Assange korak bliže izročitvi v ZDA

Slo-Tech - Višje sodišče v Londonu je danes razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo ameriško zahtevo po izročitvi Juliana Assangea. Višje sodišče meni, da je ameriška vlada podala dovolj zagotovil, da ni več nevarnosti za zdravje in življenje Juliana Assangea v sodnem postopku v ZDA. Primer se sedaj vrača na prvo stopnjo, kjer se bo vnovič odločalo.

Julian Assange je znan kot ustanovitelj strani Wikileaks, ki je objavila kopico tajnih dokumentov ameriške vojske in vlade, zaradi česar mu ZDA očitajo vohunjenje. Ovadb zoper Assangea v ZDA ne manjka, grozi pa mu dolgoletna zaporna kazen. Na seznamu najdemo računalniško prevaro, zlorabe, pridobitev in objavo podatkov o nacionalni obrambi, vohunjenje itd. Tožilstvo vztraja, da Assange ni novinar, temveč da je z objavo dokumentov v življenjsko nevarnost spravil tudi več uslužbencev ameriške države.

Assange je bil več let begunec na ekvadorskem veleposlaništvu v Veliki Britaniji, potem pa so ga britanski organi aretirali, ko mu je Ekvador odrekel gostoljubje. Vmes mu je grozila tudi izročitev Švedski zaradi domnevnega spolnega napada, kar je Assange vztrajno zavračal, češ da ga želijo Američani tako preko ovinka dobiti v kremplje. Švedska je kasneje od pregona odstopila. Ameriško tožilstvo je zato zahtevalo izročitev od britanskih organov.

Na prvi stopnji je bila zahteva zavrnjena, ker bi izročitev zaradi duševnega stanja Assangea predstavljala nehumano obravnavo. Obstajala naj bi resna nevarnost, da se bo Assange v ameriških priporih samopoškodoval ali si vzel življenje. Na to odločitev so se ZDA pritožile in za zdaj uspele. Februarja so namreč ponudile vrsto garancij, kako bodo z njim ravnali po izročitvi, med drugim služenje morebitne zaporne kazni v Avstraliji (od koder je doma). Višje sodišče je sedaj primer vrnilo na prvo stopnjo, kjer bodo ponovno odločali, ali je izročitev res nevarna in nečloveška. Se pa seveda Assange lahko najprej pritoži na to drugostopenjsko odločitev, ki je razveljavila prvostopenjsko odločitev.

Ne smemo pa zanemariti dejstva, da se je celoten primer zreduciral na vprašanje, ali Assangeevo zdravje dopušča izročitev. Novinarski velikani, kot so The New York Times, Washington Post in USA Today, označujejo primer proti Assangeu kot napad na novinarsko svobodo. Z objavo dokumentov je Assange razkril nezakonita ravnanja ameriške države, zato po mnenju urednika The New York Timesa to ne more biti kaznivo. Prvi amandma ameriške ustave namreč dovoljuje tudi objavo resničnih informacij, za pridobitev katerih je vir kršil zakon, še zlasti če je to v javnem interesu.