Slo-Tech novice

Še ena nova dobra praksa: Informacijski pooblaščenec opušča ti. kavč inšpekcije

Ti. kavč oz. pisarniška inšpekcija (simbolična fotografija)

vir: RTV Slovenija
Slo-Tech - O Informacijskem pooblaščencu (IP-ju) zadnje čase pišemo v zelo pozitivni luči, ker je postal bistveno bolj prijazen do domačih podjetij kot je bil prej. Kot že napisano, primer njihove trenutne najboljše prakse dovoljuje rabo spletnih piškotkov tudi brez predhodne privolitve obiskovalca oz. celo v primeru, da je uporabnik shranjevanje izrecno prepovedal. S to novo dobro prakso so razveselili številne upravljavce spletnih strani (tudi na primer Policijo, ki pa si je po naši objavi premislila in odločila za malo bolj konzervativno uporabo spletne analitike). Pravzaprav smo seznanjeni s še več drugimi državnimi organi in lokalnimi skupnostmi, ki piškotke že veselo uporabljajo na ta način, o čemer nameravamo pisati v kratkem. A to lahko še malo počaka, ker moramo poročati o nečem še pomembnejšem. Zadnje aktivnosti na IP-jevi spletni strani namreč kažejo, da namerava prenehati z dolgoletno prakso - ti. "kavč inšpekcijami spletnih strani".

Naj pojasnimo. V državi imamo številne zakone in druge prepise, ki določajo, kako je treba opravljati te in one dejavnosti, ampak to samo po sebi še ni garancija, da bo tako. Podjetja predpise včasih kršijo. Gradbinci npr. včasih delajo v nedeljo, restavracije uporabljajo hrano. s pretečenim rokom, zasebni vrtci neusposobljeno osebje, spletne strani pa zbirajo več informacij o obiskovalcih kot bi bilo treba. Da teh kršitev ne bi bilo preveč, je potreben reden nadzor, tega pa izvajajo inšpekcijski organi, kot so tržni inšpektorat, gradbena inšpekcija, zdravstveni inšpektorat ali seveda IP. Vsi ti organi pa imajo en problem: inšpekcija je načeloma draga in zamudna operacija. Inšpekcijski organi morajo namreč v skladu z zakonom delovati »na terenu«, se pravi, na sedežu zavezanca. Zato je treba imeti kadre, vozila, plačati gorivo, zavarovanje, gume, vinjete … in tako dalje. Vse to potem inšpekcijske organe postavlja pred izbiro, pri kom izvajati inšpekcijski nadzor in pri kom ne. Kako narediti selekcijo in kako določiti prioritete.

Informacijski pooblaščenec je dosedaj imel to srečo, da je lahko zaradi narave svojega dela malo "optimiziral" delovne procese glede tega terenskega dela. Kot namreč izhaja iz njihovih letnih poročil, so se v zadnjih letih fokusirali zlasti na nadzor spletnih strani, te pa je po naravi stvari mogoče nadzirati tudi brez poti na sedež ponudkov, ampak kar iz “domačega naslonjača”. No, ne ravno domačega in ne ravno naslonjača, bolj iz pisarniškega fotelja. Preveriti, ali spletna stran uporablja za zasebnost invazivne piškotke, se da iz pisarne. Za razliko npr. od preverjanja gradnje, za kar se je nujno treba odpraviti na gradbišče. No, tem inšpekcijam, ki jih inšpektorji lahko delajo iz pisarne, ljubkovalno pravimo “kavč inšpekcije”.

Čeprav so te inšpekcije mnogo hitrejše in cenejše, se pravi »učinkovite«, predstavljajo inovativno rešitev za navidezno zagotavljanje ustavnih pravic strank v inšpekcijskem postopku. Zakon o inšpekcijskem nadzoru namreč pravi, da ima oseba, ki se je znašla v inšpekcijskem postopku pravico, da je prisotna pri inšpekcijskem nadzoru. Prav tako ima pravico, da se izjavi o vsakem uradnem dejanju, o vsaki ugotovitvi in vsaki odločitvi, ki jo sprejme organ. Temu se pravniškem žargonu reče pravica do kontradiktornosti postopka. Seveda ni težav, ko pride gradbeni inšpektor na gradbišče in izvede pregled. Izvajalec ima vso možnost, da je prisoten ob pregledu. Stvar se zaplete, ko se izvaja kavč inšpekcija. Ta se opravi … v pisarni. Brez strank. Stranka tudi ni prisotna pri pisanju zapisnika. In zapisnik ji ni prebran. Samo po pošti ga dobi in zraven navodilo, naj se o tem izjasni. Kar je lahko problem. Ker pač nek državni organ trdi, da je v nekem trenutku, ob pomoči nekega brskalnika naredil neke screenshote, iz katerih izdajajo nepravilnosti, zdaj pa se ti brani, in dokaži, da to ni bilo tako. Sicer drži, da se večina podjetij v strahu pred globami pokori takšnemu nadzoru, a kaj bi bilo, če se ne bi, kaj če bi kdo od njih ugovarjal in potem pred sodiščem dokazoval, da so mu bile kršene ustavne pravice? Za zdaj se Ustavno sodišče s takšnim primerom še ni soočilo in ne upamo napovedati, kako bi se odločilo. Vendar pa je IP vložil precej naporov (3. točka prvega odstavka 65 člena) v to, da bi nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) za takšne inšpekcije zagotovil izrecno pravno podlago.

Zato moramo pohvaliti Informacijsko pooblaščenko, ki si je s spretnim pogajanjem v času, ko se številni drugi inšpekcijski organi po leta in leta borijo za eno ali dve dodatni zaposlitvi, s sklicevanjem na GDPR in nove naloge, ki jih le ta prinaša, zagotovila več kot 10 novih zaposlitev v zadnjih dveh letih, ob tem pa še selitev v nove poslovne prostore na Dunajski cesti. Te nove zaposlitve so zagotovile zadosten kadrovski bazen, da lahko IP opusti kavč inšpekcije in tudi nadzor spletnih strani izvaja tako, kot jim to veleva veljavna procesna zakonodaja (ZIN). Kot kažejo vse okoliščine, gre za dobro premišljeno in načrtovano spremembo politike organa.

Da se je ta proces že začel, jasno kažejo nedavne spremembe pravil rabe piškotkov na njihovi spletni strani. Kaj se je torej zgodilo?

Najprej ugotavljamo, da delovanje spletne strani ostaja praktično nespremenjeno že štirinajst dni. Vsak obiskovalec tako še vedno prejme analitične piškotke Matomo (Piwik), ne da bi ga spletna stran vprašala za privolitev. Tako kot prej je o tem še vedno zgolj obveščen, s pasico na dnu strani. Tam je še vedno tudi povezava, ki namiguje, da lahko »Upravlja z nastavitvami piškotkov«. Če klikne nanjo, je preusmerjen na podstran »O spletni strani«, na kateri mora tako kot prej poiskati razdelek »Upravljanje piškotkov«. Tam še vedno piše, da ima možnost »opt-out« od teh piškotkov, tako da klikne na za to pripravljeno stikalo. Če to stori, mu spletna stran postreže še en piškotek, »piwik_ignore«, vendar pa piškotke namenjene sledenju še vedno dobiva, ne glede na »opt-out«. Prav tako mu še vedno nič ne pomaga, če jih ročno izbriše, saj jih že ob naslednjem obisku dobi nazaj.

Je pa videti, da so pri IP nekoliko spremenili besedilo ob stikalu za »opt-out«. Medtem, ko je na njem prej pisalo »Trenutno se beleži analitični piškotek. Kliknite tu, če se želite odjaviti«, zdaj piše »Trenutno je nameščen analitični piškotek. Če ne želite, da se beleži vaš obisk, odkljukajte to možnost«. Prav tako je v pojasnilu nad stikalom prej bila poved »Za uveljavitev te odločitve, prosimo kliknite spodaj in prejeli boste piškotek, v katerega se je odločitev shranila«, ki je zdaj več ni.

Manjša sprememba je vidna tudi po kliku na to stikalo. Medtem ko je prej tam pisalo »Trenutno analitični piškotek ni nameščen. Kliknite tukaj za prijavo«, zdaj piše »Trenutno niste prijavljeni. Če želite, da se namesti analitični piškotek, obkljukajte to možnost.«.

Zdi se torej, da je Informacijski pooblaščenec hotel pojasniti, da so z januarsko spremembo resda mislili, da je piškotke dopustno postavljati ne glede na voljo obiskovalca, da pa jih ni dovoljeno uporabljati za sledenje, če uporabnik sporoči, da tega noče.

Tako iz sprememb politike jasno izhaja, da več ni ključno, ali podjetje postavlja piškotke ali ne, ampak predvsem kaj dela z njimi.

Tega pa se ne da ugotoviti zgolj iz pregleda spletnih strani, temveč je treba iti na teren k zavezancu in preveriti dejansko stanje. Ugotoviti je namreč treba, kaj točno se počne s podatki, ki jih piškotki sporočajo upravljavcu spletne strani. Tega se seveda ne da ugotoviti brez vpogleda v zaledne zbirke podatkov. Za vpogled v zaledne zbirke podatkov mora inšpektor na teren. Na sedež podjetja, v podatkovni center, v domačo garažo ali kamorkoli že, kjer zavezanec skriva svoj center za obdelavo osebnih podatkov.

2 komentarja

Oglasna koda upočasnjuje nalaganje spletnih strani

vir: Maxpixel

vir: The Register
The Register - Patrick Hulce, raziskovalec in nekdanji Googlov inženir je analiziral programske kodo zunanjih razvijalcev na milijonu najbolj popularnih spletnih strani in prišel do zaključka, da 100 najbolj razširjenih delčkov JavaScripta porabi 59 % časa, ki ga te strani potrebujejo za svoje nalaganje.

Zunanja koda seveda predstavlja le en dejavnik, ki vpliva na nalagalni čas, ob njem pa še prepustnost in zakasnitve v omrežju, velikost datotek in procesna moč same naprave. Hulce je ob tem za The Register pojasnil, da obstaja več vrst zakasnitev, ki jih uporabniki občutimo. Tako so za vizualno zakasnitev, pri kateri se na zaslonu dlje časa ne pokaže nič, največkrat krive latence v omrežju in preobremenjenost vira podatkov. Na drugi strani pa je za zakasnitve, ki vplivajo...

0 komentarjev

Koliko zveznega davka je lani doma plačal Amazon?

vir: Wikipedia
Slo-Tech - Odgovor se glasi nič. In to že drugo leto zapored, kljub temu, da je podjetje denimo predlani zabeležilo 5,6 milijarde čistega dobička, lani pa ga je celo podvojilo na 11,2 milijarde. To izhaja iz poročila Inštituta za davke in ekonomijo (ITEP), v katerem za nameček navajajo tudi to, da je podjetje lani dobilo povrnjenih 129 milijonov dolarjev preplačanih davkov, kar njihovo efektivno davčno stopnjo postavi na -1 %.

Seveda so se po objavi novice takoj oglasili politiki, od Bernieja Sandersa, pa do Donalda Trumpa, ki je že dlje časa poznan kot velik nasprotnik Jeffa Bezosa in vsega povezanega z njim. A ITEP v poročilu omenja tudi to, da je glavni vzrok za pičlost Amazonovega davčnega bremena prav Trumpova administracija, ki je...

19 komentarjev

OpenAI je ustvaril algoritem, ki si ga ne upa spustiti v divjino

theguardian.com - V laboratoriju za strojno inteligenco OpenAI so napravili algoritem za generiranje besedil, ki je po njihovem mnenju prenevaren, da bi ga v celoti dali v javnost.

Strojni algoritmi danes ne znajo zgolj prepoznavati vzorcev, temveč tudi ustvarjati nove vsebine, na primer slike in obraze. Seveda so še na stopnji, ko pozornega človeka zelo težko pretentajo, saj je večina njihovih stvaritev nepopolna, dostikrat pa naravnost groteskna. Toda očitno prihajamo v čas, ko bo strojna pamet postala tako sposobna, da bodo njene stvaritve težko razločljive od človeških. V družbi OpenAI, za katero stoji Elon Musk, so namreč ustvarili generator tekstovnih besedil, ki ga ne želijo spustiti iz laboratorija. Menijo, da je tako učinkovit, da bi pomenil...

42 komentarjev

Preobrat: Direktiva o avtorskih pravicah na digitalnem trgu gre na glasovanje V EP

vir: Wikipedia
Slo-Tech - Pred skoraj mesecem dni je zakonodajni postopek Evropskega parlamenta (EP), v katerem so poslanci z novo direktivo želeli urediti avtorske pravice na spletu, nenadoma zastal. Največ zaradi umika podpore nekaterih držav, med njimi je bila tudi Slovenija, ki v omiljenih določbah zlasti 11. in 13. člena, niso več videle prvotnega smisla, zaradi katerega se je vse skupaj začelo.

Ves ta čas so za zaprtimi vrati potekala pogajanja in ta teden je prišlo do preobrata, za katerega sta z dogovorom poskrbeli Nemčija in Francija. Kaj natanko so se poslanci dogovorili, za zdaj še ni znano, je pa nekaj poudarkov na svojem blogu objavila znana nasprotnica direktive, Julia Reda. Na kratko: ključne sporne določbe ostajajo. 11. člen bo tako...

16 komentarjev

Bliža se usodni datum za GPS

Slo-Tech - Veliko se je govorilo o hrošču Y2K, ki naj bi ob prehodu iz leta 1999 v 2000 povzročil pravo računalniško kataklizmo, pa se na koncu ni zgodilo nič tragičnega. Tovrstnih primerov, ko zmanjka prostora za zapis podatka o času, je še več (na primer leto 2036, leto 2038). Prvi naslednji se bo zgodil 6. aprila letos, ko bo v sistemu GPS zmanjkalo prostora za zapis zaporedne številke tedna. Epoha GPS se je začela 5. januarja 1980. GPS datum shranjuje tudi kot število tednov, ki so pretekli od tedaj, za kar ima na voljo 10 bitov. To pa je premalo, saj 210 (1024) tednov hitro mine.

Prvikrat se je to zgodilo 1. avgusta 1999, naslednjikrat pa se bo 6. aprila letos. To pomeni, da bi bil naslednji teden 1024., česar seveda ne moremo zapisati v 10-bitno spremenljivko celih števil. Štetje tednov gre tedaj zopet z ničle, kar lahko...

14 komentarjev

JPMorgan Chase pripravlja lastno kriptovaluto

Slo-Tech - Ameriška investicijska banka JPMorgan Chase je sporočila, da razvija svojo kriptovaluto JPM Coin, katere vrednost bo vezana na ameriški dolar. Šlo bo za varianto Ethereuma s potrebnimi prilagoditvami, ki jih potrebuje investicijska banka. Uporabili bodo tehnologijo veriženja blokov Quorom, ki je izpeljanka iz Ethereuma. Slednji je prosto dostopen in odprt, medtem ko je Quorom veriga blokov z omenjenim dostopom.

V preteklosti je JPMorgan Chase že javno kritiziral bitcoin, zato je zanimivo, da banka sedaj pripravlja lastno, dasiravno drugačno kriptovaluto. Quorom ne uporablja potratnega sistema proof-of-work, kjer se integriteta verige zagotavlja z rudarjenjem, temveč enostavnejšo shemo, ki temelji na glasovanju. Upravljavec omrežja ima namreč...

35 komentarjev

Amazonovega močno subvencioniranega sedeža v New Yorku ne bo

Slo-Tech - Amazon si je premislil in novega sedeža ne bo zgradil v Long Island Cityju blizu New Yorka, kakor so napovedali novembra. Da novega sedeža ne bo, se je začelo govoriti v začetku tega leta, ko je postalo jasno, da newyorški politiki nove investicije ne podpirajo. Amazon je danes tudi uradno potrdil, da ga v New York ne bo.

Amazon se je pred dvema letoma odločil, da bo zgradil svoj drugi sedež. Iskanja lokacije se je lotil precej inovativno, saj je mesta in lokalne oblasti pozval k oddaji ponudb, kaj lahko podjetju ponudijo. Med 238 mesti je nato izbral 20 finalistov, ki so lahko še izboljšali svoje ponudbe (med seboj si jih seveda niso kazali), a na koncu se je Amazon odločil, da drugega sedeža ne bo, temveč bodo odprli...

7 komentarjev

Airbus napovedal ustavitev proizvodnje velikana A380

Bloomberg - Pri Airbusu so napovedali, da bodo leta 2021 oddali zadnjega superjumba A380, saj so naročila pošla, ker je njihovo obratovanje za svetovne prevoznike postalo predrago. Največje potniško letalo v zgodovini se bo tako poslovilo od tovarniških hal zgolj šestnajst let po prvem vzletu.

Ogromna štirimotorna potniška letala - najbolj Boeingov legendarni jumbo jet 747 - so nesporna ikona množičnega letalskega potniškega prometa in sinonim za dolge čezoceanske lete. Toda tehnološki napredek, ki jih je nekoč ustvaril, jim sedaj hitro jemlje sapo. Najvažnejše novosti vidimo pri lažjih materialih in učinkovitejših ter zanesljivejših motorjih. Kompozitne snovi, predvsem tiste z ogljikovimi in steklenimi vlakni, so postale...

55 komentarjev

Opportunity dokončno mrtev

New Scientist - NASA sporoča žalostno, a pričakovano vest, da je najstarejši delujoč rover Opportunity dokončno mrtev. Rover, ki je na Mars prispel davnega leta 2004 in za več kot petdesetkrat presegel načrtovano življenjsko dobo, je utihnil lani poleti, ko se je na Marsu razbesnela nevihta. V zrak je dvignila toliko prahu, da roverjeve sončne celice niso mogle več zagotavljati energije za obratovanje. Nevihta je trajala mesece, a ko se je polegla, je bilo jasno, da je Opportunity v težkem položaju. Čeprav so ga še mesece poizkušali zbuditi, se Opportunity ni več oglasil.

Sedaj pa je NASA dokončno

10 komentarjev

Švica ponuja nagrade za vdor v svoj sistem e-volitev

Slo-Tech - Švicarske oblasti so se odločile preveriti varnost svojega sistema za elektronsko glasovanje tako, da so razpisale nagrade za morebitne hekerje (bug bounty). Medtem ko lokalne volitve v posameznih kantonih že od leta 2004 ponekod potekajo elektronsko, so na zveznih volitvah elektronsko glasovanje doslej le preizkušali. Od 25. februarja do 24. marca letos bo Švicarska pošta, ki nudi sistem za elektronsko glasovanje, nagrajevala najdene ranljivosti.

Skupaj je na voljo 150.000 švicarskih frankov (130.000 evrov), najvišje nagrade pa znašajo 50.000 frankov. Dobil jo bo, komur bo uspelo neopazno spremeniti kakšen glas. Nagrajujejo tudi druge manipulacije, denimo vidno spreminjanje glasov, razbitje zasebnosti glasovanja, uničenje glasov, vdor ali zgolj odkritje, da strežnik ne uporablja...

17 komentarjev

Bo tudi Kalifornija dodatno obdavčila tehnološke zaslužkarje?

Gavin Newsom, kalifornijski guverner

vir: Wikipedia
Bloomberg - Kalifornijski guverner Gavin Newsom je v svojem nagovoru o stanju v tej zvezni državi predlagal uvedbo digitalne oz. podatkovne dividende, posebnega davka, ki bi ga zaradi upravljanja z osebnimi podatki plačevala velika tehnološka podjetja. Kot je povedal guverner, ki je na svojem položaju šele kak mesec, bi bilo prav, da so prebivalci Kalifornije, ki gosti največ takih podjetij, deležni dela...

17 komentarjev

Kdor jé predelano hrano, hitreje umre

Slo-Tech - Pogosto slišimo priporočilo, da (zelo) predelane hrane ni priporočljivo jesti, ker da škoduje zdravju, čeprav konkretni razlogi, zakaj bi bila predelana hrana z enakimi sestavinami (čips je seveda manj zdrav od paprike) bolj nevarna kakor nepredelana, ostajajo izmuzljivi. Obstajajo različne študije, ki povezujejo uživanje predelane hrane z višjo pojavnostjo debelosti, povišanega krvnega tlaka, raka in drugih bolezni. Raziskovalci s pariške Sorbone so raziskovali, kako zelo škodljiva je predelana hrana, in odkrili, da v resnici skrajšuje življenje. Spremljali so prehranjevalni in življenjski slog več kot 44.000 Francozov, ki so bili na začetku raziskave stari povprečno 58 let. Osem let pozneje sta med sodelujočimi 602 človeka manj, večinoma pa so...

114 komentarjev

Dobre prakse Informacijskega pooblaščenca že prešle v splošno rabo

Mojca Prelesnik, pooblaščenka za piškotke.

vir: Varen svet
Policija - Konec januarja smo objavili prispevek o novih pravilih uporabe piškotkov, ki jih je na svoji spletni strani prikazal Informacijski pooblaščenec (IP), sicer nadzorni organ na tem področju. Po vzoru številnih tujih spletnih strani so se namreč tudi oni odločili piškotke postavljati v vsakem primeru, ne da bi se kaj posebej ozirali na voljo obiskovalca. Takšne nove dobre prakse smo seveda pozdravili, ker so bistveno bolj prijazne do lastnikov spletnih strani. Pred tem je namreč veljalo, da je postavitev piškotkov dovoljena šele pod...

109 komentarjev

Google Maps dobiva obogateno resničnost

Slo-Tech - Pred slabim letom dni je Google zgolj namignil, da bi lahko dobili verzijo Google Maps z obogateno resničnostjo, ko je na majskem dogodku Google I/O pokazal, kako bi to lahko bilo videti. Sedaj pa obogatena resničnost prihaja, saj jo je The Wall Street Journal lahko ekskluzivno preizkusil.

Zamisel je preprosta, le za uresničitev je bilo treba razviti dovolj tehnologije. Namesto gledanje v zemljevid na telefonu in ugotavljanja, v katero smer moramo iti, da bomo šli proti vzhodu, bi nam lahko telefon smer pokazal kar v živo. Ko vklopimo novo funkcijo Google Maps, telefon s kamero posname okolico in na zaslonu prikaže posnetek, ki pa ima dodane smerokaze. Na ta način telefon tudi...

14 komentarjev

IBM-ova umetna inteligenca izgubila v debati s svetovnim prvakom

Slo-Tech - Včeraj je potekalo zanimivo debatersko tekmovanje, na katerem sta si nasproti stala najviše rangirani debater na svetu Harish Natarajan in IBM-ova umetna inteligenca IBM Debater. To je bil drugi nastop IBM Debaterja v javnosti, tokrat proti precej boljšemu nasprotniku, zato poraz ni presenečenje. Na podobnem tekmovanju lani je namreč umetna inteligenca eno debato prepričljivo dobila, drugo pa odločno izgubila.

Že tedaj je bilo jasno, da je umetna inteligenca že zelo dobra. Čeprav je IBM Debater lani eno debato izgubil, so si bili udeleženci enotni, da so bili njegovi odgovori vsebinsko polnejši in bolje argumentirani, medtem ko mu je pri predstavitvi in podajanju malo zmanjkalo. To niti ni problem, saj je namen umetne inteligence predelati velike količine...

17 komentarjev

Med družbenimi omrežji Redditovi uporabniki vredni najmanj

Slo-Tech - Reddit je ta teden končal nov krog financiranja, v katerem je zbral 300 milijonov svežega kapitala. Polovico je prispevalo kitajsko podjetje Tencent, kar je zelo razjezilo številne uporabnike, ki so začeli protestno objavljati slike medvedka Puja in fotografije s protestov na Trgu nebeškega miru leta 1989. Oboje je na Kitajskem prepovedano, zato z objavljanjem teh vsebin izražajo nestrinjanje s Tencentovo investicijo. Reddit je eno najbolj liberalnih pribežališč svobodnega govora na internetu, Kitajska pa je s svojo cenzuro in velikim požarnim zidom pravo nasprotje. Reddit se verjetno ne bo spremenil, saj je Tencent pridobil bistveno premajhen delež, da bi lahko vplival na poslovanje; valutacija podjetja v tokratnem...

16 komentarjev

Družba Mars One, ki je želela poseliti Rdeči planet, je bankrotirala

Ars Technica - Nizozemska organizacija Mars One je leta 2012 dvignila dosti prahu z najavo, da želi postaviti človeško kolonijo na Marsu in podvig financirati pretežno z donacijami ter trženjem pravic za resničnostni šov, ki naj bi ga snemali na poti. Projekt je bil od vsega začetka na udaru hudih kritik, da je nerealen in meji na prevaro, zato ni presenetljivo, da je družba sredi januarja bankrotirala.

Večina je za idejo bržkone slišala pred štirimi leti, ko so precej bučno izbirali kandidate za enosmerno potovanje - med povsem običajnimi ljudmi. Izmed več kot 200.000 prijavljenih se je v ožji izbor prebila stoterica, v kateri je bil tudi Slovenec, sicer pa je šlo v veliki meri za umetnike in sanjače. Toda to je bila edina oprijemljiva zadeva, ki so jo...

13 komentarjev

Zgodba o kriptomenjalnici QuadrigaCX se zapleta

Slo-Tech - Stečajni postopek kanadske menjalnice QuadrigaCX se bo nadaljeval s sodno obravnavo v četrtek, medtem pa na dan prihajajo nenavadne zgodbe, ki so povezane z menjalnico. Ena izmed žalostnih je zgodba kanadskega programerja Tonga Zouja, ki je izgubil 560.000 kanadskih dolarjev (370.000 evrov). Nenavadno je to, da jih ni izgubil s špekulacijami ali v piramidni shemi, temveč pri početju tega, kar naj bi kriptovalute omogočale - hiter in poceni prenos denarja.

30-letni Zou je po študiju sedem let delal v Kaliforniji, sedaj pa se je želel preseliti nazaj v Kanado, v Vancouver. Da bi laže in ceneje prenesel svoje prihranke, je v ZDA svoje...

62 komentarjev

Igranje različnih videoiger korelira z višjo moralnostjo

Slo-Tech - Na univerzi v Bournemouthu v Veliki Britaniji so izvedli še eno v nizu raziskav o vplivu igranja računalniških iger na razvoj mladih. Anketirali so 166 mladih, starih od 11 do 18 let. Raziskovali so korelacijo med igranjem iger ter moralnostjo (moral reasoning). To je proces, s katerim ugotavljamo, ali je neko dejanje pravično ali ne, in se močneje razvije med 12. in 14. letom starosti. Ugotovili so, da povezave niso enoznačne ali preproste, a v povprečju je vpliv iger pozitiven.

Prva avtorica raziskave Sarah Hodge pojasnjuje, da je bilo doslej izvedenih že ogromno raziskav o vplivu nasilnih iger in da še vedno nimamo enotnega odgovora, kako vplivajo na ljudi. V pričujoči študiji pa so merili izrecno eno komponento, in...

66 komentarjev