vir: Pixahive
Z razpletom sta menda zadovoljni obe strani, kljub temu pa je Stephen Scheeler, nekdanji šef Facebooka za Avstralijo, priznal, da je nekoliko popustil prav Facebook. Avstralska vlada ni kazala znamenj popuščanja, podobno odločni so bili tudi izrazi podpore drugih držav. Kanada in Velika Britanija sta tako že napovedali, da bosta problem skušali rešiti na podoben način, v imenu EU pa je podporo Avstraliji izrekel komisar za notranji trg Thierry Breton, ki je Facebook obenem okrcal zaradi načina in izvedbe protesta proti zakonu.
Po drugi strani pa je pogumno izsiljevanje Facebooka vrglo senco tudi na druga velika spletna podjetja, ki zadnje čase živijo v strahu pred kakim radikalnim posegom regulatorjev, zlasti pred razdelitvijo na več manjših entitet. Microsoft se je tako precej odločno postavil na stran avstralske vlade, kot je storil že pred meseci, ko je ta bíla podobno bitko z Googlom.
V Avstraliji so se torej za silo zmenili. Vprašanje pa je ali je tak koncept uporaben tudi drugod? Kritiki pravijo - in imajo vsaj deloma prav - da gre v resnici za skriti davek, maskiran v komercialne pogodbe. Pogodbe namreč sklepamo s prosto voljo, ne po diktatu države. Drugi zadržek pa se nanaša na porazdelitev tako pridobljenih sredstev. Tu kaže, da bodo največ profitirale velike in močne založbe, kot je Murdochov Media Corp, ki je že sklenil dogovor tako s Facebookom kot Googlom, medtem ko se številne brezimne lokalne in regionalne medije najverjetneje ne bo končalo tako uspešno. Manjka jim namreč ekonomske in siceršnje družbene moči, da bi si s t. i. gatekeeperji lahko izpogajali uravnotežene in finančno poštene dogovore. To se utegne pokazati že Avstraliji, kjer bosta Google in Facebook z velikimi založniki pokrila približno 90 % medijskega pridelka v državi in zato za preostalo desetino najbrž ne bosta imela prevelike motivacije.
