CNBC - Ameriški Urad za zvezne rezerve (FED) se ubada z zanimivim problemom sodobnih gospodarstev. Priča smo namreč silovitemu razvoju digitalnih storitev, ki pa se v bruto družbenem proizvodu ne odrazijo, kot bi se morale, saj jih je precejšen delež na voljo brezplačno. Sem sodijo družabna omrežja, GPS, spletni iskalniki in vse drugo. BDP namreč meri vrednost blaga in storitev, ki se kupujejo in prodajajo, zato ne zajamejo deleža modernih dobrin, ki jih posamezniki in podjetja prejmemo in s pridom uporabljamo.
Šef FEDa, Jerome Powel je zato na letnem srečanju ameriških ekonomistov napovedal nove metode izračunavanja, denimo merjenje količine podatkov, prenešene skozi žične in brezžične povezave. Še bolj zanimiva pot pa je povezana z nedavno raziskavo , v kateri so avtorji z obširnimi anketami prišli do nekakšne ocene vrednosti popularnih orodij sodobne družbe. V njej so posameznike spraševali, za koliko bi se bili pripravljeni odreči določeni storitvi. Rezultati so zanimivi, povprečen uporabnik bi želel prejeti 48 ameriških dolarjev, da bi za mesec dni opustil Facebook, cena pa je nekoliko višja za pretočne video storitve, kot je recimo YouTube, čigar celoletna cena je povprečno 1.173 USD. Najbolj cenjena digitalna storitev so očitno spletni iskalniki, saj bi uporabniki, da bi jih prenehali uporabljati za leto dni, zanje v povprečju zahtevali 17.530 USD. Del raziskave je potekal med evropskimi študenti in ti vrednost Snapchata ocenjujejo na 2,17 evra, LinkedIn na 1,52 evra, WhatsApp pa na presenetljivih 536 evrov mesečno.
Vodja raziskave, ekonomist Erik Brynjolfsson, se zato zavzema za uvedbo popolnoma novega načina merjenja družbenega blagostanja, imenuje ga GDP-B, z njim pa bi ponazarjali korist, ki jo posamezna stvar prinese družbi. Denimo, koliko se nam zdi vredna ugodnost, da nam zaradi satelitske navigacije ni več potrebno spraševati mimoidočih za pravo pot? Kako cenimo bistveno manj prepirov glede kakega trivialnega podatka, ki ga zdaj zlahka izbrskamo na spletu in z njim sogovorniku dokažemo svoj prav? Brynjolfsson trdi, da bi taka ocena koristnosti Facebooku prinesla med 0,05 do 0,11 odstotne točke dodatne letne rasti.
Evo rešitve za fiktivno rast bdpja za naslednjih 30 let. Potem bojo pa kaj drugega pogruntali. Recimo korist sončnega vremena na počutje zaradi globalnega segrevanja.
Uf, z aktivacijo preproste funkcije "blokiraj uporabnika, ne prikazuj njegovih postov" bi portal slo-tech lahko recimo sam potegnil Slovenije iz recesije :-)
Kaj bi zajemali v BDP? Saj niso brezplačne, plačajo se z oglasi in podatki, ki jih uporabnik pusti ponudniku. Torej so že obdavčene in del BDP-ja. Če pa imajo težave z pobiranjem davka pa to ni moj problem.
Uf, z aktivacijo preproste funkcije "blokiraj uporabnika, ne prikazuj njegovih postov" bi portal slo-tech lahko recimo sam potegnil Slovenije iz recesije :-)
Te študije so v bistvu zanimive, vendar so mlatenje prazne slame.
Če nekomu danes zapremo vodo/plin/izklopimo elektriko, ukinemo tankanje na bencinski, za nek čas, bo v roku nekaj dni/tednov rekel, da plača mnogo mnogo več za neko dobrino, kot je plačeval pred tem, samo da dobi nazaj. Ker to rabi.
Isto oziroma še huje je s hrano.
Tu je pa isto. Če se gugl/fb/ig... odloči za zaračunavanje neke storitve, potem bo to rezultiralo v množično plačevanje in ne množično opustitev teh servisov.
Številke, koliko je za nekoga vredna brezplačna storitev so povsem irelevantne. Treba je samo pogledat v letno poročilo firme in se takoj vidi, koliko je kaj vredno oziorma koliko stane nek servis.
Direktno teh brezplačnih storitev res ne moreš zmeriti imajo pa posreden vpliv - oglaševanje, nabava nove strojne opreme, da lahko sploh koristiš vse te dobrote, to pa je merljivo.
Kaj bi zajemali v BDP? Saj niso brezplačne, plačajo se z oglasi in podatki, ki jih uporabnik pusti ponudniku. Torej so že obdavčene in del BDP-ja. Če pa imajo težave z pobiranjem davka pa to ni moj problem.
Tu je pa isto. Če se gugl/fb/ig... odloči za zaračunavanje neke storitve, potem bo to rezultiralo v množično plačevanje in ne množično opustitev teh servisov.
Odvisno. Primer: Če YT ne bi bil v osnovi brezplačen, ga jaz in večina mojih znancev ne bi uporabljala in bi iskali alternative. Ali pa pač gledala manj teh posnetkov in ta čas porabila za kakšno drugo zadevo.
Ja in ne. Plačuješ tako da buljiš/poslušaš reklame preden dobiš željeno vsebino. Dodatno zaračunavanje bi bilo v kontekstu tega le podražitev oz. zaračunavanje na drugačen način.
Seveda posamenzniku, ki tu in tam kaj pogleda, ni problem počakati teh nekaj sekund, da gre propaganda mimo ... nekaj sekund x milijoni ogledov = x - drobiž, ki ga dobi ustvarjalec. To pa je noro dober denar "brezplačnosti". Večina ustvarjalcev ne dobi nič in jih v "BDP" ni. Pa je to samo Youtube.
Jap plačuješ z branjem/gledanjem oglasov s tem ker pač denar od nekje mora priti. Izdelki so dražji zato da se lahko reklamirajo. Dejansko plačaš pri nakupu izdelka še za njegovo oglaševanje; s tem pa posredno Youtube; časopisom; radijskim postajam; ipd; povsod kjer so reklame uporabljene. Dejansko ni brezplačnih storitev ker povsod služijo z nami pa čeprav posredno izjema bi bila mogoče kakšno prostovoljstvo.
Kaj bi zajemali v BDP? Saj niso brezplačne, plačajo se z oglasi in podatki, ki jih uporabnik pusti ponudniku. Torej so že obdavčene in del BDP-ja. Če pa imajo težave z pobiranjem davka pa to ni moj problem.
Kaj mešate davek in BDP...?
Ne, BDP se meri v €, torej so “brezplačne storitve” zajete v reklamah, preko katerih služijo ponudniki teh. Del z obdavčenjem sem dodal, ker si po mojem mnenju skrb kako jih zajeti lahko prevedemo, kako na dolgi rok obdavčiti končnega uporabnika.
Odvisno do kaksnega nivoja se spustis. Chrome nima reklam recimo, Gmail tudi ne (ali jih jaz zaradi adblockerja ne vidim?!). Je pa res, da ce uporabljas chrome si v vecini isces podatke na googlu, ki pa ze ima reklame. Ampak do googla lahko dostopas tudi preko IEja.. Chrome je torej dobrina, ki je zamenljiva brez izgube dobicka na strani googla.
Odvisno do kaksnega nivoja se spustis. Chrome nima reklam recimo, Gmail tudi ne (ali jih jaz zaradi adblockerja ne vidim?!). Je pa res, da ce uporabljas chrome si v vecini isces podatke na googlu, ki pa ze ima reklame. Ampak do googla lahko dostopas tudi preko IEja.. Chrome je torej dobrina, ki je zamenljiva brez izgube dobicka na strani googla.
Motiš se, Chrome poskrbi za sledenje in profiliranje uporabnika. Za striženje ovac je še pomembnejši kot sam prikaz reklame.
O Gmailu in kaj vse tam dobijo in prikazujejo pa nima smisla sploh razglabljati...
