Prijavi se z GoogleID

» »

Velik del sodobnih storitev je brezplačen. Kako jih zajeti v BDP?

Velik del sodobnih storitev je brezplačen. Kako jih zajeti v BDP?

Jerome Powell

vir: Wikipedia
CNBC - Ameriški Urad za zvezne rezerve (FED) se ubada z zanimivim problemom sodobnih gospodarstev. Priča smo namreč silovitemu razvoju digitalnih storitev, ki pa se v bruto družbenem proizvodu ne odrazijo, kot bi se morale, saj jih je precejšen delež na voljo brezplačno. Sem sodijo družabna omrežja, GPS, spletni iskalniki in vse drugo. BDP namreč meri vrednost blaga in storitev, ki se kupujejo in prodajajo, zato ne zajamejo deleža modernih dobrin, ki jih posamezniki in podjetja prejmemo in s pridom uporabljamo.

Šef FEDa, Jerome Powel je zato na letnem srečanju ameriških ekonomistov napovedal nove metode izračunavanja, denimo merjenje količine podatkov, prenešene skozi žične in brezžične povezave. Še bolj zanimiva pot pa je povezana z nedavno raziskavo , v kateri so avtorji z obširnimi anketami prišli do nekakšne ocene vrednosti popularnih orodij sodobne družbe. V njej so posameznike spraševali, za koliko bi se bili pripravljeni odreči določeni storitvi. Rezultati so zanimivi, povprečen uporabnik bi želel prejeti 48 ameriških dolarjev, da bi za mesec dni opustil Facebook, cena pa je nekoliko višja za pretočne video storitve, kot je recimo YouTube, čigar celoletna cena je povprečno 1.173 USD. Najbolj cenjena digitalna storitev so očitno spletni iskalniki, saj bi uporabniki, da bi jih prenehali uporabljati za leto dni, zanje v povprečju zahtevali 17.530 USD. Del raziskave je potekal med evropskimi študenti in ti vrednost Snapchata ocenjujejo na 2,17 evra, LinkedIn na 1,52 evra, WhatsApp pa na presenetljivih 536 evrov mesečno.

Vodja raziskave, ekonomist Erik Brynjolfsson, se zato zavzema za uvedbo popolnoma novega načina merjenja družbenega blagostanja, imenuje ga GDP-B, z njim pa bi ponazarjali korist, ki jo posamezna stvar prinese družbi. Denimo, koliko se nam zdi vredna ugodnost, da nam zaradi satelitske navigacije ni več potrebno spraševati mimoidočih za pravo pot? Kako cenimo bistveno manj prepirov glede kakega trivialnega podatka, ki ga zdaj zlahka izbrskamo na spletu in z njim sogovorniku dokažemo svoj prav? Brynjolfsson trdi, da bi taka ocena koristnosti Facebooku prinesla med 0,05 do 0,11 odstotne točke dodatne letne rasti.

21 komentarjev

MrStein ::

Kako jih zajeti v BDP?

Tu ste se zatipkali v besedi "kako obdavčiti".
Ni za kaj.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

Utk ::

Evo rešitve za fiktivno rast bdpja za naslednjih 30 let. Potem bojo pa kaj drugega pogruntali. Recimo korist sončnega vremena na počutje zaradi globalnega segrevanja.

pirat ::

Uf, z aktivacijo preproste funkcije "blokiraj uporabnika, ne prikazuj njegovih postov" bi portal slo-tech lahko recimo sam potegnil Slovenije iz recesije :-)

drvo ::

Kaj bi zajemali v BDP? Saj niso brezplačne, plačajo se z oglasi in podatki, ki jih uporabnik pusti ponudniku. Torej so že obdavčene in del BDP-ja. Če pa imajo težave z pobiranjem davka pa to ni moj problem.

_Dormage_ ::

pirat je izjavil:

Uf, z aktivacijo preproste funkcije "blokiraj uporabnika, ne prikazuj njegovih postov" bi portal slo-tech lahko recimo sam potegnil Slovenije iz recesije :-)

:))

starfotr ::

Te študije so v bistvu zanimive, vendar so mlatenje prazne slame.

Če nekomu danes zapremo vodo/plin/izklopimo elektriko, ukinemo tankanje na bencinski, za nek čas, bo v roku nekaj dni/tednov rekel, da plača mnogo mnogo več za neko dobrino, kot je plačeval pred tem, samo da dobi nazaj. Ker to rabi.

Isto oziroma še huje je s hrano.

Tu je pa isto. Če se gugl/fb/ig... odloči za zaračunavanje neke storitve, potem bo to rezultiralo v množično plačevanje in ne množično opustitev teh servisov.

Številke, koliko je za nekoga vredna brezplačna storitev so povsem irelevantne. Treba je samo pogledat v letno poročilo firme in se takoj vidi, koliko je kaj vredno oziorma koliko stane nek servis.

harvey ::

Direktno teh brezplačnih storitev res ne moreš zmeriti imajo pa posreden vpliv - oglaševanje, nabava nove strojne opreme, da lahko sploh koristiš vse te dobrote, to pa je merljivo.
Degoo 100Gb Free Backup Storage
https://degoo.com/g/aJlhm7b| signup 3Gb+
------

Cr00k ::

MrStein je izjavil:

Kako jih zajeti v BDP?

Tu ste se zatipkali v besedi "kako obdavčiti".
Ni za kaj.


drvo je izjavil:

Kaj bi zajemali v BDP? Saj niso brezplačne, plačajo se z oglasi in podatki, ki jih uporabnik pusti ponudniku. Torej so že obdavčene in del BDP-ja. Če pa imajo težave z pobiranjem davka pa to ni moj problem.


Kaj mešate davek in BDP...?

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Cr00k ()

Machete ::

Ker, ker, Soroš pa vesoljci in reptili... saj veš.
Asrock-Z87Pro4|i5-4670K@4,3|4x4GB|GTX-1080|850EVO-250GB|WD2TB|W10Pro
Galaxy S10

DexterBoy ::

Jerome Powel; ali mora mogoče ta možakar na CT glave? Ali pa kar MR celotnega telesa opraviti? Mogoče celo odkrijemo, da je vesoljec...
Ko ne gre več, ko se ustavi, RESET Vas spet v ritem spravi.
http://www.avtofil.si/

djabi ::

starfotr je izjavil:

Tu je pa isto. Če se gugl/fb/ig... odloči za zaračunavanje neke storitve, potem bo to rezultiralo v množično plačevanje in ne množično opustitev teh servisov.


Odvisno. Primer: Če YT ne bi bil v osnovi brezplačen, ga jaz in večina mojih znancev ne bi uporabljala in bi iskali alternative.
Ali pa pač gledala manj teh posnetkov in ta čas porabila za kakšno drugo zadevo.

starfotr ::

Tudi jaz sem tak. Vendar čreda pa ni taka.

igorpec ::

> Če YT ne bi bil v osnovi brezplačen

Ja in ne. Plačuješ tako da buljiš/poslušaš reklame preden dobiš željeno vsebino. Dodatno zaračunavanje bi bilo v kontekstu tega le podražitev oz. zaračunavanje na drugačen način.

Seveda posamenzniku, ki tu in tam kaj pogleda, ni problem počakati teh nekaj sekund, da gre propaganda mimo ... nekaj sekund x milijoni ogledov = x - drobiž, ki ga dobi ustvarjalec. To pa je noro dober denar "brezplačnosti". Večina ustvarjalcev ne dobi nič in jih v "BDP" ni. Pa je to samo Youtube.

Glugy ::

Jap plačuješ z branjem/gledanjem oglasov s tem ker pač denar od nekje mora priti. Izdelki so dražji zato da se lahko reklamirajo. Dejansko plačaš pri nakupu izdelka še za njegovo oglaševanje; s tem pa posredno Youtube; časopisom; radijskim postajam; ipd; povsod kjer so reklame uporabljene. Dejansko ni brezplačnih storitev ker povsod služijo z nami pa čeprav posredno izjema bi bila mogoče kakšno prostovoljstvo.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Glugy ()

drvo ::

Cr00k je izjavil:

MrStein je izjavil:

Kako jih zajeti v BDP?

Tu ste se zatipkali v besedi "kako obdavčiti".
Ni za kaj.


drvo je izjavil:

Kaj bi zajemali v BDP? Saj niso brezplačne, plačajo se z oglasi in podatki, ki jih uporabnik pusti ponudniku. Torej so že obdavčene in del BDP-ja. Če pa imajo težave z pobiranjem davka pa to ni moj problem.


Kaj mešate davek in BDP...?


Ne, BDP se meri v €, torej so “brezplačne storitve” zajete v reklamah, preko katerih služijo ponudniki teh. Del z obdavčenjem sem dodal, ker si po mojem mnenju skrb kako jih zajeti lahko prevedemo, kako na dolgi rok obdavčiti končnega uporabnika.

SubjectX ::

Odvisno do kaksnega nivoja se spustis. Chrome nima reklam recimo, Gmail tudi ne (ali jih jaz zaradi adblockerja ne vidim?!). Je pa res, da ce uporabljas chrome si v vecini isces podatke na googlu, ki pa ze ima reklame. Ampak do googla lahko dostopas tudi preko IEja.. Chrome je torej dobrina, ki je zamenljiva brez izgube dobicka na strani googla.

Ales ::

SubjectX je izjavil:

Odvisno do kaksnega nivoja se spustis. Chrome nima reklam recimo, Gmail tudi ne (ali jih jaz zaradi adblockerja ne vidim?!). Je pa res, da ce uporabljas chrome si v vecini isces podatke na googlu, ki pa ze ima reklame. Ampak do googla lahko dostopas tudi preko IEja.. Chrome je torej dobrina, ki je zamenljiva brez izgube dobicka na strani googla.

Motiš se, Chrome poskrbi za sledenje in profiliranje uporabnika. Za striženje ovac je še pomembnejši kot sam prikaz reklame.

O Gmailu in kaj vse tam dobijo in prikazujejo pa nima smisla sploh razglabljati...
https://modronebo.net
Domene, gostovanje, strežniki, design

djabi ::

igorpec je izjavil:

> Če YT ne bi bil v osnovi brezplačen

Ja in ne. Plačuješ tako da buljiš/poslušaš reklame preden dobiš željeno vsebino.


Razumem, ampak to nekako ne velja zame, ker ne buljim v reklame*, ker jih v osnovi ni. Zato pa imam razne filtre/vtičnike v brskalniku.

* razen, če je reklama direktno montirana v sam video

MrStein ::

SubjectX je izjavil:

Gmail tudi ne (ali jih jaz zaradi adblockerja ne vidim?!).

Gmail.com ima reklame.
Motiti se je človeško.
Motiti se pogosto je neumno.
Vztrajati pri zmoti je... oh, pozdravljen!

igorpec ::

djabi je izjavil:

igorpec je izjavil:

> Če YT ne bi bil v osnovi brezplačen

Ja in ne. Plačuješ tako da buljiš/poslušaš reklame preden dobiš željeno vsebino.


Razumem, ampak to nekako ne velja zame, ker ne buljim v reklame*, ker jih v osnovi ni. Zato pa imam razne filtre/vtičnike v brskalniku.

* razen, če je reklama direktno montirana v sam video

Za naju/nas plača večina. Oglaševalci bodo vedno iskali način in mi (nekaj nas) bomo vedno iskali način/hack kako to blokirat/ignorirat ...

WhiteAngel ::

SubjectX je izjavil:

Odvisno do kaksnega nivoja se spustis. Chrome nima reklam recimo, Gmail tudi ne


Zakaj bi ti servirali reklame, če raje analizirajo vso tvojo pošto 8-O


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Velika Britanija uvaja davek na digitalne storitve (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / NWO
564988 (2415) euagrus
»

Bitcoin ruši vse pred seboj (strani: 1 2 3 4 5 6 )

Oddelek: Novice / Kriptovalute
28227803 (13784) D3m0r4l1z3d
»

The Economist: Nafta ni več najpomembnejša surovina na svetu. Tron so zasedli podatki (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Ostale najave
568323 (6180) PrihajaNodi

Ekonomski propad v Zda in tudi drugod (strani: 1 2 3 442 43 44 45 )

Oddelek: Problemi človeštva
2220156992 (92281) Ziga Dolhar

Več podobnih tem