabralo 48 milijonov profilov ljudi in jih pozabilo na internetu

Slo-Tech - Ob zadnjih škandalih z zbiranjem informacij o milijonih uporabnikov Facebooka se je izpostavljalo podjetje Cambridge Analytica, ki so ga dobili s prsti v marmeladi, a še zdaleč ni edino podjetje, ki je to počelo. Malo znano podjetje Localblox iz zvezne države Washington se je znašlo pod žarometi, saj je zbralo in nevede na ogled postavilo 48 milijonov profilov.

Localblox se ukvarja z avtomatičnim brskanjem, iskanjem in zbiranjem po spletu. Svoje podatke v glavnem nabira s Facebooka, Twitterja, LinkedIna in podobnih strani. V začetku tega leta je podjetje na strežnikih Amazon S3 pustilo javno dostopen odklenjen arhiv lbdumps, ki je meril 1,2 terabajta (stisnjen pa 151 GB). V njem so bili osebni podatki 48 milijonov ljudi, nabrani iz različnih virov in sestavljeni skupaj. Arhiv je našel raziskovalec Chris Vickery, ki je v preteklosti odkril že številne pozabljene javno dostopne podatkovne baze....

2 komentarja

Ruska blokada Telegrama s stranskimi učinki na ostale strani

Slo-Tech - Rusija je izpolnila napovedi in dokončno blokirala Telegram, a je bila pri tem tako zagreta, da je blokirala še vse kaj drugega. Roskomnadzor je namreč poskrbel za blokado 16 milijonov naslovov IP, med njimi celotne bloke (35.192.0.0/12, 35.156.0.0/14, 18.184.0.0/15, 18.194.0.0/15, 18.196.0.0/15, 52.58.0.0/15). Na ta način so želeli poskrbeti, da se jim ne bi kakšen Telegramov izmuznil, a so stranski učinki tako obsežne blokade očitni. Ker je Telegram del svoje infrastrukture prenesel na Amazon Web Services in Google Cloud in se s tem začasno izognil blokadi, je Roskomnadzor blokiral tudi njune IP-je.

Aleksander Žarov, ki vodi Roskomnadzor, je potrdil, da so v Rusiji blokirali Amazonove naslove, ker jih je Telegram začel uporabljati, da bi se izognil blokadi. Podobno velja za Google, čeprav uradne informacije ni. Amazon in Google dogodkov še nista komentirala. Skupina Pussy...

11 komentarjev

Microsoft pripravil lastno Linuxovo distribucijo

Microsoft - Ker se povečujeta število in obseg internetnih napadov, v katerih so uporabljene pametne naprave in pogosto tvorijo velike botnete, je Microsoft pripravil paket rešitev za zajezitev te kuge. Odgovor se imenuje Azure Sphere in sestoji iz treh komponent, izmed katerih je gotovo najzanimivejša Microsoftova lastna Linuxova distribucija.

Prvi del predstavljajo novi mikrokrmilniki (MCU), ki prinašajo izboljšave na strojni ravni, ki so po Microsoftovem mnenju nujne za gradnjo varnih sistemov. Med drugim gre za možnost nadgradnje programske opreme, uporabo šifrirnih ključev, ki jih ni moč ponarediti, razdelitev programske kode na ločene razdelke (compartmentalization) ipd. Prva naprava, ki bo uporabljala te čipe, ki jih je...

65 komentarjev

Tehnološki velikani obljubljajo več varnosti pred državo

Slo-Tech - Več kot 30 podjetij, med katerimi so tudi ABB, Arm, Cisco, Facebook, HP, HPE, Microsoft, Nokia, Oracle, in Trend Micro, je podpisalo tako imenovan tehnični sporazum o računalniški varnosti (Cybersecurity Tech Accord), v katerem so se zavzela za boj proti zlorabi tehnologije. V sporazumu, ki vključuje vse večje proizvajalce in operaterje tehnologije, se podjetja opredeljujejo za boj proti zlorabam in zaščito uporabnikov ne glede na nacionalnost, lokacijo in interese. Podjetja s tem vsaj na načelni ravni trdijo, da ne bodo pomagala nobeni državi pri izvajanju internetni napadov na civiliste in podjetja kjerkoli na svetu.

Podjetja izpostavljajo štiri področja: boljšo obrambo, zavezanost nenapadanju, izboljševanje tehnologije in skupni pristop. V prvi točki podjetja obljubljajo...

22 komentarjev

Z mutacijo pripravili boljši encim za razgradnjo plastike

Slo-Tech - Moderna plastika je skoraj čudežni material - lahko jo oblikujemo v poljubne oblike, je trdna in vzdržljiva, nestrupena in stabilna. Prav zadnja lastnost povzroča največ težav, saj se odpadki kopičijo in kopičijo. Plastika sčasoma preperi na majhne koščke, ki pa se še stoletja ne razgradijo, zato so jih morja polna. Čeprav sama po sebi ni strupena, kazi morja, obale in predstavlja veliko nevarnost za živali, kadar se jim kam zatakne.

Ena najpogostejših vrst plastike se imenuje PET (polietilen tereftalat). V naravnem okolju praktično ni organizma, ki bi jo bil sposoben razgraditi, zato se...

38 komentarjev

Prvi dogovor o omejevanju izpustov ladijskega prometa

The Wall Street Journal - Ob sprejetju kjotskega protokola leta 1997 je bil ladijski promet izvzet iz omejitev za izpuste ogljikovega dioksida in tako je ostalo do danes, vključno s pariškim dogovorom. Ladijski promet dandanes ustvari dva odstotka vseh izpustov CO2, a bi se brez nadzora ta delež močno povečal. V študiji za Evropsko komisijo so raziskovalci izračunali, da bo brez regulacije do leta 2050 ladijski promet predstavljal 17 odstotkov, letalski promet pa 22 odstotkov vseh izpustov CO2. Leta 2012 je bil njun kumulativni delež 3-4 odstotke. Nadaljnji problem predstavljajo druga onesnažila, ki jih ladje brizgajo v ozračje v mednarodnih vodah. Tedaj njihovi motorji uporabljajo slabo rafinirano gorivo, ki ima veliko zlasti žveplovih primesi. Ladje so zato eni...

35 komentarjev

Rusija blokirala Telegram, Kremelj prisiljen preiti na ICQ

Slo-Tech - Po pričakovanjih je moskovsko sodišče ugodilo zahtevi regulatorja ruskega medijskega prostora Roskomnadzor in odločilo, da je Telegram v Rusiji odslej blokiran. Odločitev je začela veljati nemudoma, razlog pa je spor glede šifrirnih ključev. Oblasti so od Telegram želele šifrirne ključe za dostop do komunikacij, ki pa jih Telegram ni mogel izročiti, ker jih nima. To je bilo za oblasti nesprejemljivo, ker bi lahko tajne pogovore po Telegramu uporabljali teroristi, tajne službe pa jim ne bi mogle prisluškovati. Ruska tajna služba FSB je Telegram označila glavno komunikacijsko sredstvo za mednarodne teroristične organizacije v Rusiji.

Roskomnadzor je že poslal zahtevo ponudnikom dostopa do interneta, ki so začeli blokirati dostop do Telegramovih strežnikov....

19 komentarjev

Hyperloop prihaja v Evropo

Slo-Tech - Od Hyperloop Transportation Technologies kakšno leto nismo slišali nič novega, potem ko so pokazali nekaj fotografij, kako gradijo pnevmatični transport hyperloop. Trenutno obstajata dva prototipa - eden v puščavi severno od Las Vegasa in pred sedežem SpaceX-a v Hawthornu v Kaliforniji. Sedaj pa tehnologija prihaja v Evropo. HyperloopTT sporoča, da so v Franciji začeli graditi pilotni enokilometrski odsek hyperloopa. Prvi del bo zgrajen že letos in bo dolg 320 metrov, cel kilometrski projekt pa bo dokončan prihodnje leto. Dogovore o zgraditvi dejanskega sistema imajo podpisane v Ohiu, Južni Koreji in Indiji, v Evropi pa bomo za zdaj dobili le pilotni projekt, ki bo stal v opuščeni vojaški bazi blizu Toulousa.

Podjetij,...

58 komentarjev

Primer opičjega selfija vendarle ni končan

Slo-Tech - Lanskega septembra je kazalo, da je spor glede najslavnejšega selfija na svetu končan. V primeru selfija, ki ga je posnela opica makak s fotoaparatom Davida Slaterja leta 2011, sta se PETA, ki je zastopala opico, in Slaterjev založnik poravnala. Na sodišče sta zato naslovila zahtevo, da tožbo zavrže, a je to ta teden presenetljivo odločilo, da poravnave ne sprejme. Pričakujemo lahko torej uradno sodbo.

Saga se vleče že dolgo. Ker je fotografije posnela opica, ki ne more biti lastnik avtorskih pravic, je Wikimedia Commons fotografije vključila v svoje baze kot javno dobro. Slater se s tem ni strinjal, a na koncu je patentni urad odločil, da je fotografija v javni lasti, ker Slater ni bistveno vplival na njen nastanek. Zgodba pa se tu ni končala, saj se je fotografija znašla v knjigi Wildlife Personalities, ki jo je leta 2015 napisal Slater. Zato je organizacija PETA (People for the Ethical Treatment of Animals) vložila tožbo kot zastopnik opice in zahtevala, da se prihodki od te...

80 komentarjev

Na Švedskem odprli prvo elektrificirano cesto

Slo-Tech - Na Švedskem so odprli prvi odsek pametne elektrificirane ceste, ki je namenjena električnim vozilom. Dva kilometra dolg odsek med Rosersbergom in letališčem Arlanda v prestolnici se imenuje eRoadArlanda in predstavlja prvo elektrificirano cesto na svetu, ki ni namenjena zgolj javnemu prevozu. V asfalt je zalit kovinski vodnik, s katerim ima vozilo prek posebne roke med vožnjo stik. Na ta način vozilo dobiva električno energijo neposredno iz omrežja in baterijo med vožnjo polni. Za zdaj obstaja le eno primerno vozilo, in sicer en tovornjak švedsko-danske pošte PostNord.

Za varnost je poskrbljeno tako, da je vodnik pod napetostjo le, ko zazna vozilo nad seboj. Na ta način je mogoče cesto popolnoma varno prečkati in celo stopiti na vodnik. Dva kilometra dolg odsek je stal milijon evrov. Ocenjujejo, da bi...

20 komentarjev