Slo-Tech - Sedmerica najrazvitejših držav je na sinočnjem srečanju finančnih ministrov v Londonu sprejela zgodovinski dogovor o obdavčitvi multinacionalk. Ključna dela dogovora sta dva, prvi je zaveza, da bodo velika podjetja poslej primorana davke plačati v državah, kjer svoje storitve oz. izdelke dejansko prodajajo, ministri pa so se obenem dogovorili še za minimalno stopnjo davka na dobiček v višini 15 odstotkov, kar bo preprečevalo, da si države z davčno stopnjo med sabo konkurirajo.
Sporazum je pomemben zaradi dosedanje prakse velikih podjetij, da so za sedež poslovanja izbrale katero od držav z nizko davčno stopnjo, nato pa dobiček prikazovale in davke plačevala tej državi. Še vedno odmeva primer Amazona.
Podrobnosti bodo sicer še predmet pogajanj v prihodnjih mesecih, bo pa sporazum najverjetneje zajel podjetja z več kot desetodstotno stopnjo dobička. To je že sprožilo bojazen nekaterih držav, da novost ne bo doletela Amazona, ki ima nekoliko nižji delež dobička v prometu. A je to že zavrnila ameriška finančna ministrica Janet Yellen. Na sporazum so se seveda že odzvala praktično vsa velika tehnološka podjetja in poenotenje globalnih davčnih pravil - gre za prvo večjo spremembo po letu 1920 - brez izjeme pozdravila, kljub temu, da se zavedajo, da bodo nekateri zaradi tega poslej plačevali več davka. Nekateri analitiki že opozarjajo, da je minimalna stopnja davka s 15 odstotki določena prenizko, saj bo silila k nižanju davkov marsikatero državo, ki zaradi trošenja med pandemijo tega ne bo mogla privoščiti. Spomnimo, Irska je z 12,5 odstotno stopnjo davka na dobiček zadnja desetletja precej uspešno igrala vlogo davčnega raja.
Podpisnice sporazuma so ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Kanada, Italija in Japonska, veljal pa bo tudi za celotno EU. Zdaj je seveda ključno, da k njemu čim množičneje pristopijo še druge svetovne države, kar bi se lahko zgodilo že prihodnji mesec, ko bo v Benetkah potekalo srečanje G20, kjer za mizo sedijo tudi Rusija, Kitajska in Brazilija.
Ključna dela dogovora sta dva, prvi je zaveza, da bodo velika podjetja poslej primorana davke plačati v državah, kjer svoje storitve oz. izdelke dejansko prodajajo, ministri pa so se obenem dogovorili še za minimalno stopnjo davka na dobiček v višini 15 odstotkov, kar bo preprečevalo, da si države z davčno stopnjo med sabo konkurirajo.
Dodal bi, da sam menim, da se to nikoli ne bo sprejelo pod tem sistemom. V tem sistemu bogataši pišejo zakone in politiki so njihove lutke. Raje bodo bogataši namenili milijone za podkupnine politikov, da se ne sprejme zakon, kateri bi prikrajšal za milijarde vsako leto te iste bogataše.
Par politikov bo spet, ker je lansiralo takšno idejo, obogatelo na račun podkupnin in si bodo kupili kakšen vikend na Hawajih ali pa jahto. Zakon pa ne bo sprejet. Čeprav je zelo dober.
Sej še ni zakona, samo zmenili so se da naj bi bil. Ponavadi pride na konca ena mehka, watered verzija, polna lukenj in izjem, pa to čez 5 let postopoma.
Če se spomnimo malce nazaj: Juncker je nekaj multinacionalkam 'zrihtal', da so imela sedež podjetja v Luksemburgu in plačevala samo izjemno dogovorjene 1 ali 2 odstotne davščine (namesto običajnih 20 ...25%). V zameno pa je denar teh korporacij pijanega pedrčeta porinil na najvišji evropski stolček in ga 'držal', da ni padel z njega, tudi ko že niti naravnost hoditi ni več zmogel.
Kako bodo v pošteno obdavčevanje prepričali članico G7 ZDA, če ima večina najmočnejših korporacij sedež tam in se tja tudi steka denar?
sedež že imajo tam, dobička pa tam ne prikazujejo, zato tudi v us&a plačajo približno 0% davka.
Če še ne veš kako to funkcionira: Firma ugotovi, da ima 200 milijonov dobička in iz slamnate firme v oazi pošlje račun za določene storitve, kateri gre v stroške in na koncu ni nič dobička v državi z normalnimi davki.
Ne verjamem da je možno določiti koliko dobička ima ena firma na zanesljiv način. Brez tega pa so pogovori o kakršnemkoli davku da dobiček brezpredmetni.
Zadeva bo treba izključno na promet gledat ali pa ne bo delovalo.
Predstava za rajo (aka) psi lajajo karavana gre dalje (aka) pravljica za lahko noč (aka) nije šija nego je vrat (aka) danes so dovoljene sanje, jutri je novi dan.... itd Podpisnice sporazuma so ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Kanada, Italija in Japonska, veljal pa bo tudi za celotno EU. Zdaj je seveda ključno, da k njemu čim množičneje pristopijo še druge svetovne države, kar bi se lahko zgodilo že prihodnji mesec, ko bo v Benetkah potekalo srečanje G20, kjer za mizo sedijo tudi Rusija, Kitajska in Brazilija. Evo ekonomske priložnosti za Madagaskar ali pa Kubo ali pa Puerto Rico, da uvedejo 11% davčno stopnjo pa zjebejo fsem računico...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
Sami optimistični komentarji tule gor. Nič se ne da, vse skupaj bo trajalo vsaj par let, kapitalisti bodo še bolj izkoriščali uboge delavce, pijani Juncker, blablabla ...
Tale COVID vas je vse skupaj precej zdelal. Ne mislim v korporalnem smislu.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Nekateri analitiki že opozarjajo, da je minimalna stopnja davka s 15 odstotki določena prenizko, saj bo silila k nižanju davkov marsikatero državo, ki zaradi trošenja med pandemijo tega ne bo mogla privoščiti.
Sedaj, ko je najnižja stopnja 0%, jim nekako gre.
Podpisnice sporazuma so ZDA, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Kanada, Italija in Japonska, veljal pa bo tudi za celotno EU.
Tole se mi zdi najbolj zanimivo - kateri mehanizem prenaša zaveze treh na vso sedemindvajseterico?
Sej še ni zakona, samo zmenili so se da naj bi bil.
Zakon? V mednarodnih odnosih? Največ, kar lahko storijo je, da predlagajo to v WTO. Ostalo pa je na nivoju zavez in zvijanja rok. Zato ideja (ki nikakor ni sveža) ni zaživela, dokler je ni podprla Amerika, ki edina res lahko zvije roko komu.
Trenutne marže njihovih storitev in izdelkov že upoštevajo trenutno "kreativno računovodstvo". Tako da če se jih bo dodatno obdavčilo, bomo to razliko na koncu seveda plačali potrošniki.
Kdor misli, da omenjena podjetja po sprejetju tega davka ne bodo dvignile cen, je naiven
Vprašanje. Ali lahko podjetje s sedežem v A toži državo B, ki pristopi k temu paktu, za izgubljen profit, če je med A in B sklenjen prostotrgovinski sporazum z zaščito investitorjev (arbitraža pa to)?
Kdor misli, da omenjena podjetja po sprejetju tega davka ne bodo dvignile cen, je naiven
Nič bolj kot tisti, ki misli, da ta podjetja nimajo točno tako visokih cen, kot se da. Ker niso vsi enako izpostavljeni, ne bodo imeli motiva kartelno dvigovati cen.
Ok, pa dajmo, ker ste sami vseznalci. Jaz sem guglu plačal že kar nekaj, ampak točno nič v Sloveniji, ker ga tukaj ni. Jaz sem Amazonu plačal že kar nekaj, ampak točno nič v Sloveniji, ker ga tukaj ni. Zdaj naj mi pa nekdo izračuna dobiček Amazona in gugla v Sloveniji, da ga znamo obdavčiti za moja plačila.
Gremo dalje? Miscrosoft Slovenija kupi Windowse za 99 evrov (ker jih sam ne "dela") in jih proda za 100 evrov. Stroškov pri tem ima 5 evrov. Rezultat je čista zguba. Kako misli janez to obdavčiti? Kako misli janez Microsoft Slovenijo prisiliti da kupi windowse za 80 evrov ali da jih proda za vsaj 107 evrov?
Bo kar nekaj stvari za rešiti. Po severno korejsko, kot smo že povedali. Če treba, očitno s puško uperjeno v glavo CEO.
Kdor misli, da omenjena podjetja po sprejetju tega davka ne bodo dvignile cen, je naiven
Če lahko prenesejo na pleča potrošnikov, ja, sicer pa si bodo zmanjšali svoj kos pogače.
Multinacionalke niso dobrodelne organizacije. Letna poročila in dobički morajo rasti, sicer se delnicam slabo piše.
Glede na stotine milijard dolarjev, ki jih že ima Apple in bolj ali manj ne ve kam z njimi... misliš da bodo znižali ceno svojih naprav v stilu "dovolj smo že zaslužili"?
Glede na stotine milijard dolarjev, ki jih že ima Apple in bolj ali manj ne ve kam z njimi... misliš da bodo znižali ceno svojih naprav v stilu "dovolj smo že zaslužili"?
Cena produktov nima neposredne povezave s stroški. Seveda morajo stroški biti nižji od cene, tu se pa konča. Ko/če se bodo vzpostavile nove razmere, se bodo podjetja prilagodila. Tako ali drugače - avtomatizma pa tu ni. Ena strategija je, da s propagando ustvariš pričakovanje višjih cen (pomanjkanje! davki! kobilice!) in potem cene zvišaš manj. Win win. Potrošnik, ki prej ni hotel odšteti evra več, bo sedaj z veseljem dal dva več- ker so ga prej prepričali, da z manj kot tremi dodatnimi evri ne bo šlo.
Tu sploh ne gre za splosno povecanje davka ampak za dejstvo da so trenutno domace firme bolj obdavcene kot tuje.
Recimo primer, zaradi ekstra davka ki bi ga teoreticno Amazon placal bo tezko povisal cene, ker lokalne EU trgovine ne bodo nic od tega ekstra davka fasale in komaj cakajo da povisa cene da mu ukradejo trzni delez.
Skratka teorija super spila, praksa bomo pa videli ja.
Zanimivo kako se je razpasla epidemija socializma.
Neoliberalci, kje ste??
Kot levičarju mi seveda kar srce igra ob takem navdušenju za socializem. Kaj šele sledi? Boste vsi volili Levico...?
Sem ti hotel odgovoriti, pa se mi je logika podrla. Kaj pomeni biti levičar? Kaj je Levica (ukinitev privat lastnine?)? Socialistična država - močna multinacionalka, kaj je razlika? Kaj so neoliberlaci?
Mislim da bi vsaj inženirji morali uporabljati bolj specifične izraze.
Socialistična država - močna multinacionalka, kaj je razlika? Kaj so neoliberlaci?
Ekonomska moč se prevaja v politično. Koncentracija bogastva, značilna za kapitalizem, se izkaže za nedemokratično, saj bogata manjšina ugrabi vzvode oblasti, formalna demokracija pa sprevrže v strankarsko plutokracijo & izpraznjen volilni obred za množice. "Če bi v plutokracijah ljudje resnično o čem odločali, bi volitve že ukinili/prepovedali." (neznan avtor) Politične volitve so v modernih plutokracijah folklora, ki naj bi pri ljudeh vzbudila občutek, da še vedno odločajo o relevantnih socio-ekonomskih vprašanjih.
V socializmu pomembni ekonomski vzvodi ostanejo v rokah javne oblasti. Na ta način ima "demos" vsaj nekaj vpliva na relevantna socio-ekonomska vprašanja.
Neoliberalci so verska sekta, ki časti Trg. Terjajo, da se javna oblast povsem odpove pristojnostim na področjih fiskalne, carinske & plačne politike (minarhizem - vitka država, zvedena na represivne institucije). Edina dovoljena ekonomska politika je monetarna, pa še te ne smejo oblikovati izvoljeni funkcionarji (politiki), ampak finančni tehnokrati v centralnih bankah.
Razlika med neoliberalci in liberalci pa je sledeča: Adam Smith je verjel, da lahko družbi in njenim ekonomskim interesom najbolje služijo sebični posamezniki/dejavniki, ki konkurenčno delujejo ( t. j. nudijo svoje storitve/blago) na prostem trgu. Neoliberalizem pa družbo kar “ukine”. Thatcher: “Družba ne obstaja, obstajajo le družine in posamezniki.” Če je pri Smithu trg sredstvo za doseganje družbenega blagostanja, se pri neoliberalcih spremeni v cilj/božanstvo kapitalizma.
Ko boste dojeli, da politiki rešujejo politično vprašanje in da ga v bistvu sploh ne rešujejo, ampak še bolj komplicirajo, vam bo jasno, da rešitve ni. Tu ni nobenih levičarjev, desničarjev, socialcev, kapitalistov itd. Vse multinacionalke poslujejo in zbijajo dobiček popolnoma legalno in v skladu z zakoni.
Zdaj politiki skušajo najti nelegalne načine za pobiranje denarja. Ali te nelegalne načine uzakoniti in narediti legalne. Če jim uspe, bo rezultat dražji izdelki. To je vse.
Tu sploh ne gre za splosno povecanje davka ampak za dejstvo da so trenutno domace firme bolj obdavcene kot tuje.
Recimo primer, zaradi ekstra davka ki bi ga teoreticno Amazon placal bo tezko povisal cene, ker lokalne EU trgovine ne bodo nic od tega ekstra davka fasale in komaj cakajo da povisa cene da mu ukradejo trzni delez.
Vse firme so obdavčene enako, z zakoni, ki veljajo v državi poslovanja. Razen če se ne zdilajo drugače z raznimi počivalkoti pod mizo, ampak tudi v tem primeru je še vedno legalno.
In če nadaljujemo, vsak janez lahko odpre firmo na kajmanih in tja nalaga presežek sredstev. Če se mu splača, je pa druga stvar. Možnost ima enako, kot veliki.
Socialistična država - močna multinacionalka, kaj je razlika? Kaj so neoliberlaci?
Ekonomska moč se prevaja v politično. Koncentracija bogastva, značilna za kapitalizem, se izkaže za nedemokratično, saj bogata manjšina ugrabi vzvode oblasti, formalna demokracija pa sprevrže v strankarsko plutokracijo & izpraznjen volilni obred za množice. "Če bi v plutokracijah ljudje resnično o čem odločali, bi volitve že ukinili/prepovedali." (neznan avtor) Politične volitve so v modernih plutokracijah folklora, ki naj bi pri ljudeh vzbudila občutek, da še vedno odločajo o relevantnih socio-ekonomskih vprašanjih.
V socializmu pomembni ekonomski vzvodi ostanejo v rokah javne oblasti. Na ta način ima "demos" vsaj nekaj vpliva na relevantna socio-ekonomska vprašanja.
Neoliberalci so verska sekta, ki časti Trg. Terjajo, da se javna oblast povsem odpove pristojnostim na področjih fiskalne, carinske & plačne politike (minarhizem - vitka država, zvedena na represivne institucije). Edina dovoljena ekonomska politika je monetarna, pa še te ne smejo oblikovati izvoljeni funkcionarji (politiki), ampak finančni tehnokrati v centralnih bankah.
Razlika med neoliberalci in liberalci pa je sledeča: Adam Smith je verjel, da lahko družbi in njenim ekonomskim interesom najbolje služijo sebični posamezniki/dejavniki, ki konkurenčno delujejo ( t. j. nudijo svoje storitve/blago) na prostem trgu. Neoliberalizem pa družbo kar “ukine”. Thatcher: “Družba ne obstaja, obstajajo le družine in posamezniki.” Če je pri Smithu trg sredstvo za doseganje družbenega blagostanja, se pri neoliberalcih spremeni v cilj/božanstvo kapitalizma.
To glede neoliberlacev se strinjam. Vera v trg kot odrešenika je sekta. Ampak jaz imam podobno mnenje o socializmu. Verjame v obstoj idealnega družbenega sistema. V praksi pa dobiš koruptivno birokracijo. Včasih socialisti naredijo še revolucijo in onesposobijo določen delež "problematičnih" oseb.
Jaz navijam za demokracijo, samo mislim, da je vzdrževanje demokracije posledica precejšnjega truda dovolj velikega deleža svobodnih posameznikov znotraj družbe. (Saj inženirji se ponavadi bolj brigajo za svoje projekte, ampak brez nič ni nič.)
Če se pri nas nekdo opredeljuje za levičarja oz. socialista, pri določenem deležu ljudi zbuja asociacije na zanje ne preveč svobodno življenje v SFRJ in na precej grdih stvari, ki so se tam dogajale. Če ne bomo znali glede tega malo začutit drug druge, bo to samo v interesu tistim, ki jim plutokracija ali kakšna druga diktatura ustreza.
Resitev sem ze veckrat povedal, omejitev osebnega premozenja na recimo, iz riti potegnjeno, na 3 miljone. Vse naprej je 100% obdavceno.
Resi vecino tezav danasnjega sveta: - prepreci neomejeno bogatenje iz preprostega hobija "bom tekmoval s prijatelji" - omogoci, da se denar vrti - ni vec enoznacnega lastnistva podjetij/korporacij ampak je lastnistvo dovlj razprseno, da je tezko vplivati nanj s samo ene strani - razprseno gospodarstvo in unicenje monopola - se vedno smiselno nagrajevanje dela - kdor hoce delati veliko, lahko to se vedno pocne ampak v imenu celotne druzbe (ko doseze mejo svojega premozenja) - izkoreninjenje neskocnega dedovanja in delanja skode nesposobnezev, ze ce bosta dva otroka v druzini, bo nesposobnez dobil samo 1.5 miljona. - se vedno imas "prosti trg" jurkoff, samo je moznost delanja skode posameznika hudo zmanjsana - podjetniki bojo za doseganje velikih ciljev prisiljeni sodelovati - onemogoceno vecanje premozenja preko odkupovanja konkurence - onemogocanje oz. precej zmanjsana moc pridobivanja politicne moci iz naslova podkupovanja, lobiranja itd.
Za doseg tega obstaja relativno preprosta pot, postopno premikanje meje davka na premozenje.
Davek na dobiček podjetja plača končni kupec, potrošnik. Kako je možno da ta koncept tolikšnemu številu ljudi tukaj ni jasen? Edini moralen davek na dobiček je 0%, kar bi koristilo vsem potrošnikom, najbolj pa najbolj revnim, saj bi vsak pameten podjetnik znižal cene.
Kdo plača carino? Mi, ki blago kupimo. Višja carina, več plačam. Z višanjem carin država kaznuje mene, ne pa tuje firme. Ščiti enega domačega proizvajalca pred konkurenco iz tujine, škoduje pa vsem nam ostalim, še posebej najbolj revnim, ker moramo plačevati več. Edina moralna carinska stopnja je 0%.
"Ekonomska moč se prevaja v politično." To drži edino tam, kjer je politična moč že tolikšna, da non stop omejuje ekonomijo. Pri čemer se podjetniki pred tem branijo na tak način, da lobirajo. Logično bolj je bogat, bolj lahko lobira. Rešitev: vzeti državi moč, kar bi skoraj v celoti odpravilo tako lobiranje kot korupcijo.
Volitve so overrated.
"Koncentracija bogastva, značilna za kapitalizem" Gospodarstvo ni zero sum game, bogastva je vedno več, bogatimo vsi, vključno z revnimi. To da milijonar bogati hitreje od reveža je pa zgolj posledica osnovnošolske matematike.
"Neoliberalci so verska sekta, ki časti Trg." To ste si preprosto izmislili iz čiste mržnje. "Trg" ni neka entiteta, ki stoji sama zase temveč je zgolj posledica tega, da smo ljudje svobodni in svobodno trgujemo med seboj. Princip je svoboda, trg in kapitalizem sta zgolj dve posledici svobode.
"Mimogrede, 3 miljone je vec kot rabi odrasel clovek za lepo zivljenje do smrti." To da vi iz naslonjača določate kaj drugi rabimo in kakšne so naše vrednote je nemoralno.
Levi ste tako obsedeni z materializmom in avtoriteto, da bi radi iz pozicije psilosopher kinga regulirali čisto vse po vrsti, po nekaterih se mora birokrat z mislimi dotakniti vsakega šraufa. Vse to v škodo najšibkejših slojev, ki si podrejanja vsem tem regulativam ne more privoščiti. Bogataš pa si lahko, saj ima hordo advokatov.
In le bogataš lahko kupi cnc mašino vredno 300 jurjev, s katero podvajseteri produktivnost najmanj petim ljudem.
Če bi zares hoteli, bi ta problem že dolgo nazaj rešili, pa mimogrede še razne Britanske davčne oaze. To je po moje vse skupaj blef za javnost, ker gre ljudem na živce, ker bogati z vsako krizo postajajo še bistveno bogatejši. Niso ugrabljene samo države, ugrabljena je kar cela civilizacija.
Davek na dobiček podjetja plača končni kupec, potrošnik. Kako je možno da ta koncept tolikšnemu številu ljudi tukaj ni jasen? Edini moralen davek na dobiček je 0%, kar bi koristilo vsem potrošnikom, najbolj pa najbolj revnim, saj bi vsak pameten podjetnik znižal cene. .... In le bogataš lahko kupi cnc mašino vredno 300 jurjev, s katero podvajseteri produktivnost najmanj petim ljudem.
Zanimivo, da enim niti koncept davka ni jasen. Brez davkov ni države. Brez ustreznih davkov se povečuje razslojevanje. Ki v končni fazi običajno vodi revolucije in klanje.
Brez davkov ni države. Itak, zato moramo biti srečni, da nam ne vzamejo več kot 50 % pri plači. Pri 50 % smo baje država brez davkov. Že diši po revoluciji.
Tu sploh ne gre za splosno povecanje davka ampak za dejstvo da so trenutno domace firme bolj obdavcene kot tuje.
Recimo primer, zaradi ekstra davka ki bi ga teoreticno Amazon placal bo tezko povisal cene, ker lokalne EU trgovine ne bodo nic od tega ekstra davka fasale in komaj cakajo da povisa cene da mu ukradejo trzni delez.
Skratka teorija super spila, praksa bomo pa videli ja.
Pri nas imamo 19 % davek na dobiček, Nemčija pa ga ima 30 %. Slovenska firma ima v Sloveniji manj obdavčen dobiček. Amazon bo plačal nič davka na dobiček, kot večina velikih spletnih prodajalcev v sloveniji, ki plačajo praktično nič davka na dobiček, kljub nižji obdavčitvi. Amazon bo lahko povišal cene, ampak si prepričan, da jih slovenski spletni trgove pa ne bo. Lokalne spletne trgovnine bodo težko pridobivale tržni delež, kvečjemu ga bodo še izgubivale.
Taka je realnost slovenskih spletnih trgovcev proti Amazonu.
Rade volje bi dal denar slovenskemu trgovcu. Ampak, brez da ga dobim.
"Zanimivo, da enim niti koncept davka ni jasen. Brez davkov ni države." Res, takšne države kot je sedaj, definitino ni brez davkov. Pri čemer gre najmanj desetina proračuna v koruptivne roke, ampak to so detajli. Davek od dohodkov pravnih oseb SLO: približno desetina proračuna (milijarda). Če tega ne bi bilo, bi se podjetniki dosti razbremenili in ustvarjali nova delovna mesta. Delovna mesta ustavljajo "razslojevanje" in večajo blaginjo, ne davki.
"Brez ustreznih davkov se povečuje razslojevanje." Kaj sploh je to "razslojevanje" po vaše? Če kupim pameten telefon za jurja ima Samsung jurja več, jaz pa jurja manj. Vrzel med bogatim in mano se je razširila za dva jurja. To je razslojevanje? To sploh ni noben koncept. "Razslojevanje" je zgolj to, da revež bogati dosti počasneje kot milijonar. Glavno pa je, da bogati.
"Ki v končni fazi običajno vodi revolucije in klanje." Do revolucije in klanja je vodilo to, da tlačani niso imeli nikakršne svobode in da so fevdalci s silo pobrali skoraj vse sadove njihovega dela. Nekam malo revolucij je dandanes v kapitalističnih državah z nizkimi davki. Ravno obratno je.
"Zanimivo, da enim niti koncept davka ni jasen. Brez davkov ni države." Res, takšne države kot je sedaj, definitino ni brez davkov. Pri čemer gre najmanj desetina proračuna v koruptivne roke, ampak to so detajli. Davek od dohodkov pravnih oseb SLO: približno desetina proračuna (milijarda). Če tega ne bi bilo, bi se podjetniki dosti razbremenili in ustvarjali nova delovna mesta. Delovna mesta ustavljajo "razslojevanje" in večajo blaginjo, ne davki.
Da, tako na prvi pogled se sliši smiselno, a v praksi višanje davčnih olajšav bogatim ne prinaša te famozne rasti. Višanje prihodkov manj bogatim, ki razliko potrošijo, namesto da bi jo parkirali v varne naložbe, po možnosti v davčnih oazah pa jo prinaša, da.
"Brez ustreznih davkov se povečuje razslojevanje." Kaj sploh je to "razslojevanje" po vaše? Če kupim pameten telefon za jurja ima Samsung jurja več, jaz pa jurja manj. Vrzel med bogatim in mano se je razširila za dva jurja. To je razslojevanje? To sploh ni noben koncept. "Razslojevanje" je zgolj to, da revež bogati dosti počasneje kot milijonar. Glavno pa je, da bogati.
Ja, revež bogati bistveno počasneje kot narašča vrednost izdelkov in storitev, ki jih proizvaja. Še to "bogatenje" (višanje standarda) je v zadnjih desetletjih na zahodu vprašljivo. Plače so se nominalno sicer malo zvišale, stanovanja (tipčne življenjske investicije manj premožnih) so se pa občutno podražile.
In ne, ni glavno, da bogati. Kdo pa lahko to trdi in s kakšno pravico. Pri bogatenju mora revnejši dobiti vsaj enak delež. Seveda bi bilo bolj pravično, če bi dobil večjega.
Ker je "revež" iz voza napredoval na "golfa" še ne pomeni, da mora biti hvaležen, da je "dobil" to darilo od bogatih. Ker ga ni.
"Ki v končni fazi običajno vodi revolucije in klanje." Do revolucije in klanja je vodilo to, da tlačani niso imeli nikakršne svobode in da so fevdalci s silo pobrali skoraj vse sadove njihovega dela. Nekam malo revolucij je dandanes v kapitalističnih državah z nizkimi davki. Ravno obratno je.
Ja, v času rasti in pravičnejše delitve dobička (recimo 1945-1980) je bilo to res. Zdaj pa. Si zamudil letošnjo zasedbo Capitola? Kaj misliš, koliko je manjkalo, da to ne bi bila le maškerada? Si zamudil rast rasizma in nacionalizmov na zahodu? Kam misliš, da to vodi? In zakaj se nekdo trudi sirotinjo usmeriti v zanjo manj produktivne cilje? Si spregledal, kaj počne nova nebrzdana kapitalistična Rusija z nasprotniki režima? Si opazil, da so dobili dosmrtnega predsednika? Si zamudil odhod ustanovne članice EU iz unije? Na srečo zaenkrat ne gre za posebej krvave revolucije v pravem smislu, pa si upaš trditi, kako dolgo bo še tako? Že nekaj časa lepo vre in para se nabira.
Prav tako je reduciranje agrumenta za nizje davke na "trickle down" v najboljsem primeru zmota, ce ne kaj hujsega, recimo laz :)
Iz eseja T. Sowell-a: At various times and places, particular individuals have argued that existing tax rates are so high that the government could collect more tax revenues if it lowered those tax rates, because the changed incentives would lead to more economic activity, resulting in more tax revenues out of rising incomes, even though the tax rate was lowered. This is clearly a testable hypothesis that people might argue for or against, on either empirical or analytical grounds. But that is seldom what happens. ... Yet this non-existent theory* has become the object of denunciations from the pages of the New York Times and the Washington Postto the political arena. It has been attacked by Professor Paul Krugman of Princeton and Professor Peter Corning of Stanford, among others, and similar attacks have been repeated as far away as India.2 It is a classic example of arguing against a caricature instead of confronting the argument actually made.
