Travis Kalanick
vir: theguardian.comVčeraj so v Guardianu udarili z reportažo The Uber Files, analizo gigantske zbirke kar 124.000 dokumentov - prezentacij, poslovnih poročil in epoštnih sporočil - iz podjetja Uber, ki kažejo, na kakšne načine je razvpiti velikan gig ekonomije med letoma 2013 in 2017 skušal zavladati področju taksi prevozov. Sklep: na nič kaj poštene, kar smo doslej sicer že vsi slutili, toda ti dokumenti kažejo, da je bilo početje načrtno in premišljeno, vpleteni pa so se nelegalnosti dobro zavedali. Guardian se je doslej osredotočil predvsem na Uberjevo ignoriranje lokalnih zakonov, običajno pod pretvezo, da po njihovem pač niso primerni za bisere nove ekonomije, s čimer so želeli "na trdo" izsiliti pravne režime, ki bi bili bolj odprti za delovanje novodobnih digitalnih taksi služb. Posledice poznamo: žolčne bitke na sodiščih razvitih držav, pretežno okoli statusa Uberjevih zaposlenih - poglavitna premisa delovanja takšnih podjetij je namreč brezobzirno izkoriščanje pogodbenikov z zelo klavrno bero delavskih pravic.
Dokumente so pri Guardianu delili tudi z drugimi večjimi svetovnimi mediji in mednarodnim združenjem preiskovalnih novinarjev ICIJ. V BBCju so se tako lotili naklonjenosti, ki jo je do Uberja kazal aktualni francoski predsednik Macron, dokumenti pa kažejo tudi na precej nezdravo raven vpletenosti nekdanje evropske komisarke Neelie Kroes, ki je sicer po koncu politične kariere delala tudi kot Uberjeva svetovalka. V Washington Postu popisujejo metode, ki so jih v podjetju uporabljali za skrivanje dokumentov pred preiskovalci in regulatorji ter načrtno spodbujanje agresivnih protestov svojih taksistov, čeprav so vedeli, da bi lahko na njih prišlo do pretepov s taksisti drugih podjetij.
Danes se je kot poglavitni žvižgač v tem projektu razkril Mark MacGann, nekdanji Uberjev lobist. Pravi, da je po izkušnjah širom sveta sprevidel, da je firma "prodajala meglo", oziroma ustvarjala lažno sliko o potencialu in dobrobiti gig ekonomije v prevozni panogi. Podjetje je hitro odgovorilo z uradno objavo, ki je osrediščena okoli trditve, da je opisano početje sicer večjidel resnično, a da je ostalo omejeno na obdobje od 2013 do 2017. Pred petimi leti je namreč kontroverznega vodjo Travisa Kalanicka zamenjal Dara Khosrowshahi, ki skuša vse odtlej Uber voditi na manj brezobzirne načine. Mnogo bolj odklonilni so v Kalanickovem taboru, čigar predstavniki so odločno zanikali, da bi Kalanick namerno usmerjal podjetje v kršenje zakonov ali za to sploh vedel.
Štorija je predvsem pokazatelj iluzij, na katerih gradijo Uber in sorodna podjetja: da je mogoče že z nekaj programja močno prevetriti ("disrupt") tradicionalne panoge, pri čemer pa se pozabi, da nekdo za to vseeno plača ceno. Pri nas smo imeli z Uberjem na srečo bolj bežno srečanje; po tem, ko je podjetje v letu 2017 začelo odločneje lobirati za vstop na naš trg, je zakonodajno odpiranje vrat trajalo vse do lani, ko je bil sprejet zakon, ki načelno omogoča delovanje novodobnih taksi prevoznikov - toda takrat za velikana nismo bili več zanimivi. Tako Uber kot druga podjetja gig ekonomije imajo te dni tako ali tako večje probleme od pravnih, saj jih rastoča inflacija in pretresi na finančnih trgih postavljajo v vse bolj nestabilen položaj.