»

Korejci bodo začeli šteti starost kot preostali svet

Slo-Tech - Južnokorejski parlament je sprejel zakon, ki spreminja izračun starosti oseb. Doslej se je v državi množično uporabljal tradicionalni način štetja let, po katerem so bili eno do dve leti "starejši" od dejanske starosti, kot jo meri večji del preostanka sveta. Ta sistem se sedaj ukinja, da se znižajo nepotrebni stroški in poenostavijo družbene interakcije.

Po tradicionalnem sistemu so ljudje stari 1 ob rojstvu, nato pa se vsako leto 1. januarja njihova starost poveča. Kdor je bil rojen 30. decembra, bo že 1. januarja star 2, čeprav v resnici ni dopolnil niti enega leta. Tak sistem so včasih uporabljali v delu Azije (Kitajska, Koreja, Japonska, Vietnam), a so ga razen Tajvana že opustile. Zato se sistem danes imenuje korejski. Obstaja še kombinirani sistem, kjer se starost izračuna preprosto kot razlika med trenutnim letom in letom rojstva: ljudje so torej ob rojstvu stari 0 in vsakega 1. januarja pridobijo eno leto. Tudi ta sistem se ukinja.

Mednarodni standard bo začel veljati...

18 komentarjev

Francija bo prepovedala kratke lete

Slo-Tech - Evropska komisija je sprejela izvedbeni sklep, s katerim je francoski ukrep prepovedi kratkih notranjih letov razglasila za skladen s členom 20(1) Uredbe (ES) št. 1008/2008. Tovrstna omejitev uveljavljanja prometnih pravic ni v neskladju z evropskim pravnim redom, kar sta neuspešno zatrjevala dva pritožnika, in sicer letališča in letalski prevozniki.

Francija je namreč sprejela zakonodajo, ki prepoveduje storitve rednega javnega potnega zračnega prevoza, če med istimi točkami obstaja železniška povezava, ki omogoča potovanje v dveh urah in pol ali hitreje. Ta mora biti direktna, večkrat dnevno, s sprejemljivimi voznimi redi in omogočati vsaj osemurno prisotnost na enem kraju med dnevom. Taki primeri so letalske povezave med letališčem Pariz-Orly in Bordeauxom, Nantesom in Lyonom. V nekaterih primerih prepoved ne velja navkljub hitrejši povezavi, ker je vozni red neustrezen (tak primer je Lyon-Marseille). Francija je odločitev sprejela zaradi zniževanje emisij ogljikovega dioksida...

48 komentarjev

V Avstraliji začeli graditi največji radijski teleskop

Slo-Tech - V Zahodni Avstraliji se je po treh desetletjih priprav in načrtovanj začela gradnja največjega radioteleskopa, ki se imenuje Square Kilometre Array. Prve zamisli segajo v 90. leta, sedaj pa so zasadili prve lopate v enem največjih znanstvenih projektov tega stoletja.

SKA bosta sestavljala dva sklopa anten. SKA-Low bo imel 131.072 anten, ki bodo zaznavale nizkofrekvenčne radijske valove. Drugi SKA-Mid bo imel 197 klasičnih krožnikov, s katerimi bo zaznaval nekoliko daljše valovne dolžine radijskih valov, in bo stal v Južni Afriki. Gradnja bo potekala v teh državah, ker je z južne poloble boljši razgled na središče Rimske ceste, interferenc pa najmanj. Podobne, a manjše radioteleskope, so že postavili takisto v Južni Afriki in Avstraliji.

Pričakovanja so visoka. Direktorica SKA-Low Sarah Pearce je dejala, da bo observatorij definiral naslednjega pol stoletja radijske astronomije, saj bo spremljal rojstva in smrti galaksij, iskal gravitacijske valove in širil meje znanja o vesolju....

20 komentarjev

Po treh desetletjih SMS-ov je čas za RCS

Slo-Tech - Pred tremi desetletji je bilo poslano prvo kratko sporočilo prek mobilnega telefona (sms). Britanski inženir Neil Papworth, ki je v Sema Group Telecoms razvijal SMSC (Short Message Sevice Centre) je direktorju Vodafona 3. decembra 1992 napisal "merry Christmas". Poslati ga je moral z računalnika, a je bil prebran na mobilnem telefonu Orbitel TPU 900. Trideset let pozneje vsak dan pošljemo 23 milijard kratkih sporočil. Po telefonih se čedalje manj pogovarjamo in namesto tega čedalje več beremo in pišemo.

Čeprav so smsi kljub današnji večopravilnosti in podatkovnim zmožnostim pametnih telefonov še vedno v odlični kondiciji, so se pojavljale tudi alternative. Ena najvztrajnejših je RCS (Rich Communication Services), ki omogoča nekaj več fleksibilnosti, denimo odzivanje na sporočila z emoticoni. Google, ki sodi med največje privržence RCS, zato niti letošnje obletnice ni izpustil pri tradicionalnem obreganju ob Apple, naj vendarle že podpre RCS. Trenutno namreč Apple trmasto vztraja...

61 komentarjev

Rolls-Royceov turbopropelerski motor žene vodik

Rolls-Royce - Rolls-Royce je v navezi z easyJetom izvedel statični preizkus turbopropelerskega motorja, ki ga je poganjal vodik. Gre za prvi eksperiment te sorte, ki mu bodo sicer v kratkem sledili tudi drugi proizvajalci, toda do potniških letal s takšnim pogonom nas loči še najmanj desetletje.

Medtem ko na področju transporta po tleh trenutno poteka živahna tekma v elektrifikaciji vozil, pa so zrakoplovi zahtevnejši izziv. Električne baterije imajo namreč zdaleč prenizko gostoto energije, da bi jih bilo smotrno vgrajevati v večja letala. Ena od alternativ bi bil lahko vodik, ki ga je mogoče prav tako kuriti v turbinskih motorjih, pri čemer namesto ogljikovega dioksida nastaja v glavnem voda. Pri Rolls-Royceu so sedaj s podporo prevoznika easyJeta predelali primerek svojega proslavljenega turbopropelerskega motorja AE 2100-A, da namesto kerozina golta vodik. Preizkus je bil po besedah pristojnih popoln uspeh, kljub temu ne poznamo podrobnosti, denimo razvite moči ali porabe. Naslednji kandidat...

54 komentarjev

Tudi Irci zadovoljni s štiridnevnim delovnikom

Slo-Tech - Po uspehu na Otoku so tudi njihovi sosedje uspešno zaključili eksperiment s štiridnevnim delovnikom. V precej manjšem preizkusu je sodelovalo 12 podjetij, projekt pa so spremljali v sindikatu Fórsa, iniciativi Four-Day Week Ireland ter University College Dublin in and Boston College. Rezultati so zelo pozitivni, saj bodo vsa podjetja štiridnevni delovnik uporabljala še naprej, devet dolgoročno, tri pa se še ne želijo zavezati.

Vsi zaposleni so bili s krajšim delovnikom zadovoljni. Poročajo o zmanjšanju stresa, utrujenosti in težav z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja. Spali so v povprečju več (7,72 namesto 7,02 ure), na teden so 36 minut več posvetili hobijem, povečalo se je zadovoljstvo v življenjem in kakovost, okrepilo se je tudi prosocialno vedenje.

Delodajalci niso opazili večjih težav. Sedem podjetij je razkrilo tudi poslovne rezultate, ki so se pri šestih izboljšali, pri enem pa poslabšali. Vsa podjetja so opazila znižanje porabe energije in povečanje...

17 komentarjev

Neuralink se loteva popravljanja vida

Slo-Tech - Pri Neuralinku so na letošnji predstavitvi (krajši video povzetek) napovedali, da nameravajo v roku šestih mesecev pričeti s kliničnimi preizkusi na ljudeh, obenem pa so se posvetili kopici tehničnih izboljšav v zadnjem času, pa tudi novi usmeritvi na manipulacijo možganskega režnja za vid.

Elon Musk je že za 2020 upal, da bo to leto, ko bo lahko s svojo družbo za razvoj živčnih vsadkov Neuralink pričel preizkuse na ljudeh, toda mejnik se je vedno znova vztrajno odmikal. Na današnji prezentaciji Show and Tell je razvpiti milijarder povedal, da so "vsi potrebni papirji na pristojnih agencijah" - to pomeni predvsem FDA - in da v podjetju menijo, da bi se postopki lahko začeli v roku šestih mesecev. Poleg ni odveč omeniti, da Neuralink še vedno išče kadre za vodenje kliničnih preizkusov in kot že vse tri takšne predstavitve v preteklih letih, je bila tudi današnja prvenstveno usmerjena v nabiranje novih strokovnjakov. Tokrat nekih bombastičnih novosti niti niso kazali in pravzaprav...

24 komentarjev

Odkrili zdravilo proti Alzheimerjevi bolezni - ali pač?

vir: BBC
BBC - Farmacevtski podjetji Biogen in Eisai sta odkrili prvo zdravilo, ki upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni, je novica dneva, o kateri poročajo BBC, The New York Times in drugi mediji, vključno s slovenskimi. V resnici so bili včeraj v ugledni znanstveni reviji s področja medicine The New England Journal of Medicine objavljeni rezultati 18-mesečne klinične študije, v kateri so pri 1795 bolnikih preverjali učinkovitost in varnost novega zdravila lecanemab. Odkrili so statistično značilno upočasnitev razvoja simptomov, a tudi nekaj zelo resnih stranskih učinkov.

Alzheimerjeva bolezen je usodna in neozdravljiva nevrodegenerativna bolezen, ki je tudi glavni povzročitelj demence. Razloga za nastanek bolezni še ne poznamo, dejavniki tveganja za razvoj pa so tako okoljski kakor genetski. Ko bolezen napreduje, se v možganih začno nabirati netopni skupki proteina amiloid beta, ki so nevronom škodljivi in povzročajo njihovo propadanje. Ko bolezen napreduje, se pri posamezniku...

14 komentarjev

Sto britanskih podjetij trajno na štiridnevni delavnik

Slo-Tech - Sto podjetij v Veliki Britaniji se je po uspešnem preizkusnem obdobju odločilo, da bodo trajno prešli na štiridnevni (32-urni) delavnik, ne da bi imeli zaposleni zato kaj nižjo plačo. V omenjenih podjetjih je zaposleno približno 2600 ljudi, med največjimi pa sta Atom Bank in Awin, ki imata vsako skoraj petsto zaposlenih.

Polletni preizkus štiridnevnega delovnika je na Otoku potekal letos in je predstavljal največji tovrstni eksperiment na svetu. Od junija do decembra so ljudje v sodelujočih podjetjih delali manj, zaslužili pa enako. Pri tem so budno spremljali, da res delajo manj, da ne bi končali s štirimi zelo dolgimi delavniki. Manjši poizkusi pred tem so že kazali, da skrajšanje delavnika pozitivno vpliva na zaposlene, kar v veliki meri že prakticirajo Islandci.

Tudi rezultati britanskega poizkusa so obetavni. Že septembra, ko je bil eksperiment na polovici, je večina podjetij poročala, da niso opazili zmanjšane produktivnosti, ponekod pa se je celo povečala. Tedaj je več...

41 komentarjev

V Seulu začel voziti avtonomni avtobus

Slika: Anthony Wallace / AFP

Slo-Tech - V južnokorejski prestolnici so začeli preizkušati prvi avtobus brez voznika, ki je namenjen splošni javnosti in v katerega lahko sede kdorkoli. Avtobus je opremilo mlado podjetje 42 Dot, ki se ukvarja s tehnologijo samovozečih avtomobilov in ki ga je nedavno kupil Hyundai. Ne gre za avtobus polne velikosti za petdeset ljudi, temveč nekakšen polovični avtobus, v katerega gre dobrih deset ljudi.

Oblikovan je v zaobljenih potezah in z ogromnimi okni, s čimer je še najbolj podoben izdelku iz legokock. Vodja avtonomnih vozil pri 42 Dot Jeong Seong-gyun pojasnjuje, da je to namerno, saj želijo ljudem novo tehnologijo približati in jim pokazati, da ni razlogov za strah. Avtobus vozi na električni pogon in je izdelan iz kompozitnih delov, ki jih je enostavno zamenjati in ki so poceni. Nizki ceni je podrejen tudi način vožnje, saj uporablja kamere in radar, ne pa dragih senzorjev, denimo lidarja. Novi dizajn pa je takisto del prihodnosti, dodaja Jeong Seong-gyun.

Avtobus sicer vozi brez...

22 komentarjev

Evropska komisija dovolila polno uporabo pametnih telefonov na letalih

Slo-Tech - Evropska komisija je sklenila, da v prihodnosti na letalih izklapljanje povezljivosti pametnih telefonov ne bo več potrebno. Na letih v EU bodo potniki lahko uporabljali mobilne telefone kakor na tleh, če bodo seveda letalski prevozniki ponudili omrežje 5G s tako imenovanimi pikocelicami. Doslej je bila na letalih dovoljena le uporaba omrežij Wi-Fi, kadar so bila ta na voljo.

Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je ob tem dejal, da bo 5G omogočil inovativne storitve za ljudi in priložnost za rast evropskih podjetij. Biti v zraku ne bo več ovira za hiter in širokopasovni dostop do interneta. V praksi to pomeni, da bodo letala komunicirala s sateliti, ki bodo nudili internetno povezljivost, sama pa bodo imela pikocelice, ki se bodo na letalu obnašale kot bazna postaja za 5G.

Ali bo nova storitev zaživela, je odvisno od cen. Neprizemna omrežja, kamor sodijo tudi mobilne bazne postaje na trajektih in letalih, so v EU žafransko draga in so izvzeta iz pravil o gostovanju...

0 komentarjev

Metin algoritem zna igrati Diplomacy

vir: Meta
Meta - V Meti so razvili strojni algoritem Cicero, ki zna strateško igro Diplomacy igrati na človeškem nivoju - in to organsko, z običajno tekstovno komunikacijo z drugimi ljudmi.

Računalniška pamet že nekaj časa dobro obvlada igranje strateških iger z determinističnimi razmerami na igralni površini, kot sta šah in go, v zadnjih letih pa dela dolge korake tudi pri igrah z višjo stopnjo negotovosti, na primer zaradi "megle vojne" v Starcraftu. Prav poseben izziv, ki je doslej veljal za nepremostljivega, pa je bila igra Diplomacy, kjer se do sedem igralcev pomeri v zavzemanju ozemlja, podobno kot pri Risku, pri čemer je uspeh odvisen predvsem od sklepanja kratkotrajnih, oportunističnih zavezništev. Računalnik mora torej na nek način prepoznati človeško obnašanje in motive v takšnih situacijah, za nameček pa tudi odlično komunicirati, če naj ga ljudje v spletnih partijah ne prepoznajo. Metin laboratorij za strojno inteligenco je sedaj predstavil algoritem Cicero, ki je v spletni različici...

12 komentarjev

Mercedes za pospeške zahteva zajetno mesečno naročnino

Slo-Tech - Dokup dodatnih funkcij v avtomobilih, četudi so te tam fizično mogoče, le odkleniti jih je treba, obstaja že desetletja, pospešek pa je dobil v Teslinih modelih. Še korak naprej od enkratnega plačila pa so naročnine, da določene funkcije sploh delujejo. Te ne vključuje več le manj pomembnih bonbončkov, temveč tudi na primer - pospeške. Mercedes je v novih električnih vozilih EQ EQE in EQ EQS zaklenil hitre pospeške (funkcija Acceleration Increase), za vklop pa moramo vzeti zajetno mesečno naročnino.

Za 1200 dolarjev letno dobimo od 20 do 24 odstotkov poskočnejšega konjička z več navora, ki od 0 do 100 kilometrov pospeši 0,9 sekunde hitreje kot brez. Ob nakupu naročnine ni potreben popolnoma noben tehnični ali fizični poseg v avtomobil, temveč se funkcija odklene elektronsko. To seveda pomeni, da ima že vsak avtomobil, ko pride s tekočega traku, ustrezne lastnosti, a so programsko nedostopne.

To ni prva naročnina v avtomobilih. BMW je v preteklosti že skušal zaračunati 80...

200 komentarjev

Razlike v znanstveni produktivnosti posledica velikosti skupin, ne sposobnosti vodij

Science - Kakorkoli že merimo znanstveno produktivnost ali odličnost, so profesorji oziroma vodje raziskovalnih skupin na najelitnejših univerzah pri vrhu. Najbolj preprosto merilo je število znanstvenih objav, a tudi po številu citatov, prejetih nagrad, izšolanih in usposobljenih študentov, ki postanejo raziskovalci, so rezultati podobni. Elitne univerze prevladujejo. Razlike se pojavijo že zgodaj v karieri raziskovalcev s teh univerz in vztrajajo skozi celotno kariero. Vprašanje je, zakaj.

V raziskavi, ki je analizirala 78.802 raziskovalcev z 262 ameriških univerz, so na Univerzi Boulder v Koloradu ugotovili, da je razlog zelo preprost. Na elitnih univerzah imajo na voljo več ljudi, zato je njihov prispevek preprosto večji. Razlog ni meritokratski, saj zaposleni na elitnih univerzah niso toliko boljši, temveč imajo na voljo več študentov, več doktorandov in več podoktorskih študentov, ki si tam želijo delati. Zanimivo je, da prestiž univerze ne korelira z rezultati študentov ali...

5 komentarjev

Iz navodil generiramo tudi 3D objekte

Magic3D

vir: Nvidia
Slo-Tech - Po slikah in videu se tekma v ustvarjanju digitalnih vsebin iz tekstovnih navodil začenja tudi pri 3D predmetih. Nvidia je z orodjem Magic3D odgovorila Googlu, ki je prejšnji mesec predstavil algoritem DreamFusion.

Algoritmi za generiranje vsebin iz navodil so bržkone prva tehnološka noviteta tega leta in trenutno pošteno burkajo področje umetnosti, ker sprožajo temeljna pravna ter etična vprašanja o tem, kdo si lahko lasti umetniške zamisli in na kakšen način jih lahko drugi povzemajo. Razvoj programja pa gre med temi polemikami nezadržno dalje: po tem, ko se je s področja 2D podob najprej prenesel še na gibljive sličice, oziroma kratki video format, je naslednja postaja ustvarjanje 3D objektov. Sredi oktobra so pri Googlu pokazali orodje DreamFusion, ki je prav tako izpeljanka iz njihovega difuznega slikovnega modela Imagen. Tridimenzionalne objekte napravi v dveh potezah; najprej z Imagenom nastane sličica, ki jo nato skozi metodo NeRF (Neural Radiance Fields) pretvorijo še v...

7 komentarjev

Preizkus Nasinega napihljivega toplotnega ščita uspešen

vir: NASA
NASA - Ameriška vesoljska agencija je objavila prve podatke o najnovejšem preizkusu napihljivega toplotnega ščita LOFTID, ki ga je bila opravila 10. novembra. Tehnološki demonstrator premera 6 metrov je pomembna stopnica na poti do rešitev, ki jih bomo lahko uporabljali tako na Zemlji kot Marsu.

Ker sta prostor in masa na vesoljskih plovilih hudo omejeni dobrini, velika večina človeških naprav na nebesnih telesih za varen pristanek upočasnjuje (tudi) s pomočjo trenja ob padcu skozi atmosfero. Potovanje z več 10.000 kilometri na uro skozi Zemljino ozračje povzroča visoke fizične in toplotne obremenitve, pri katerih se temperatura povzpne na več tisoč stopinj Celzija, zato naprave zaščitimo s toplotnimi ščiti. Ti so v grobem dveh vrst; pri ablativnih, kakršne so uporabljali na kapsulah Apollo in trenutno Dragonih, se njihov material uparja in tako odnaša energijo proč, medtem ko so keramični kompoziti z raketoplanov Space Shuttle toploto zadrževali na zunanji strani zaščitne plasti, kjer...

3 komentarji

Prestopne sekunde se bodo ukinile

Slo-Tech - Na Mednarodni konferenci za uteži in mere v Versaillesu so v petek izglasovali ukinitev prestopnih sekund, za kar so si številne države prizadevale že leta, z razvojem moderne tehnologije pa je problem postal hujši in ne manjši. Sprejeli so dogovor, da najpozneje po letu 2035 prestopnih sekund ne bo več, lahko pa se to zgodi že prej, če se najde ustrezna alternativa. Dogovor je bil sprejet z veliko večino, proti je bila le Rusija, medtem ko se je Belorusija vzdržala.

Od leta 1972 se prestopne sekunde uporabljajo, da bi bila astronomski čas (UT1) in univerzalni koordinirani čas (UTC) čim bliže. Prestopne sekunde se dodajajo, ker vrtenje Zemlje zelo počasi upočasnjuje. Kadar razlika med UT1 in UTC preseže 0,9 sekunde, se konec junija ali decembra vrine dodatna sekunda. S tem se zagotovi, da je UTC usklajen z vrtenjem Zemlje. Težave povzroča predvsem nepredvidljivost prestopnih sekund, saj se dodajajo po potrebi, česar se ne da predvideti dlje vnaprej. To pomeni, da mora za preračune...

22 komentarjev

Dobili smo dodatne predpone za enote v sistemu SI

Nature - Svet se spreminja, s tem pa tudi enote, s katerimi ga merimo in opisujemo. Včeraj so na Mednarodni konferenci za uteži in mere v Versaillesu mednarodni sistem enot (SI) razširili z novimi predponami za izjemno velika in majhna števila. Odslej bomo za 1030 in 1027 lahko uporabili predponi kveta (quetta) in rona (ronna), za 10-30 in 10-27 pa kvekto (quecto) in ronto. To je prva dopolnitev sistema predpon po dobrih tridesetih letih. Leta 1991 so dodali joto in zeto za 1024 in 1021 ter jokto in zepto za 10-24 in 10-21.

Nove predpone dodajajo, še preden se pojavi huda nuja za njihovo uporabo. Ko so leta 1991 zadnjikrat razširili sistem, se zeta in jota še nista uporabljali, danes pa je (vsaj v teoriji) drugače. Zlasti naraščanje količine podatkov kaže, da bi bili zetabajti lahko že kmalu zelo koristni. Do leta 2025 naj bi na primer ustvarili 175 zetabajtov podatkov. Kljub temu se tudi ti enoti še vedno sorazmerno redko uporabljata.

Že dlje časa so se znanstveniki malce v šali malce...

5 komentarjev

Intel predstavil orodje za prepoznavo deepfakov

VentureBeat - Intel je predstavil orodje FakeCatcher, ki je po njihovih besedah prvi detektor deepfakov v realnem času, kar mu uspeva s 96-odstotno natančnostjo. Orodje, ki so ga razvili v sodelovanju s State University of New York, uporablja Intelovo programsko in strojno opremo. Deepfake prepoznava z analizo "krvnega obtoka" (blood flow) v posamezni pikslih. Prepoznava namreč posnetke ljudi, ki niso avtentični.

Ilke Demir, vodja raziskave v Intel Labs, pojasnjuje, v čem se je FakeCatcher razlikuje od dosedanjih orodij. Ta gledajo surove podatke oziroma posamezne piksle in poizkušajo zaznati neavtentičnost v njih. FakeCatcher pa uporablja metodo, ki se imenuje imenuje PPG (fotopletismografija). Metoda meri, koliko svetlobe se odbija ali pronica skozi vene, po katerih teče kri. Na podoben način pametne zapestnice merijo srčni utrip, FakeCatcher pa bo tako preverjal, ali je oseba na posnetku živa. S prostim očesom se tega ne vidi, s strojem pač. FakeCatcher preveri signale na 32 mestih na obrazu...

10 komentarjev

Raketa SLS končno uspešno poletela

vir: NASA
NASA - Množica ameriških vesoljskih inženirjev, strokovnjakov in politikov si je danes zjutraj oddahnila, kajti po več odmevnih odpovedih tik pred zdajci je gigantska raketa SLS, v katero NASA polaga upe za vrnitev človeka na Luno, vendarle uspešno poletela in pričela odpravo Artemis 1. Vesoljska kapsula Orion je tako na poti proti našemu naravnemu satelitu.

Po koncu hladnovojne tekme v poletih na Luno ni bolj kontroverznega vesoljskega projekta od ameriške supertežke nosilne rakete Space Launch System ali SLS. Odkar so leta 2011 pognali njen razvoj, se snovalci pri Nasi in Boeingu otepajo očitkov, da gre za zastarel in drag koncept, ki preveč sloni na klasičnih pristopih iz programa Apollo. Temu je težko oporekati, saj tako raketa sama, kakor tudi kapsula za posadko Orion, močno spominjata na raketo Saturn 5 in kapsulo Apollo - le da imata v droboju tudi veliko tehnologije iz programa raketoplanov Space Shuttle. SLS je pravzaprav prva nova Nasina raketa po štirih desetletjih in sploh...

2 komentarja

Najsvetlejši telekomunikacijski satelit BlueWalker 3 razprl panele

Slo-Tech - Iz teksaškega AST SpaceMobile so potrdili, da se je telekomunikacijski satelit BlueWalker 3 uspešno razprl, s čimer je postal največji in najsvetlejši komercialni satelit za telekomunikacije. V nizko orbito so ga izstrelili septembra, do ponedeljka pa je krožil zložen. Sedaj njegovi paneli merijo 64 kvadratnih metrov, s čimer je prvak med sateliti. To pa jezi zlasti astronome, saj je v primernih pogojih tako svetel kakor najsvetlejše zvezde. Kot je pojasnila Meredith Rawls z Univerze v Washingtonu v Seattlu je novi satelit natanko to, česar astronomi nočejo. Na posnetkih bo viden kakor zelo svetla sled, ki lahko zaslepi detektorje v observatorijih. Povejmo, da je mednarodna vesoljska postaja (ISS) sicer še 40-krat svetlejša, a je njena orbita znana in predvidljiva. Videli bomo, ali bodo tudi podatki o BlueWalkerju 3 ustrezno komunicirani. Za zdaj ga astronomi vidijo kot motnjo.

Astronomi so se v preteklosti že pošteno pritoževali zaradi velikanske konstelacije satelitov Starlink,...

5 komentarjev

Znanstvena revija, ki ne bo več zavračala člankov

Slo-Tech - Za nemalo vznemirjenja je poskrbela napovedana sprememba uredniške politike odprte znanstvene revije eLife, ki bo januarja prenehala zavračati članke, ki jih pošlje v pregled recenzentom. Ne glede na njihovo oceno bo članek objavljen skupaj s komentarji recenzentov (peer review). Kot je v intervjuju povedal izvršni direktor Damian Pattinson, se s tem umikajo s funkcije vratarja in raziskovalcem ponovno vračajo nadzor nad svojimi članki. Odzivi so zelo mešani.

V klasičnem uredniškem scenariju raziskovalci pošljejo svoje članke v čim boljšo revijo, kjer ga urednik najprej oceni, ali je sploh primeren za objavo. Če je prva ocena pozitivna, gre članek v pregled nekaj strokovnjakom s področja, ki ga anonimno komentirajo in ocenijo, ali ga bo možno objaviti - običajno zahtevajo kakšne popravke in dopolnitve - ali pa ne. Na koncu odloči urednik. Revija eLife, ki sodi med ugledne revije na področju bioznanosti, pa je že lani uvedla prve spremembe. Objavljali bodo le članke, ki so bili...

39 komentarjev

WMO: Stanje podnebja v letu 2022 zaskrbljujoče

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je minuli teden izdala vmesno poročilo o stanju podnebja v letu 2022, ki potrjuje, da se temperatura planeta z nadaljnjim naraščanjem koncentracije toplogrednih plinov še vedno povečuje. Minulih osem let je bilo najtoplejših osem let v zgodovini meritev. Povečuje se tudi hitrost naraščanja morske gladine.

Povprečna temperatura bo leta 2022 po ocenah 1,15 °C višja od preddindustrijskega povprečja (1850-1900). Letošnje leto sicer ne bo rekordno, temveč bo peto ali šesto najtoplejše, ker k nižjim temperaturam prispeva pojav La Niña. A ko v prihodnjih sezonah tega pojava ne bo ali pa bo celo obraten, bodo zelo verjetno sledili novi rekordi.

Naraščanje morske gladine natančno merijo manj časa od temperatur, a so tudi tu trendi očitni. V zadnjih 30 letih, kolikor trajajo meritve, se je povišala tudi hitrost naraščanja morske gladine. Povprečno narašča za 3,4 milimetra na leto (1993-2022), v zadnjem desetletju pa je naraščanje hitrejše (4,4...

31 komentarjev

Zaznali nevtrine iz oddaljene galaksije

Slo-Tech - Nevtrini niso novi delci, saj jih je Pauli predpostavil že pred skoraj sto leti, odkrili pa so jih leta 1956 in zato štiri desetletja pozneje dobili tudi Nobelovo nagrado. A nevtrini so izmuzljivi delci, ki s snovjo skorajda ne reagirajo, saj jih milijarde leti čez naša telesa vsako sekundo, pa se tega sploh ne zavedamo. Po eni strani jih je zato res težko zaznati in z njimi kaj izmeriti, po drugi strani pa so to odlični vesoljski sli, ki lahko neovirano prepotujejo res daleč. V četrtek so raziskovalci kolaboracije Icecube objavili, da so prvikrat v zgodovini uspeli visokoenergijske nevtrine pripisati točno določenemu viru.

Izvirajo iz galaksije NGC 1068 v ozvezdju Kita, ki so jo prvikrat opazili leta 1780 in je od Zemlje oddaljena 47 milijonov svetlobnih let. V vesoljskem merilu je torej praktično naša soseda. Observatorij Icecube je velikanski instrument na južnem tečaju, ki vsebuje milijardo ton zelo čistega ledu približno dva kilometra pod površjem. Nevtrini zelo neradi...

12 komentarjev

Jutrišnji Lunin mrk bodo gledale v glavnem ribe

Slo-Tech - Jutri se bo nadaljeval cikel mrkov izpred dveh tednov, saj je Luna še vedno na isti premici kot Zemlje in Sonce, le da je sedaj prepotovala na drugo stran Zemlje. Mrk bo potekal po dnevi po slovenskem času, zato iz Evrope in Afrike ne bo viden. Del mrka bo možno videti iz Amerike (ob zahodu), drugi del pa iz Azije in Oceanije (ob vzhodu). Večinoma bo mrk na žalost potekal nad Pacifikom.

Začel se bo v torek, 8. 11. 2022, ob 9.02 po slovenskem času, ko bo Luna vstopila v polsenco. Uro pozneje bo vstopila v senco, v celoti pa bo v njej med 11.16 in 12.41 po slovenskem času. Mrk se bo končal ob 14.56, ko bo Luna v celoti zapustila polsenco.

Lunini mrki za razliko od Sončevih niso omejeni na majhen pas na Zemlji, temveč so vidni povsod, kjer je Luna tedaj nad obzorjem. Da se pojavi dva tedna po Sončevem mrku, pa tudi ni nobeno naključje. Gre za saroški cikel, ki traja 18 let in približno 11 dni. Mrki se namreč lahko zgodijo le, ko so Sonca, Zemlja in Luna poravnani na isti premici,...

0 komentarjev

Kitajska raketa padla v Pacifik

Slo-Tech - Ostanki kitajske nosilne rakete Long March 5B, ki je v orbito ponesla raziskovalni modul za vesoljsko postajo, so danes treščili na Zemljo. V atmosfero so vstopili nad južnim Pacifikom ob 11. uri po slovenskem času, kar je precej prej od napovedi. Gorenje rakete v atmosferi je bilo možno videti s precejšnje razdalje, tudi iz Avstralije. Padec rakete na Zemljo ni povzročil škode, a so bili mednarodni opazovalci pred tem precej zaskrbljeni.

Ocenili so, da je pri padcu približno 0,5 odstotka možnosti, da bo povzročil gmotno škodo ali poškodbe ljudi. To je sicer malo, a bistveno več kot pri ostalih izstrelitvah drugih vesoljskih agencij. Čeprav so iz orbite na Zemljo že padli posamezni predmeti, se vesoljske misije nikoli ne načrtujejo tako, da bi tako veliki deli načrtno nenadzorovano padli na površje. Kitajsko zunanje ministrstvo odgovarja, da vse vesoljske misije izvajajo v miroljubne namene in v skladu z mednarodnimi praksami in zakoni. Dodal je, da je raketa sestavljena tako, da...

10 komentarjev

OpenAI ponudil dostop API do DALL-E 2

Slo-Tech - OpenAI je lani predstavil orodje za strojno generiranje posnetkov, ki ga je letos nadgradil v zelo zmogljivo drugo različico, od septembra na voljo vsakomur. Doslej ga je bilo možno uporabljati le prek spletnega vmesnika, sedaj pa bodo razvijalci, dizajnerji in drugi uporabniki imeli lažji dostop. OpenAI je namreč ponudil dostop prek API.

DALL-E 2 ima že tri milijone uporabnikov, ki dnevno ustvarijo več kot štiri milijone podob. Trenutno je podprta ločljivost 1024 x 1024, lahko pa ustvarimo tudi manjše (in cenejše) podobe. Čeprav je uporaba prek spletnega vmesnika brezplačna, a omejena na 15 podob mesečno, bo API plačljiv. Za uporabo se je treba registrirati, nato pa ustvarjanje podob stane 0,02 dolarja za 1024 x 1024, 0,018 dolarja za 512 x 512 in 0,016 dolarja za 256 x 256.

Spomnimo, da je Shutterstock že sklenil dogovor, da bo lahko v svojih zbirkah prodajal tudi rezultate DALL-E 2. Prav tako sodelujejo tudi z Microsoftom, ki ima svoj dostop API do DALL-E 2 in ga tudi...

0 komentarjev

Kitajska vesoljska postaja je skoraj končana

Space News - Kitajci so na svojo modularno vesoljsko postajo uspešno priklopili še drugi raziskovalni modul, s čimer je njena začetna konfiguracija popolnjena.

Po tem, ko so Kitajci lanskega aprila pričeli sestavljanje svoje prve modularne vesoljske postaje Tiangong in v orbito utirili servisni ter bivalni modul Tianhe, je bilo letos na sporedu priklapljanje modulov za uporabno delo. Julija je do postaje prispel prvi raziskovalni modul Wentian, ta teden pa še njegov dvojček, Mengtian. Izstrelitev je bila v ponedeljek dopoldan po našem času iz centra Wenchang, na raketi Dolgi pohod 5B. Postopek je potekal brez težav, podobno kot pri Wentianu pa so tudi Mengtiana v ponedeljek zvečer najprej pripojili na točko neposredno nasproti modula Tianhe. Nato ga bodo z robotsko roko premaknili na pozicijo nasproti Wentianu, da bo z njim tvoril kraka črke T. S tem bo Tiangong dobil končno obliko - če poleg ne štejemo še zanimive premise dodatnega modula, oziroma vesoljskega teleskopa Xuntian, ki naj bi...

17 komentarjev

Falcon Heavy po štiridesetih mesecih le vnovič poletel

vir: SpaceX
SpaceX - Včeraj je s Floride poletela četrta odprava SpaceXove rakete Falcon Heavy, ki se sicer ponaša z navišjo nosilnostjo med operativnimi raketami. To je prva misija po juniju 2019, za dolg premor pa so v prvi vrsti krive zamude projektov, ki sestavljajo tovore.

V torek, ob 14:41 po našem času, se je iz Kennedyjevega vesoljskega centra dvignila raketa Falcon Heavy in v geostacionarno Zemljino krožnico ponesla tovor za ameriške Vesoljske sile. Oba stranska potisnika sta se elegantno vrnila na tla, medtem ko so osrednji stopnji žrtvovali, saj sta morali tovor ponesti prav do cilja, slabih 36.000 kilometrov stran, kar sicer pri poletih s sateliti ni pravilo in je bila prva takšna naloga za SpaceX. O napravah so v vojski seveda precej redkobesedni; eden od dveh satelitov na krovu je mikrosatelit TETRA-1, demonstracijski prototip za naprave, ki bodo v prihodnosti v geostacionarni krožnici izvajali dejanske vojaške naloge.

Bolj kot potek odprave USSF-44 ali tovor je v tem kontekstu zanimiva...

2 komentarja

Napovedovanje potresnega vala deluje

Slo-Tech - Čeprav potresov ni možno napovedati in nič ne kaže, da se bo to v prihodnosti spremenilo, je od epicetra nekoliko bolj oddaljene kraje vseeno možno opozoriti sekunde pred rušilnim valom. V torek je na primer San Francisco stresel zmerno močan potres z magnitudo 5,1, pred katerim so pametni telefoni prebivalstvo opozorili z nekajsekundno prednostjo. Projekt ShakeAlert uporablja mrežo seizmoloških opazovalnic, pametne telefone in poznavanje zakonitosti potresov.

Potresni sunek sestavljajo valovi P in valovi S. Prvi so manj rušilni in potujejo hitreje, nato pa jim sledijo počasnejši in precej močnejši valovi S. Seizmološke opazovalnice v ZDA lahko zaznajo že valove P, ki nato izračunajo, ali in kdaj bodo sledili tudi valovi S. Opozorilo ljudem, četudi le nekaj sekund pred udarom, pomaga pri evakuaciji ali vsaj zapustitvi najnevarnejših mest. To se je zgodilo tudi v torek, ko je sistem opozoril na potres z magnitudo 4,8 (kasneje izmerjeno kot 5,1).

Projekt ni nov, postaja pa čedalje...

1 komentar

EU se pripravlja na brezemisijska vozila leta 2035

Slo-Tech - Evropski parlament in Svet sta včeraj dosegla začasni dogovor o strožjih standardih za izpuste ogljikovega dioksida novih avtomobilov in kombiniranih vozil, s katerim se približujejo brezogljični prihodnosti. Dogovorili so se, da bo do leta 2030 treba zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida novih vozil za 50-55 odstotkov v primerjavi z vrednostmi iz leta 2021. Leta 2025 pa bo potrebno zmanjšanje 100-odstotno, torej se bodo prodajala le vozila brez emisij.

V Evropi so že sedaj v veljavi stroga pravila glede emisij, ki v povprečju ne smejo presegati 95 g CO2 na 100 kilometrov. Penali za preseganje znašajo 95 evrov na gram CO2 na kilometer za vsako prodano vozilo. Do leta 2030 bo treba te emisije razpoloviti, izjeme pa bodo veljale le za znamke, ki letno proizvedejo manj kot 10.000 vozil. Taki primeri so Ferrari, McLaren in Aston Martin. A leta 2035 bodo morali tudi ti preiti na vozila brez emisij.

V pripravi je tudi predlog za registracijo vozil, ki bodo vozila na ogljično nevtralna...

203 komentarji

NASA: Misija EMIT zaznava tudi izpuste metana

Oblak metana dolg 3 kilometre, posledica izpustov črpališča zemeljskega plina

vir: NASA
NASA - Vsake toliko časa se na vetrobranskih steklih tudi naših vozil nabere puščavski pesek, ki pride iz nam znatno oddaljene Sahare. NASA je na mednarodno vesoljsko postajo poslala misijo EMIT, ki bo spremljala migracije mineralnega prahu in njegov vpliv na ozračje in na Zemljo. NASA je instrument v vesolje poslala 14. julija letos s 25. misijo s SpaceX CRS-25.

Spektroskop, ki je del instrumenta, pa poleg kemijske sestave mineralov zaznava tudi izpuste metana. S kalibracijo in verifikacijo delovanja instrumenta je NASA odkrila prek 50 super-onesnaževalcev v Aziji, na Bližnjem vzhodu in v ZDA.

Tovrstni izpusti metana so pogosti pri naftni oz. plinski industriji, ki se šele sedaj sooča z dejstvom, da je marsikatera oprema slabo vzdrževana in jim okvare pravzaprav nižajo dobičke. Instrument ima zelo dobro resolucijo in je možno določiti lokacijo izpusta na posamezno vrtino, kot je razvidno iz spodnjega posnetka, ki prikazuje črpališče zemeljskega plina poleg mesta Carlsbad v Novi Mehiki...

9 komentarjev

Koncentracije vseh treh toplogrednih plinov rekordne

Slo-Tech - Svetovna meteorološka organizacija je v poročilu o podnebnih spremembah objavila, da so koncentracije treh najpomembnejših toplogrednih plinov v ozračju dosegle rekordne vrednosti, odkar jih sistematično merijo. Še nikoli v zadnjih 40 letih ni bila koncentracija ogljikovega dioksida, metana in dušikovega monoksida tako visoka. Prav tako je čedalje večja tudi hitrost povečevanja koncentracije.

Od leta 2020 do 2021 se je koncentracija ogljikovega dioksida povečala bolj, kot je znašal povprečni prirast v minulem desetletju. Dosegla je 415,7 ppm, kar predstavlja 149 odstotkov predindustrijskih vrednosti. Koncentraciji metana in dušikovega monoksida sta znašali 1908 in 334,5 ppb, kar prav tako predstavlja rekorda. Vrednosti so izpovprečene, saj imajo pričakovana nihanja med letnimi časi. Nadaljnje povečevanje koncentracije postavlja pod vprašaj doseganje podnebnih ciljev, s katerimi želijo države omejiti podnebne spremembe in segrevanje planeta.

Posebno uganko predstavlja hitro...

121 komentarjev

Shutterstock bo prodajal grafiko umetne inteligence DALL-E

Slo-Tech - Shutterstock je sklenil dogovor z OpenAI, ki je razvil algoritem DALL-E 2 za računalniško ustvarjanje posnetkov iz besedilna opisa in ki je že mesec dni dostopen vsem, da bodo stvaritve umetne inteligence na voljo v plačljivih galerijah. Poleg vsebin, ki jih izdelajo ljudje, bo DALL-E 2 edini vir vsebin umetne inteligence. Nalaganje drugih vsebin, ki jih ustvari umetna inteligenca, je sicer prepovedano, ker avtorske pravice (še) niso jasno določene. To je legitimen razlog, ki pa seveda koristi tudi partnerstvu z OpenAI. Iz istega razloga Getty Images ne dovoli posnetkov umetne inteligence.

Izvršni direktor Shutterstocka Paul Hennessy je ob tem dejal, da se načini izražanja in ustvarjalnosti nenehno spreminjajo, čemur morajo slediti. Tak primer je tudi generativna tehnologija, ki stoji za DALL-E 2. Izvršni direktor OpenAI Sam Altman je dodal, da so navdušeni nad novim partnerstvom. Uporabniki Shutterstocka bodo namreč lahko nove fotografije generirali neposredno ob iskanju, saj bo...

9 komentarjev

Današnji sončni mrk bo pokvaril dež

Slo-Tech - Danes bo potekal delni sončni mrk, ki bo viden tudi iz Slovenije. Medtem ko bo največji del Sončeve ploskvice zakrit v Sibirji nad krajem Nižnevartovsk, bo v Sloveniji 40 % odstotkov ploskvice. Mrk bo sicer viden iz Evrope in zahodne polovice Azije. Začel se bo 11.17, največjo zakritost pa bomo videli približno uro pozneje. Mrk se bo končal ob 13.26.

Delni sončni mrk je bolj nevaren od popolnega, ker sončni žarki še vedno prodirajo z delno zakrite ploskvice, zato ga nikoli ne smemo opazovati v živo brez zaščite. Varno spremljanje predstavlja projekcija s teleskopom s filtrom. Če tega nimate, opazujte projekcijo na tleh pod krošnjami ali jo naredite s prsti. V Sloveniji je sicer jutri napovedano oblačno in deževno vreme, zato bo opazovanje v večjem delu države nemogoče. Astronomska društva po državi so sicer načrtovala organizacijo ogledov, a vsa po vrsti poudarjajo, da jih bodo izvedla le ob lepem vremenu.

Letošnji sončni mrk je del cikla mrkov, ki se bo nadaljeval čez 14 dni....

25 komentarjev

Nov svetovni rekord v navijanju je 8,812 GHz

Slo-Tech - Dolgo že nismo poročali o navijaških rekordih, ker se je ustroj procesorjev spremenil, namesto takta pa so proizvajalci začeli navijati število jeder. A skupnost še živi in ta teden je dobila novega rekorderja. Navijalec z vzdevkom Elmor je svojega 24-jedrnega Intelovega Core i9-13900K navil na 8,812 GHz, s čimer je podrl osem let star rekord za pičlih 90 MHz. Pri hlajenju si je pomagal s tekočim dušikom.

Da bo Core i9-13900K primeren kandidat za navijanje, je bilo jasno že spočetka. Tovarniško lahko vsa njegova jedra tečejo s frekvenco 5,5 GHz, v posameznih primerih pa lahko pospeši do 5,8 GHz, če se ukvarja z malo nitmi. Prejšnji rekord je imel v lasti AMD-jev FX-8370, ki teče s 4,0 ali 4,3 GHz. S tega vidika je dosežek na Intelovem procesorju v resnici precej skromen, a velja poudariti, da je bil dosežen prvi dan po izidu. Gotovo lahko v prihodnjih tednih pričakujemo izboljšanje tega rezultate.

Naslednjo prelomnico pa bo predstavljal Core i9-13900KS, ki bo že iz tovarne...

4 komentarji

Zaradi motenj v GPS dva dni prizadet letalski promet v Dallasu

Slo-Tech - Moderna letala se zanašajo tudi na GPS, ki ga sicer ne potrebujejo nujno za letenje, jim pa zelo pomaga pri določenih manevrih, denimo pristankih. V ponedeljek popoldne se je tak primer zgodil na letališču Dallas-Fort Worth, ko je bil v več kot 60 kilometrov velikem območju signal GPS tako moten, da letala niso mogla zanesljivo uporabljali te tehnologije. Razlog za motnje še ni znan.

Običajno so motnje posledica vojaških operacij, denimo vaj. Tudi kadar jih ne povzroči vojska, običajno lahko vzrok identificirajo in locirajo v nekaj urah. To pot pa so se motnje začele v ponedeljek popoldne, v torek sredi dneva pa vzrok še vedno ni bil znan, področje nezanesljivosti pa celo večje. FAA (Uprava za letalstvo) in ATCSCC (Air Traffic Control System Command Center) sta na primer izdala opozorili, naj letala ne uporabljalo GPS za navigacijo. Območje motenj se je povečevalo do 23. ure zvečer v torek, ko je motnja skrivnostno izginila.

To ni edinstveni dogodek. Januarja letos je v okolici...

8 komentarjev

DeepMind izumil nov algoritem za množenje matrik, človek ga je hitro izboljšal

Slo-Tech - Umetna inteligenca, ki jo razvija DeepMind, je iznašla nov, hitrejši način za množenje matrik. Njihov program AlphaTensor iz družine Alpha je s tem popravil 50 let stari algoritem, nato pa sta ga teden dni pozneje nepričakovano prekosila avstrijska matematika z Univerze v Linzu.

Množenje matrik je izjemno pomembna računska operacija v računalništvu, ki se ponavlja pri obdelavi in izrisu slik, stiskanju, prepoznavanju govora in slik in drugod. Najučinkovitejši pri množenju matrik so grafični procesorji, ki lahko nalogo razkosajo na manjše podnaloge, nato pa se vzporedno ukvarjajo z njimi. Naivno množenje matrik, kot se ga učimo v šoli, terja množenje vsake vrstice z vsakim stolpcem, kar za matriki dimenzij n x n terja n3 operacij množenja. A s premislekom gre tudi hitreje. Nemški matematik Volker Strassen je že leta 1969 odkril algoritem, ki na primer za množenje matrik 2 x 2 namesto osmih potrebuje sedem operacij množenja, za matriki 4 x 4 pa namesto 64 le 49. Njegova zahtevnost...

11 komentarjev

Novega radioteleskopa v Arecibu ne bo

Nature - Ko se je pred dvema letoma zrušil radioteleskop Arecibo, je National Science Foundation (NSF) že dejala, da novega najverjetneje ne bo, ker zanj nimajo denarja. Tedaj je med znanstveniki še tlelo upanje, da se bo morda v prihodnosti NSF premislila, a je sedaj dokončno jasno, da v Arecibu radioteleskopa ne bo več. Na njegovem mestu bo NSF zgradila izobraževalni center s področij STEM (znanost, tehnika, inženirstvo, matematika).

NSF poudarja, da lokacije v Arecibu ne zapirajo, temveč jo bodo po posvetovanju s skupnostjo preuredili v izobraževalno središče. V četrtek so objavili razpis, na katerem iščejo zamisli, kakšno bi bilo to središče. Odprt bo do konca februarja. Na voljo je 1-3 milijona dolarjev letno za naslednjih pet let, kar je bistveno, kot bi stali izgradnja in tekoče vzdrževanje ter znanstvenoraziskovalno delo na radioteleskopu. Astronomi so sicer zadovoljni, da bo lokacija vsaj ostala odprta in se bo tam dogajalo nekaj, a so hkrati izjemno razočarani, da bo...

2 komentarja

Vesoljski trk uspel, asteroid premaknjen

Slo-Tech - Scenarij je bil sicer filmski, a k sreči je šlo le za vajo, ki pa je uspela. Trk vesoljskega plovila DART z asteroidom Dimorphos konec minulega meseca je bil uspešen, so pokazala nova opazovanja. Da je treščil vanj, smo sicer vedeli že takoj, sedaj pa je znano tudi, da je njegovo orbito spremenil in obhodni čas skrajšal za 32 minut. Trenutno se sicer Dimorphosova orbita še nekoliko spreminja, a je sprememba v vsakem primeru trajna. DART je trčil v manjši asteroid Dimorphos, ki kroži okrog večjega Didimosa. Orbita slednjega se ni spremenila in še vedno potuje po svoji tirnici, daleč od Zemlje.

Trk je bil vaja, ali sploh imamo orodje za spreminjanje orbit manjših nebesnih teles. Prvič v zgodovini je dokazal, da manevra ne obvladamo le v teoriji, temveč smo ga sposobni tudi izvesti. Nasin direktor Bill Nelson je dejal, da se NASA s tem pripravlja na vse možne scenarij, v katerih deluje kot varuh planeta pred grožnjami iz vesolja. Za zdaj sicer ni znano nobeno nebesno telo, ki bi...

18 komentarjev

Slovenec balkanski računalniški podprvak

Benjamin Bajd

Slo-Tech - Na 29. balkanski računalniški olimpijadi (BOI), ki je od 3. do 8. oktobra potekala v Bukarešti, je slovenski predstavnik Benjamin Bajd (Gimnazija Kranj in Zavod za računalniško izobraževanje) osvojil absolutno drugo mesto in zlato medaljo. Jakob Žorž (Gimnazija Škofja Loka) je osvojil priznanje, tekmovala pa sta tudi Bor Brudar (ŠC Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija) in Brest Lenarčič (Šolski center Rogaška Slatina). Na tekmovanju je sodelovalo 63 tekmovalcev iz 16 držav.

BOI je vsakoletno tekmovanje iz programiranja za dijake srednjih šol s širšega območja balkanskega polotoka. Vsaka država lahko tekmuje s štirimi udeleženci, ki dva dni rešujejo programerske naloge. Vsak dan imajo na voljo pet ur, da rešijo tri naloge. Benjamin Bajd si je letos po prvem dnevu s popolnim izkupičkom delil prvo mesto, na koncu pa je zasedel drugo. Zmagal je Alexandru Luchianov iz Romunije, zlati pa so bili še en bolgarski tekmovalec in še dva romunska.

Benjamin Bajd, Jakob Žorž...

17 komentarjev

ICAO: do leta 2050 bo letenje ogljično nevtralno

Slo-Tech - Članice Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) so v petek sprejele dolgoročni cilj (long-term apirational goal), da bo letalski promet do leta 2050 ostal ogljično nevtralen. Dogovor je sicer nezavezujoč, a predstavlja prvi korak pri prepoznavanju, da predstavlja letalski promet enega pomembnih prispevkov k antropogenim izpustom toplogrednih plinov. Količinsko izpusti predstavljajo 2,5 odstotka, a ker nastajajo visoko v atmosferi, je njihov vpliv nesorazmerno večji. Medtem ko so evropske države želel ambicioznejši dogovor, sta Rusija in Kitajska nezadovoljni že s sklenjenim.

Na skupščini ICAO, ki poteka vsaka tri leta, sklenjeni dogovor predstavlja sklepno dejanje dlje časa trajajočih pogajanj in dogovarjanj. Že na pripravljalnem srečanju julija letos so pripravili predlog dogovora, ki je bil sedaj potrjen. Provizoričen dogovor so letalske družbe sprejele že lani in ob tem pozvale ICAO k usklajenemu ukrepanju, da ne bi imeli različnih pravil v vsaki državi. Čeprav...

15 komentarjev

Računalnik zna iz navodil generirati video

vir: Google
Slo-Tech - V Meti in Googlu so predstavili strojno učena algoritma, ki iz pisanih navodil ustvarjata kratke filmčke.

Po tem, ko so algoritmi za generiranje slik iz tekstovnih navodil pošteno razburkali področje strojnega učenja, smo očitno že pri naslednji etapi v razvoju tovrstne umetne inteligence: gibljivih sličicah. Že letos spomladi so takšno programje, CogVideo, pokazali v kitajski raziskovalni skupini z univerze Tsinghua in Pekinške akademije za umetno inteligenco, sedaj pa so se na področje pognali tudi zahodni IT velikani. Najprej je konec septembra Metin laboratorij razkril algoritem Make-A-Video, pred dnevi pa so v Googlu pokazali še podobnega Imagen Video. Oba ustvarjata zelo kratke, petsekundne skupke gibljivih sličic, ki so sicer bolj animacije GIF kot pa resni video posnetki, pa vendarle - kot se je že pohvalil Zuckerberg, gre za novo področje napredka v strojni inteligenci, ki je še za stopnjo višje od generiranja slik iz navodil, in daje tudi primerno osupljive rezultate. S...

8 komentarjev

Nobelova nagrada za kemijo 2022

Slo-Tech - Letošnjo Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo ameriška kemičarka Carolyn Bertozzi, danski kemik Morten Meldal in ameriški kemik Barry Sharpless za razvoj klik kemije in bioortogonalne kemije, so petnajst pred dvanajsto sporočili iz Kraljeve švedske akademije znanosti v Stockholmu. Sharpless je s tem prejel že svojo drugo Nobelovo nagrado za kemijo, s čimer se je pridružil Johnu Bardeenu, Marie Sklodowski Curie, Linusu Paulingu in Fredericku Sangerju. Letošnji nagrajenci so iznašli oziroma nadgradili novo vejo kemije, ki jo je prav Sharpless leta 1998 prvikrat poimenoval klik kemija.

Od začetkov organske kemije, ko je Friedrich Wöhler leta 1828 amonijev cianat spremenil v sečnino in prvi pokazal, da za tvorbo organskih spojin ne potrebujemo skrivnostne življenjske sile, temveč zadostujejo kemične reakcije, si kemiki prizadevajo sintetizirati raznovrstne organske spojine. Pri tem se često zgledujejo po naravnih sinteznih poteh, ki jih je evolucija izbrusila do visokih selektivnosti...

1 komentar

Firefly je nov član orbitalnega kluba

Firefly - Teksaški firmi Firefly Aerospace je z raketo Alpha v drugem poskusu uspelo doseči Zemljino krožnico. Število zasebnih podjetij s tem dosežkom se tako nezadržno povečuje.

Revolucija v pošiljanju raket v vesolje, ki jo je pognal SpaceX, je botrovala vznikanju množice konkurenčnih zasebnih podjetij. Prvi povzpetneži, ki jim je uspelo doseči orbito, kot so Rocket Lab, Virgin Orbit in Astra, so se za začetek osredotočili na manjše nosilne rakete, ki zmorejo v nizko Zemljino krožnico (LEO) ponesti tovor mase nekaj sto kilogramov. S tem stavijo predvsem na živahno tržišče izstreljevanja mikro- in nanosatelitov. Toda zaradi skokovitega razvoja in širjenja pristopa množičnih skupinskih izstrelitev jim grozi, da jih bodo zmogljivejše rakete izrinile s trga. Zato druga podjetja, med njimi Relativity Space, ABL Space Systems in Firefly Aerospace, že spočetka razvijajo naprave z nosilnostjo nad eno tono. Zadnjemu od naštetih je prek vikenda uspelo postaviti enega glavnih mejnikov v tovrstnem...

6 komentarjev

Nobelova nagrada za fiziko 2022

Slo-Tech - Nobelov teden se nadaljuje z razglasitvijo prejemnika nagrade za fiziko, ki jo letos prejmejo fiziki Alain Aspect, John F. Clauser in Anton Zeilinger za eksperimente s prepletenimi fotoni, ki so dokazali kršitve Bellove neenakosti in postavili temelje kvantne informatike. Kraljeva švedska akademija znanosti priznanju doda še 10 milijonov kron nagrade, ki si jo prejemniki razdelijo.

Kvantna prepletenost je zanimiv fenomen v kvantni mehaniki, ki je ob odkritju znanstvenike močno begal. Če so delci kvantno prepleteni, si delijo stanje, četudi so daleč vsaksebi. Meritev stanja enega izmed delcev nam takoj razkrije tudi informacijo o stanju drugega delca, ki je lahko tudi svetlobna leta daleč. Einstein je to svoj čas označil kot zlovešče delovanje na daljavo (spukhafte Fernwirkung) in tudi številni drugi znanstveniki so imeli konceptualne težave s sprejetjem dejstva, da kvantna prepletenost obstaja. Schrödinger jo je po drugi strani označil kot ključno sestavino kvantne mehanike.

Da...

4 komentarji

Nobelova nagrada za medicino 2022

Slo-Tech - Začel se je teden razglasitev prejemnikov Nobelovih nagrad, med katerimi ima prvo mesto že po tradicija nagrada za medicino ali fiziologijo. Letošnji nagrajenec je švedski genetik Svante Pääbo, ki si nagrade ne bo delil, kar se je nazadnje zgodilo leta 2016. Pääbo je nagrado prejel za odkritja na področju genoma izumrlih človečnjakov in evolucije človeka. Raziskuje na Inštitutu Max Planck za evolucijsko antropologijo v nemškem Leipzigu in na Inštitutu za znanost in tehnologijo v japonski Okinawi. Nobelov nagrajenec je bil tudi njegov oče biokemik Sune Bergström, ki je leta 1982 nagrado prejel za odkritje prostaglandinov (Bergström do leta 2004 ni vedel, da je Pääbo njegov sin). Nobelova nagrada je vredna 10 milijonov švedskih kron, kar je približno 900.000 evrov.

Pääbove raziskave odstirajo odgovore na eno izmed večnih vprašanj človeštva. Od kod prihajamo in zakaj se razlikujemo od drugih človečnjakov, ki niso preživeli, je uganka, za katero je moderna znanost našla že več koščkov...

12 komentarjev

Pfizer plačal 116 milijonov za aplikacijo, ki diagnosticira covid iz kašlja

Slo-Tech - Farmacevtski gigant Pfizer, ki je med pandemija covida zaslovel tudi s cepivom mRNA, ki ga je bil začel razvijati BioNTech, bo za 116 milijonov dolarjev prevzel avstralsko podjetje, ki je razvilo aplikacijo za diagnostiko covida. Podjetje ResApp je staro že dobro desetletje in se ves ta čas ukvarja tudi z razvojem algoritma, ki bi dagnosticiral različne bolezni dihal z zvočno analizo kašlja. Začeli so s pljučnico, leta 2019 so že razlikovali astmo, bronhiolitis in krup, leta 2020 pa je izbruhnil covid.

Preliminarni podatki so marca letos kazali, da je ResApp presenetljivo učinkovit pri diagnozi covida. V kliničnem preizkusu je sodelovalo 741 bolnikov, izmed katerih jih je 446 imelo covid. ResApp je v 92 odstotkih obolelih prepoznal covid (občutljivost), specifičnost pa je znašala 80 odstotkov. To je primerljivo z nekaterimi vrstami hitrih antigenskih testov in lahko služi kot informacija za nadaljnjo diagnostiko.

Pfizer se je kmalu po objavi rezultatov začel zanimati za podjetje...

22 komentarjev

Lani sonce in veter za desetino električne energije

Slo-Tech - Raziskovalci iz Bloomberg New Energy Fund (BNEF) so ocenili, da smo lani na svetovni ravni s sončnimi in vetrnimi elektrarnami proizvedli 10,5 odstotka vse električne energije. Še pred desetimi leti so ti viri proizvedli manj kot odstotek električne energije, kar je znaten napredek. V letih 2020-2021 se je proizvodnja električne energije povečala za 5,6 odstotka. Od vseh novih kapacitet je 75 odstotkov sončnih in vetrnih elektrarn, še desetina pa odpade na hidroelektrarne in jedrske elektrarne, ki tudi ne proizvajajo ogljikovega dioksida. Le 14 odstotkov novih kapacitet kot energent uporablja premog, kar je najmanj v zadnjih petnajstih letih. Največ električne energije porabi Azija, in sicer približno polovico, prav tako so tam postavili največ novih elektrarn.

Žal je povečano porabo, ki je posledica odboja gospodarstva po koncu epidemije, v visoki hranil tudi premog iz obstoječih termoelektrarn. Te so morale zaradi suš in slabše proizvodnje hidroelektrarn delovati intenzivneje....

27 komentarjev

Umaknjen članek o superprevodnosti pri sobni temperaturi

diamantno nakovalo (modro), uporabljeno pri odkritju

vir: Nature
Slo-Tech - Pred dvema letoma so raziskovalci z Univerze v Rochestru slavili velik uspeh, saj so uspeli izdelati prvo superprevodno snov pri sobni temperaturi. Zmes ogljika, žvepla in vodika, ki je nastala pri visokem tlaku, je bila pri temperaturi 287,7 K in tlaku 267 GPa, kar prevedeno v običajne enote pomeni 15 °C in 2,6 milijona atmosfer, brez električne upornosti. Odkritje je spričo potencialne uporabnosti dvignilo veliko prahu in natančen pregled, v katerem se je nabralo nekaj resnih pomislekov. Znameniti članek je bil ta teden umaknjen, čemur vsi avtorji raziskave nasprotujejo, a uredništvo Nature nima več zaupanja v rezultate. Zgodba je v resnici daljša.

Dvomi o rezultatih tlijo že dve leti. Sprva so avtorji oteževali dostop do surovih podatkov eksperimenta. Ko je skupnost to dobila, se je vnela razprava o meritvah. Za superprevodnost namreč ne zadostuje, da se električna upornost izjemno zmanjša (ničelno upornost je v praksi pač težko izmeriti), temveč mora material izrivati magnetno...

26 komentarjev

Nepotrebni sestanki so milijonski strošek za velika podjetja

Slo-Tech - Sestanki so nujni sestavni del delovnika, a številni med njimi so nepotrebni, kar prinaša otipljive izgube, je v najnovejši raziskavi (razkritje: ki jo je sofinanciralo podjetje, ki nudi orodja za snemanje in prepis sestankov) ocenil Steven Rogelberg z Univerze Severna Karolina v Charlottu. Ocenil je, da zaposleni tedensko na sestankih preživijo 18 ur in da zavrnejo le 14 odstotkov vabil na sestanke, čeprav bi si jih želeli kar tretjino. Udeležba na nepotrebnih sestankih podjetja stane okrog 25.000 dolarjev na zaposlenega letno, kar se v velikih koncernih hitro nabere v milijonske zneske.

Ljudje se sestankov udeležujejo, ker se to od njih pričakuje in ker jim nadrejeni zelo redko razložijo, kateri sestanki so pomembni in da lahko ostale tudi odklonijo. To je razumljivo, saj številne sestanke sklicujejo prav nadrejeni. Moški vendarle pogosteje odklonijo sestanke kot ženske. Že prejšnje raziskave so pokazale, da so slabo načrtovani sestanki velik demotivator, ki lahko v skrajnih...

23 komentarjev

Danes ponoči vesoljski trk

Slo-Tech - Danes ponoči, če bo šlo vse po načrtu natanko ob 1.14 po slovenskem času, se bomo nekolikanj približali fikciji iz filmov. Vesoljsko plovilo DART bo trčilo z asteroidom Dimorphos, kar bo malce spremenilo njegovo orbito. NASA bo s tem preizkusila, kako v praksi deluje odvračanje asteroidov iz orbit, kar bi v neki nedoločni prihodnosti lahko pomagalo pri reševanju zagate, če bi kakšen čisto po filmsko letel proti Zemlji.

Vložki so namreč izjemni. Čeprav je Zemlja redno izpostavljena bombardiranju iz vesolja, škode ni, dokler so izstrelki dovolj majhni, da izgorevajo v atmosferi. Zaradi velikanskih hitrosti pa se položaj nepredstavljivo zaostri, če kaj trešči na površje. Že asteroid s premerom nekaj sto metrov bi zradiral kakšno mesto, večji padci pa bi ustvarili velikanske kraterje in vplivali na široko področje. Lahko bi se zgodila celo nuklearna zima, če bi v ozračje dvignil dovolj prahu, ki bi zastrl sonce. Trki velikanov so zelo redki, a so se že dogajali. Eden je bržkone ustvaril Luno, drugi je izbrisal dinozavre, tretji je zarisal 180 kilometrov velik krater v Mehiškem zalivu.

Zato bo današnja generalka nadvse pomembna. DART pomeni Double Asteroid Redirection Test in bo treščil v sistem dveh asteroidov. Dimorphos ima...

26 komentarjev

Raketa SLS za misijo Artemis 1 zaradi vremena še vedno prizemljena

Slo-Tech - Raketa SLS, ki bi bila morala prvikrat poleteti že 29. avgusta, a je to preprečil okvarjen senzor temperature, teden dni pozneje pa je drugi poizkus propadel zaradi iztekanja vodika, ostaja na Zemlji. Za polno popravilo bi bilo treba tedaj raketo vrniti v hangar (Vehicle Assembly Building), a jo je NASA namesto tega popravljala kar na izstrelišču. Po uspešnem preizkusu v sredo je kazalo, da bo v torek, 27. septembra, Artemis 1 vendarle poletel. A to pot jo je zagodlo vreme.

NASA je že včeraj sporočila, da začasno prekinjajo priprave na izstrelitev, danes zjutraj pa so uradno odpovedali torkovo izstrelitev. Izkazalo se je, da je vreme preveč nestabilno, saj naj bi Florido v torek oplazila tropska nevihta Ian. Pričakujejo močno deževje in nevihte, zato izstrelitve ni možno varno izvesti. Prav tako lahko postane nevarno že za parkirano raketo na izstrelišču, ob hujšem hurikanu pa bodo morali domov na varno poslati tudi zaposlene.

NASA se mora v takih primerih odločiti, ali bo raketo...

12 komentarjev

Znani so prejemniki Ig Nobelovih nagrad 2022

Slo-Tech - V četrtek ponoči so podelili že 32. Ig Nobelove nagrade, ki vsako leto razglasijo kot pozitivno parodijo pravih Nobelovih nagrad. Namenjene so popolnoma resnim znanstvenim dosežkom, ki pa spričo svoje tematike bralce vendarle najprej nasmejijo, šele nato jih vzpodbudijo k razmišljanju. Že tretjič zapovrstjo je bila svečana slovesnost zgolj spletna, kar je ostanek še vedno aktualne epidemije. Kljub temu je prireditev pomagalo povezovati osem dobitnikov Nobelovih nagrad v prejšnjih letih, prejemniki letošnjih Ig Nobelovih nagrad pa so bili vidno navdušeni nad priznanjem. Letošnji nagrajenci so:
  • za aplikativno kardiologijo Eliska Prochazkova, Elio Sjak-Shie, Friederike Behrens, Daniel Lindh in Mariska Kret (Češka, Nizozemska, Velika Britanija, Švedska, Aruba) za ugotovitev, da se srčni utripi sinhronizirajo, ko se potencialni partnerji prvikrat srečajo in začutijo obojestransko privlačnost;
  • za književnost Eric Martínez, Francis Mollica in Edward Gibson (Kanada, ZDA, Velika Britanija, Avstralija) za dokaz, da so pravna besedila težko razumljiva zaradi slabe ravni jezika in ne terminologije;
  • za biologijo Solimary García-Hernández in Glauco Machado (Kolumbija, Brazilija) za raziskave, kako zaprtost vpliva na parjenje škorpijonov;
  • za...

11 komentarjev

EMA odobrila že drugo dvovalentno cepivo proti covidu (Original in BA.4/5)

Slo-Tech - Po ZDA in Veliki Britaniji je tudi Evropska agencija za zdravila (EMA) priporočila uporabo novega bivalentnega cepiva proti covidu, ki je prilagojeno za prvotno različico in za BA.4/5. Včerajšnjemu priporočilu Odbora za zdravila v humani uporabi (CHMP) pri EMA je dan pozneje sledila še odobritev Evropske komisije, s čimer se cepivo proizvajalca Pfizer lahko sprosti v uporabo v EU.

Cepivo ima dovoljenje za uporabo kot poživitveni odmerek pri cepljenih posameznikih, ki so starejši od 12 let. Ker ima cepivo zapis mRNK tako za prvotno različico bodice S kakor za tisto v varianti omikron, se pričakuje boljša zaščita proti različnim variantam virusa. Pri tem je EMA uporabila podatke kliničnih testov izvirnega cepiva in odobritev cepiva Original/BA.1, ki se je zgodila v začetku meseca. Najnovejše cepivo je skoraj popolnoma enako kot Original/BA.1, le genski zapis za bodico S je malenkostno spremenjen. Zato so - podobno kot pri vsakoletnem cepivu proti gripi - uporabili znane podatke...

32 komentarjev

Raziskava: Osnovnošolsko programiranje ne pomaga pri učenju matematike

Slo-Tech - Raziskovalci z Univerze v Grenoblu so proučevali, ali učenje programiranja pomaga pri usvajanju matematike, kar je eden izmed argumentov za uvajanje poučevanja algoritmičnega mišljenja v nižje razrede. Zamisel je logična, saj je znano dejstvo, da poznavanje veščin lahko pomaga pri usvajanju drugih, običajno sorodnih veščin. Govorci španščine se bodo hitreje in lažje naučili portugalščine kakor Švedi. V najnovejši raziskavi so zato pri skoraj dva tisoč učencih preverjali, ali učenje osnov programiranja oziroma algoritmičnega razmišljanja odraža pri matematiki. Rezultati niso vzpodbudni.

V osnovnih šolah po svetu se algoritmično razmišljanje pogosto poučuje s prilagojenimi programskimi jeziki. Programiranje ni edini način za učenje algoritmičnega razmišljanja, se je pa poučevanje slednjega povečalo z razmahom brezplačnih vizualnih programskih jezikov, ki na primer omogočajo zlaganje sestavnih delov kot vnaprej pripravljenih kosov kode v obliki logičnih ugank ali sestavljank. Pogosto...

49 komentarjev

NASA bo vesoljska plovila krmilila na arhitekturi RISC-V

Slo-Tech - Gradnjo novih čipov za krmiljenje vesoljskih plovil bo NASA zaupala podjetjema Microchip and SiFive, za kar bosta v naslednjih treh letih dobili 50 milijonov dolarjev. Na javnem razpisu sta zmagali s konceptom HPSC (High-Performance Spaceflight Computing), ki bo nadomestil več kot dve desetletji stari BAE Systems RAD750. Slednji je okrepljen procesor, ki je bil osnovan na PowerPC 750 iz leta 1997 in dokončan leta 2001. Čas je za nadgradnjo.

V vesolju so razmere težje kot na Zemlji, zato so tudi nadgradnje redkejše. Strojna oprema mora biti zanesljiva, kar v vesolju običajno ni ljudi, ki bi lahko popravljali napake in odpravljali težave, prav tako pa morajo biti čipi precej vzdržljivejši. V vesolju so temperaturna nihanja večja, sevanja več, lahko se praši, pospeški in udarci so pogosti. Vse to so razlogi, da traja dizajniranje in testiranje strojne opreme tako dolgo, da je nemogoče uporabljati najnovejše izume. Namesto tega se desetletja uporablja preverjena in zanesljiva oprema,...

34 komentarjev

ZDA bodo zahtevale odstranitev satelitov pet let po koncu obratovanja

Slo-Tech - Ker postaja nesnaga v vesolju čedalje večji problem, ki bi po najbolj črnogledih scenariji lahko v prihodnosti celo preprečil izstrelitve, se vrstijo poizkusi za rešitev. V ZDA bo Zvezna komisija za telekomunikacije (FCC) odslej zahtevala, da imajo sateliti v nizki orbiti načrt, ko se bodo v petih letih po koncu delovanja odstranili. Za zdaj je novost še predlog, ki ga mora FCC po opravljeni javni obravnavi potrditi.

Trenutno namreč zavezujoče ureditve ni. Trenutno velja le Nasino priporočilo, da naj se sateliti tako ali drugače odstranijo 25 let po koncu uporabe. K temu sodijo tudi tako oblikovane orbite, da sateliti po tem času padejo v atmosfero in zgorijo, torej proizvajalci ne potrebujejo nobenih aktivnih postopkov za čiščenje. A to je prepočasi, zato bo FCC postavila strožja pravila. Odstranitev z nekontroliranim vstopom v atmosfero, kjer sateliti zgorijo, se bo moralo zgoditi po petih letih. To bo veljalo le za nove satelite, ne pa za tiste, ki so že v orbitah, in tiste, ki...

14 komentarjev

Zaradi pomanjkanja električne energije CERN razmišlja o ustavitvi nekaterih eksperimentov

The Wall Street Journal - Eden največjih porabnikov električne energije v Evropi je CERN, ki porabi približno 1,3 TWh na leto, če normalno obratujejo vsi pospeševalniki delcev. To je približno tretjina porabe električne energije Slovenije, kar ni zanemarljivo. Na višku troši CERN tudi 200 MW, sicer pa okoli 80 MW, če pospeševalniki delcev ne obratujejo. To pa so količine, ki so v trenutni energetski krizi problematične. Zato CERN načrtuje znižanje porabe električne energije z ustavljanjem eksperimentov.

Vodja odbora za oskrbo z energijo v CERN-u Serge Claudet je dejal, da bi lahko ugasnili tudi veliki hadronski trkalnik (LHC), če bo to potrebno. Prioriteta bo vzdrževanje stabilnosti omrežja, zato bo CERN znižal porabo, če bo grozilo pomanjkanje električne energije. LHC sicer ni edini pospeševalnik delcev, temveč le eden izmed osmih, dasiravno je najpomembnejši. Njegov izredni in nepričakovani izklop bi povzročil nemalo preglavic zlasti pri ponovnem vklopu, zato se bodo temu poizkusili izogniti. Zato je...

40 komentarjev

Drugi poizkus izstrelitve SLS in Artemis-1 odpadel zaradi puščanja goriva

Slo-Tech - Odpadel je tudi drugi poizkus prve izstrelitve SLS, ki bi se moral zgoditi včeraj. Prvega so prekinili, ker je senzor na tretjem motorju kazal previsoko temperaturo, kar je NASA pozneje pripisala okvari na senzorju in ne dejansko pretoplemu motorju. Zato so načrtovali drugi poizkus že včeraj, a je puščanje goriva in s tem povezane težave s polnjenjem onemogočilo varno izstrelitev. Ni še znano, kdaj bo NASA poizkusila tretjič, bo pa preteklo vsaj nekaj tednov.

Izstrelitev je bila načrtovana včeraj ob 20.17 po slovenskem času, a so sedem ur pred tem zaznali puščanje goriva. NASA je tako že ure pred načrtovano izstrelitvijo dokončno odpovedala včerajšnji poizkus. Sprva so inženirji poizkusili puščanje ustaviti, tako da so segreli in ponovno ohladili priključek, nato pa so ga ponovno napolnili s helijem. Nič ni delovalo, zato je bila odpoved nujna. Sprva je še tlelo upanje, da bodo izkoristili jutrišnje izstrelitveno okno, a je kmalu postalo jasno, da se to ne bo zgodilo.

SLS sedaj...

38 komentarjev

V ZDA odobrili dvovalentno cepivo proti covidu

Slo-Tech - Po Veliki Britaniji so ZDA druga velika država, ki je odobrila novo dvovalentno cepivo proti covidu. Uprava za hrano in zdravila (FDA) je včeraj sporočila, da je izdala izredno odobritev za dvovalentni cepivi proizvajalcev Pfizer in Moderna, ki se uporabita kot prvi ali drugi poživitveni odmerek vsaj dva meseca po prejšnjem cepljenju. Pfizerjevo cepivo je namenjeno starejšim od 12 let, Modernino pa polnoletnim.

Novo cepivo je kombinirano in je namenjeno zaščiti pred izvirno različico virusa in omikronom (različici BA.4 in BA.5, ki imata enak protein S). Pred dvema tednoma je dvovalentno cepivo odobrila tudi Velika Britanija, a je šlo za nekoliko starejšo formulacijo, ki je narejena za zaščito proti izvirni verziji in BA.1. Zaradi prihajajoče jeseni in več zadrževanja v zaprtih prostorih je FDA k cepljenju pozvala vse državljane, ki se lahko cepijo.

FDA je novo cepivo pogojno odobrila na podlagi kliničnih testov poživitvenih odmerkov cepiva proti BA.1 in prvotnih različic....

115 komentarjev

Voyager 1 spet normalno komunicira

Slo-Tech - NASA je uspela rešiti težave, ki jih je imel Voyager 1 od maja letos, ko je začel na Zemljo pošiljati nesmiselne podatke o telemetriji. Inženirji so potrdili slutnje, da je za težavo kriv računalnik na krovu, ki se je pokvaril že pred leti, sedaj pa je Voyager 1 poizkušal pošiljati podatke preko njega. Ko so sondi poslali ukaz, naj podatke pošilja prek sekundarnega računalnika, kar je bila počela do maja, je težava izginila. Telemetrija, ki jo prejemajo z AACS (attitude articulation and control system), ki obrača sondo, je spet pravilna.

To pa še ni razlog, da bi si popolnoma oddahnili. Ugotoviti bodo namreč morali, zakaj je Voyager 1 spremenil pot, po kateri je pošiljal podatke. Najverjetneje je ukaz za preklop na okvarjeni računalnik poslal nek drug čip na krovu, kar bi lahko pomenilo, da ima težave tudi ta. Inženirji bodo sedaj pregledali telemetrijo zadnjih treh mesecev, ki jo lahko spet berejo, hkrati pa bodo poizkušali ugotoviti tudi, kaj je povzročilo napako.

Sonda Voyager...

31 komentarjev

SLS ponagajal senzor za temperaturo

Slo-Tech - Predvčerajšnjim odpovedani polet rakete SLS, ko je kazalo na neuspešno ohladitev tretjega motorja, je bil najverjetneje posledica okvarjenega senzorja. NASA je na novinarski konferenci pojasnila, da odčitki s senzorja za temperaturo v problematičnem motorju niso bili v skladu s fiziko, zato sumijo, da je problem v senzorju. Motorji, ki se morajo ohladiti na -250 °C, da se ob dotoku hladnih tekočih vodika in kisika ne pokvarijo, so bili najverjetneje primerno ohlajeni. Vodja programa SLS John Honeycutt je na novinarski konferenci dejal, da je pred izstrelitvijo v motor normalno pritekal tekoči vodik in da je bila temperatura po njegovem mnenju ustrezna.

Najenostavnejša rešitev je seveda senzor zamenjati, a to ni preprosto. Tega ni možno storiti, medtem ko je SLS na izstrelišču, zato bi ga morali odpeljati nazaj v hangar (Vehicle Assembly Building), ki je od floridskega izstrelišča oddaljen nekaj kilometrov. Takšen manever traja približno en dan, hkrati pa se morajo številni...

13 komentarjev

Umetna inteligenca francoske davčne uprave našla zatajene bazene

Slo-Tech - Francoske oblasti so uporabile umetno inteligenco, da so odkrile davčne skrivače in v proračun prinesle dodatnih 10 milijonov evrov, če bodo vsi tudi plačali odmerjene dodatke davke. Gre za bazene, ki so obdavčeni, zato jih ljudje radi zatajijo, če niso vidni od daleč. Bazeni niso obdavčeni sami po sebi, temveč gre za spremembo nepremičnine in povišanje vrednosti, kar za povprečen bazen s 30 kvadratnimi metri prinese 200 evrov davka na leto.

So pa seveda vidni na zračnih posnetkih, kar je prečesala umetna inteligenca in odkrila 20.356 neprijavljenih bazenov. Sistem sta pred letom dni postavila Google in podjetje Capgemini v devetih francoskih departmajih. Sistem sedaj nadgrajujejo, da bi zaznal tudi neprijavljene dozidave, kot so nadstreški, verande, balkoni in podobno. Namestnik direktorja finančne uprave Antoine Magnant je poudaril, da morajo biti previdni, da bo sistem res zaznal obdavčljive dodatke, ne na pasjih ut ali otroških igral. V Franciji je sicer 3,2 milijona zasebnih...

73 komentarjev

ZDA bodo zahtevale prosto dostopnost javno podprtih raziskav

Slo-Tech - ZDA, ki so največji javni financer znanosti na svetu, so napovedale veliko in pomembno spremembo v dostopnosti rezultatov raziskav. Od leta 2026 bodo morali biti vsi rezultati, ki so nastali z javnim financiranjem, prosto dostopni takoj ob objavi. Služba za politiko znanosti in tehnologije (Office of Science and Technology Policy, OSTP) je to zahtevo prenesla na vse javne financerje, denimo NIH, ki bodo morali poskrbeti za prilagoditev svojih pravil. Večji financerji imajo pol leta časa, ostali leto dni. Sprememba utegne močno vplivati na založniški trg znanstvene periodike. Ideja ni nova, saj je tudi v ZDA na mizi že več let.

Da so rezultati javno financiranih raziskav dostopni, je predpisano še sedaj, tudi v EU, a je bil dopusten tudi embargo. Tako se imenuje obdobje, ko so znanstveni članki lahko zaščiteni za plačljivimi zidovi (paywall) založnikov. Po tem času morajo biti dostopni članki ali pa vsaj rokopisi, torej nestavljeni in nerecenzirani. OSTP ne zahteva, da so vsi...

9 komentarjev

Prvi polet rakete SLS odpovedan

Slo-Tech - NASA je danes odpovedala prvi preizkusni polet rakete SLS, ker so imeli pri polnjenju rakete z gorivom in pripravo potisnikov več težav, ki jih niso mogli hitro odpraviti. SLS (Space Launch System) bi bil moral poleteti brez posadke na trajektoriji proti Mesecu. NASA ima naslednje okno za izstrelitev sicer že v petek ob 18.48 po slovenskem času, a ga bo uporabila le, če bodo dotlej natančno prepoznali vzrok težave in ga odpravili.

Današnjo izstrelitev so zaustavili ob 13.10 po slovenskem času, kasneje pa so jo odpovedali. Težave je povzročal motor v tretjem potisniku (RS-25), ki ga niso mogli zadosti ohladiti in mu stabilizirati temperature na -253 °C. Težavo s potisnikom so imeli že med zadnjo vajo, zato tokratna odpoved ni popolno presenečenje. Tedaj je šlo za puščanje vodika, kar so odpravili.

Orion in SLS za zdaj ostajata varno na Zemlji, medtem ko inženirji iščejo vzrok za neuspeh. Direktor Bill Nelson je dejal, da NASA ne izstreljuje, dokler ni vse v okviru normalnih...

32 komentarjev

Google Flights razpolovil prikazane emisije ogljikovega dioksida

vir: BBC
BBC - Pri iskanju letov na Google Flights med najdenimi povezavami že leto dni najdemo oceno, koliko izpustov ogljikovega dioksida bo vsak potnik prispeval v ozračje. Čeprav najmanj izpustov ustvarimo, če ne letimo, so te vrednosti vendarle namenjene orientaciji, kako bi lahko leteli vsaj malce manj škodljivo. Sedaj je Google algoritem za izračun spremenil, tako da so ocenjene vrednosti nižje. Kaj se je zgodilo?

Lani oktobra je Google ob uvedbi nove funkcionalnosti pojasnil, da ocene izračunajo iz več faktorjev, med katerimi so razdalja, število postankov, število in vrsta sedežev na letalu, model letala in drugi podatki Evropske agencije za okolje. Čeprav je bil tedaj Google deležen tudi kritik, da gre za lažno prijaznost do okolja (greenwashing) in da vso odgovornost poverja potrošnikom, zanemarja pa prispevke letalskih družb k nižjim izpustom, je obveljala ocena, da je Googlov podatek boljši kot nič. Sedaj so se te številke spremenile brez velikega pompa, pojasnilo pa najdemo šele na...

6 komentarjev

Tudi Baidu dobil kvantni računalnik

Reuters - Kitajska ne želi zaostajati za Zahodom pri razvoju kvantnih računalnikov, zato je tudi njihov iskalni velikan Baidu predstavil svojega. Qian Shi je 10-kubitni kvantni računalnik, ki so ga včeraj predstavili na konferenci Quantum Create 2022 v Pekingu, razvijajo pa tudi 36-kubitnega. Baidu trdi, da gre za praktično uporaben sistem, ki ga ima kvantno strojno opremo, programsko opremo (Liang Xi) in lahko rešuje številne praktične probleme. Dodajajo, da so drugi komercialno dostopni kvantni računalniki omejeni na 7 kubitov.

Res pa je tudi, da imajo številna podjetja in organizacije v raziskovalnih laboratorijih precej večje delujoče prototipe. Fujitsu je napovedal, da bo prihodnje leto začel prodajati 64-kubitni kvantni računalnik, Google ima v svojih laboratorijih že 53-kubitni računalnik, IBM pa je lani pokazal celo 127-kubitnega, medtem ko do leta 2025 obljubljajo celo 4000 kubitov.

Baidu je svoj kvantni računalnik razvil v lastnem Inštitutu za kvantno računalništvo, kjer poteka...

7 komentarjev

Tudi Google pričenja javno preizkušati svoje pogovorne algoritme

vir: Google
Google - Pri Googlu po več mesecih priprav začenjajo odpirati vrata do svojega pogovornega algoritma LaMDA.

Po debaklu Microsoftovega chatbota Tay, ki je področje pogovornih algoritmov pahnil v večletno krizo, se časi za robotske sogovornike očitno jasnijo. V začetku avgusta je Meta v javni preizkus potisnila algoritem BlenderBot 3. Njegov izkaz je zaenkrat bolj mlahav; v pogovorih je še zelo očitno "umeten" in nič kaj življenjski, hkrati pa kljub vdelanim varovalkam še vedno ni imun na učenje lumparij. Že nekaj dni po lansiranju preizkusa so ga tako pripravili do natolcevanja čez Marka Zuckerberga in Facebook. Toda Metinih inženirjev to ne zmede in pravijo, da so nekaj takega pričakovali. Pogovorne modele je pač treba na neki točki pahniti v divjino, saj jih ni mogoče v nedogled držati v laboratoriju.

Zdaj sledijo še pri Googlu, kjer bodo postopno omogočali čebljanje z modelom LaMDA. Ta si je doslej že pridobil kar nekaj razvpitosti, predvsem zaradi prigode izpred mesecev, ko je bil...

0 komentarjev

Na mednarodni astronomski olimpijadi ponovili lansko zlató

Slika: Zavod Cosmolab

Slo-Tech - Poletna sezona olimpijad iz znanja se že tradicionalno zaključuje z astronomsko olimpijado, ki je letos potekala v Gruziji. Na tekmovanju so Slovenijo zastopali Miha Brvar, Vid Kavčič in Peter Andolšek (vsi Gimnazija Bežigrad), Marija Judež (Šolski center Novo mesto, Sr. elektro šola in tehn. gimnazija) in Alexander Gaydukov (Gimnazija Koper). Slovenska ekipa je dosegla izjemen uspeh, saj je Peter Andolšek ponovil lansko zlato medaljo, Vid Kavčič in Alexander Gaydukov sta osvojila srebrni medalji, Miha Brvar bron in Marija Judež pohvalo.

Na astronomski olimpijadi je letos sodelovalo 48 držav s petčlanskimi ekipami. Na tekmovanju, ki je potekalo od 14. do 22. avgusta, so bili kar štirje tekmovalni dnevi, s čimer je to ena najzahtevnejših olimpijad. Tekmovalci morajo pokazati dobro znanje teorije, spretnost pri opazovanju, učinkovito analizo podatkov in slogo pri ekipnem delu tekmovanju. Slovenski tekmovalci so v zadnjih letih izjemno uspešni. Lani je bil izplen dvojen, ker sta na...

1 komentar

Googlova kvantna premoč na trhlih temeljih

New Scientist - Leta 2019 je Google zelo prepričljivo zatrdil, da je dosegel kvantno premoč. To pomeni, da je s kvantnim računalnikom rešil problem, ki ga klasični računalniki v človeštvu dosegljivem času ne morejo. Sedaj pa so kitajski fiziki pokazali, da to ni nujno res. Isti problem so sedaj s klasičnim računalnikom rešili v doglednem času. Je torej Google dosegel kvantno premoč ali ne?

Drži očitek, da primerjamo jabolka in hruška. Primerjamo namreč najboljši algoritem za klasične računalnike iz leta 2022 z eksperimentalnim kvantnim računalnikom izpred treh. Kvantno računalništvo je v tem času seveda napredovalo. A predvsem motrimo Googlovo navedbo, da je leta 2019 dosegel kvantno premoč, ker problema klasični računalniki ne bi mogli rešiti v dosegljivi prihodnosti - kar implicitno vključuje tudi možnost, da se v tem času klasično računalništvo še razvije.

Kakorkoli, Pan Zhang in sodelavci so razvili algoritem, ki je isti problem strl v 15 urah, če je tekel na 512 grafičnih karticah. To je še...

4 komentarji

Prvikrat zlata medalja na računalniški olimpijadi

Slo-Tech - Z velikim slovenskim uspehom se je končala 34. mednarodna računalniška olimpijada, ki je od 7. do 15. avgusta potekala v Yogyakarti v Indoneziji. Slovenijo so zastopali Benjamin Bajd (Gimnazija Kranj) in Jakob Žorž (Gimnazija Škofja Loka), ki sta se pripravljala v Zavodu za računalniško izobraževanje (ZRI), ter Matija Likar (II. gimnazija Maribor) in Bor Brudar (ŠC Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija). Med 349 dijaki iz 88 držav je Benjamin Bajd z 28. mestom osvojil zlato medaljo, kar je prva zlata medalja za Slovenijo na tem tekmovanju doslej. Benjamin Bajd je že v minulih treh letih osvojil dve bronasti medalji in eno srebrno medaljo.

Mednarodna računalniška olimpijada je tekmovanje v programiranju za srednješolce, ki neprekinjeno poteka od leta 1989. Pretekli leti je bilo tekmovanje zaradi epidemije prek spleta, a ni odpadlo. Tekmovalci imajo dva tekmovalna dni, ko pet ur programirajo. Vsak dan morajo rešiti tri naloge, ki si jih lahko ogledate na spletu....

28 komentarjev

Velika Britanija prva odobrila dvovalentno cepivo proti covidu

Slo-Tech - Britanski regulator zdravil MHRA (Medicines and Healthcare products Regulatory Agency) je pogojno odobril dvovalentno cepivo proti covidu, ki ga je pripravila Moderna. Cepivo vsebuje zapis za izvorno različico covida in za različico omikron (BA.1.). Testi kažejo, da zadovoljivo ščiti tudi proti drugim različicam, kot sta BA.4 in BA.5. Stranski učinki so enaki kot v prvem cepivu proti izvorni različica virusa. Le nekaj ur kasneje je JCVI (Joint Committee on Vaccination and Immunisation) priporočil, da se odraslim ponudi možnost poživitvenega odmerka z novim cepivom.

Odmerek cepiva vsebuje 25 mikrogramov učinkovine proti prvi različici iz leta 2020 in 25 mikrogramov učinkovine proti različici omikron BA.1. Gre za elasomeran, ki je mRNA z zapisom za protein S v SARS-CoV-2, in Imelasomeran, ki ima mRNA z zapisom za isti protein v različici BA.1. Oba sta zaklenjena v maščobnih nanodelcih (SM-102), ki omogočijo dostavo v celice. Mehanizem delovanja je enak kot pri prvem cepivu. Človeške...

321 komentarjev

Začenjajo se klinični testi cepiva proti lymski boreliozi

Slo-Tech - Medtem ko proti klopnemu meningitisu že vrsto let obstaja učinkovito cepivo, je njihova druga nadloga brez preventive. Lymsko boreliozo povzročajo bakterije, ki živijo v klopih, in se po ugrizu prenesejo v človeka, če je bil klop prisesan več ur. GlaxoSmithKline je svoje cepivo proti boreliozi (LYMErix), ki je bilo razvito v 90. letih, leta 2002 umaknil s trga. Čeprav je bilo leta 1998 odobreno cepivo 75-odstotno učinkovito, so ga zaznamovali kasneje ovrženi očitki o resnih stranskih učinkih, zato ga je proizvajalec spričo slabe prodaje in tožb umaknil. Borelioza tedaj v javnosti ni bila sprejeta kot resna nadloga. Dvajset let pozneje se začenjajo klinični testi drugega cepiva proti boreliozi.

V ZDA in Evropi bodo do konca leta 2024 preverjali delovanje novega cepiva VLA15, ki ga razvijata Pfizer in Valneva. V prvi fazah testov niso našli hujših stranskih učinkov, zato je sedaj čas za preizkus učinkovitosti in varnosti v večjem merilu. Pričakujejo, da bo k preizkusu pristopilo...

45 komentarjev

Perzeidi so tu!

Slo-Tech - Spet je tisti del leta, ko so zunanje temperature ugodne, da se ponoči zleknemo na prosto in opazujemo meteorski dež. V teh dneh lahko opazujemo utrinke, ki pripadajo meteorskemu roju perzeidov. Skozenj Zemlja potuje vsako leto avgusta, letos pa bo pojav vrh dosegel v noči na soboto. Letos bo sicer opazovalcem nagajala luna, ki bo v petek ravno v ščipu. Za opazovanje pa je najbolje imeti čim temnejše nebo.

Meteorji so drobci trdne snovi, ki se ob vstopu v atmosfero zaradi trenja segreje in zagori. Ob tem pustijo sled, ko jo vidimo na nebu kot utrinek. To se opazi le ponoči, saj je največji sovražnik pri opazovanju svetloba. Za opazovanje se moramo odmakniti od umetne razsvetljave na samotne zaplate, medtem ko lune žal ne moremo ugasniti. V četrtek zvečer bo vzšla ob 20.32, v petek pa ob 21.03. Obakrat bo na nebu celo noč, zato bo treba perzeide šteti ob njeni razsvetljavi. Videli jih bomo torej nekoliko manj. Zato se morda velja na ogled odpraviti že danes ali jutri, ko bo luna...

13 komentarjev

Meta javno preizkuša novega robotskega sogovornika

vir: Meta
Meta - Pri Meti so preizkusno lansirali chatbota BlenderBot 3, da bi ga izpopolnili na pogovorih z internetnimi uporabniki. Njegova posebnost je spoj iskanja informacij na spletu z modernimi jezikovnimi modeli.

Pred šestimi leti je Microsoftova robotska sogovornica Tay zakuhala enega odmevnejših škandalov v razvoju avtomatskih sogovornikov (ali chatbotov), ko se je pustila s strani spletnih pridaničev naučiti preklinjanja, rasizma in podobnih nečednosti. Dogodek je dejansko za nekaj časa ohladil področje eksperimentiranja s tovrstnim programjem, saj odmevnejših javnih preizkusov splošnih robotskih sogovornikov ni bilo več na spregled, razvoj pa je bil v tem času še najbolj opazen v strogo namenskih servisih, običajno za pomoč uporabnikom, spletno prodajo in podobno. Sedaj je videti, da je razmah velikih jezikovnih modelov (large language model - LLM), kakršen je razvpiti GPT-3, ponovno spodbudil tudi ukvarjanje z računalniškimi sogovorniki, ki naj bi jih teoretično lahko vprašali...

16 komentarjev

Južna Koreja leti proti Mesecu

Slo-Tech - Včeraj zjutraj po lokalnem času je iz izstrelišča Cape Canaveral na Floridi v vesolje poslali Danuri oziroma Korea Pathfinder Lunar Orbiter. Danuri leti proti Mesecu in predstavlja prvo misijo Južne Koreje izven orbite okrog Zemlje. Na cilj bo prispel šele decembra, kar je bistveno dlje od običajnih misij proti Mesecu, ki trajajo nekaj dni. V vesolju tehtamo med hitrostjo in porabo goriva, zato bo Danuri porabil minimalno količino goriva.

V vesolje so ga poslali z raketo SpaceX Falcon 9. Decembra se bo Danuri utiril v orbito okrog Lune. Ima petero znanstvenih instrumentov: spektrometer gama žarkov (KGRS), magnetometer (KMAG), kamero visoke ločljivosti (LUTI), kamero za posnetke pri nizki osvetljenosti (ShadowCam) in dve kameri za merjenje polarizacije s površine odbite svetlobe (PolCam). Danuri bo krožil 100 kilometrov nad površjem in nima komponent za pristanek. Roverja bodo proti Mesecu peljali v drugi fazi, ki je načrtovana za leto 2025.

11 komentarjev

Imeli smo najkrajši dan v moderni zgodovini

Sončni dan ustreza času med točkama 1 in 3. Zvezdni dan ustreza času med točkama 1 in 2.

Slo-Tech - Iz IERRSS (International Earth Rotation and Reference Systems Service) so sporočili, da je bil po njihovih meritvah 29. junij 2022 najkrajši dan v bližnji človeški zgodovini. Tistega dne se je Zemlja okrog svoje osi glede na Sonce zavrtela 1,59 milisekunde prej kot v 86.400 sekundah, kar je nov rekord. Zelo kratki dnevi so bili še v letu 1973, v letu 2005 in leta 2020. Ni še jasno, kateri izmed več dejavnikov, ki vplivajo na vrtenje Zemlje, je odgovoren za letošnji rekord.

Zemlja se okoli svoje osi zavrti 86.400 sekundah, kar imenujemo Sončev dan. V tem času sicer Zemlja naredi več kot 360°, ker se v isti smeri tudi giblje okrog Sonca in se mora zavrteti nekoliko dlje, da je ista točka na Zemlji ponovno usmerjena naravnost proti Soncu. Da Sončev dan traja 86.400 sekund, ni naključje, temveč je bila zgodovinsko sekunda tako tudi definirana. Kasneje se je definicija sekunde spremenila, ker se je izkazalo, da Zemlja ni preveč natančno pri svojem vesoljskem plesu.

Dolgoročni trend je...

14 komentarjev

Uro po smrti v prašičih oživili nekatere organe

vir: Nature
Nature - Raziskovalci z Yala so uspeli deloma oživiti posamezne organe v prašičih, ki so bili mrtvi eno uro, o čemer danes poročajo v Nature. Gre za nadgradnjo dela izpred treh let, ko so možgane prašičev izven telesa uspeli obdržati pri življenju še nekaj ur po smrti živali. Ker so možgani najzahtevnejši porabnik kisika, je logično nadaljevanje podaljšanje delovanja ali celo oživitev drugih, manj požrešnih organov. To pot jim je to uspelo v telesu.

Sliši se znanstvenofantastično, a ne gre za scenarij iz grozljivk z zombiji. Definicija smrti z napredkom medicine postaja čedalje zmuzljivejša, s tem pa tudi razlike med organi, ki so ali niso več aktivni, ko živo bitje na določen način umre. Če je včasih za nepreklicen kazalnik smrti veljal zastoj srca, je to v moderni medicini in veterini nepopolna definicija. Težko bi namreč trdili, da je mlad človek, ki mu srce zastane, a ga hitro oživijo in nadaljuje življenje brez posledic, vmes umrl. Hkrati so presaditve organov terjale dodatne...

8 komentarjev

AlphaFold izračunal strukturo vseh proteinov

vir: Nature
Slo-Tech - Algoritem AlphaFold, ki ga je DeepMind pokazal predlani in lani odprl vsem, je napravil še korak naprej. Potem ko je lani predvidel strukturo milijona proteinov, so sedaj javnosti priobčili zbirko napovedi strukture 200 milijonov proteinov. Zbirko so pripravili v sodelovanju z EMBL (European Molecular Biology Laboratory) in je na voljo vsakomur, saj je del odprtokodne baze AlphaFold Protein Structure Database. Izvršni direktor DeepMinda Demis Hassabis je dogodek pompozno označil kot darilo človeštvo, a dejansko gre za velik dosežek.

Določanje oblike proteinov je težak problem. Proteine sestavljajo aminokisline, katerih zaporedje določa primarno strukturo. Kako se potem te zvijejo v prostoru v sekundarno in terciarno strukturo, pa je zelo težko pravilno napovedati. Zgodovinsko smo strukture določali eksperimentalno, kar prinaša svojevrstno omejitve (rentgenska difrakcija je možna na kristaliziranih proteinih). Računalniško napovedovanje se zdi logičen korak naprej, a je zaradi...

13 komentarjev

Na lingvistični olimpijadi trikrat bron za Slovenijo

ZOTKS - Končala se je 19. mednarodna lingvistična olimpijada, ki je letos od 24. do 30. julija potekala na Otoku Man. Štiričlanska slovenska reprezentanca se vrača s tremi bronastimi medaljami. Vita Korošin in Katja Andolšek (obe Gimnazija Bežigrad) in Rok Tadej Brunšek (Šolski center Velenje, Gimnazija) so osvojili bronaste medalje, Alji Šlenc (Gimnazija Kranj) pa je malo zmanjkalo. Prvo mesto je osvojil Artem Borisov iz Rusije, medtem ko so ekipni zmagovalci postali Korejci.

Tekmovanje iz lingvistike je v bistvu tekmovanje iz logike, zato se tudi slovenska ekipa oblikuje na podlagi rezultatov državnega tekmovanja iz logike za srednješolce po dodatnih pripravah. Olimpijada obsega dva tekmovalna dneva, izmed katerih je eden namenjen individualnemu reševanju nalog, drugi dan pa je tekmovanje skupinsko. Naloge obsegajo različne prevode in druge logične operacije z malo znanimi jeziki, ki jih tekmovalci ne morejo poznati - gre za tekmovanje iz logike in znanje jezikoslovja, ne jezika....

1 komentar

SARS-CoV-2 na ljudi najverjetneje preskočil na wuhanski tržnici

Slo-Tech - Poltretje leto po preskoku SARS-CoV-2 na ljudi in sledeči pandemiji covida-19 so v Science objavili dve študiji, ki sta z različnimi metodami pokazali enako: virus se je na človeka najverjetneje prenesel na wuhanski tržnici z živalmi Huanan. Ta teorija bistveno bolje opiše zbrane podatke od alternativne hipoteze, da naj bi virus ušel iz laboratorijev inštituta za virologijo v Wuhanu. Rokopisa obeh raziskav ste bila že dlje časa dostopna na strežnikih z rokopisi, sedaj pa sta v Science objavljena kot recenzirana članka.

V prvem so analizirali pojavljanje prvih znanih primerov okužbe, tako v Wuhanu kakor neposredno na tržnici. Prve potrjene diagnoze so v lokalnih bolnišnicah zabeležili med 18. in 29. decembrom, še preden je bila tržnica Huanan izpostavljena kot zelo verjeten kraj prvega prenosa. Pregled podatkov o okužbah je pokazal, da je bilo 55 od 168 prvih primerov neposredno povezanih s tržnico. To se sicer sliši malo, a z današnjim znanjem o virusu ni nenavadno. Kakor danes je...

86 komentarjev

Kitajski vesoljski postaji priklopili drugi modul

Space News - Včeraj zvečer se je velikost kitajske modularne vesoljske postaje Tiangong podvojila, saj so ji priklopili prvega od dveh laboratorijskih modulov, Wentian.

Lansko pomlad je Kitajska pričela z montažo svoje modularne vesoljske postaje Tiangong, ko je v Zemljino krožnico poslala osrednji modul, Tianhe. Od tedaj smo videli še po tri uspešne odprave s tovorom in posadkami, v drugi polovici letošnjega leta pa je na redu dokončanje postaje, ki bo v polni velikosti poleg Tianheja vsebovala še dva laboratorijska modula, Wentian in Mengtian. Prva od dveh ključnih etap montaže dodatnih modulov se je odvila včeraj. Najprej je nekaj po osmi uri zjutraj po našem času z izstrelišča Wenchang na otoku Hainan poletela raketa Dolgi pohod 5B, z Wentianom na krovu. To je bil s 23 tonami najtežji tovor na kateri od kitajskih nosilnih raket doslej (modul Tianhe ima 3 tone manj). Združitev z vesoljsko postajo pa so uspešno izvedli enajst ur pozneje.

Wentian, kar v prevodu pomeni Nebeško poslanstvo, je...

29 komentarjev

Robotski psi z brzostrelko niso prav nič simpatični

Slo-Tech - Na internetu se je znašel posnetek robotskega pasa, ki ima opasano avtomatsko orožje. Podoben je izdelkom Boston Dynamicsa, ki je sedaj v lasti Hyundaija, v preteklosti pa je bil del Googla in kasneje Softbanka. Ta vsakih nekaj mesecev osupni s kakšnim novim videoposnetkov svojih robotov, ki posnemajo ljudi ali živali, a orožja nanje ne namešča. Toda njihovi izdelki so tudi naprodaj, recimo pes Piki (Spot) stane 70.000 dolarjev. Hkrati to pomeni, da so kopije na voljo še bistveno ceneje. Z njimi pa je možno storiti marsikaj, denimo nanje namestiti orodje, čeprav podjetje tega ne odobrava.

Psi so že stari znanci, a to pot so jim neznanci na hrbet namestili brzostrelke. Boston Dynamics je v preteklosti že proizvajal izdelke namenjeni tudi vojaški rabi, denimo razvijali robotske pse za vojsko, a so bili tedaj zaradi hrupa neuporabni. Posnetek, ki ga je objavil Alexander Atamanov, kako lahko na robotske pse namestimo brzostrelko, pa spominja na Skynet. Boston Dynamics sicer strogo...

40 komentarjev

Biologi na olimpijadi trikrat bronasti

ZOTKS - Sezona naravoslovnih olimpijad se nadaljuje z biologi, ki so se iz Armenije vrnili s tremi bronastimi medaljami. Na 33. mednarodni biološki olimpijadi, ki je potekala od 10. do 18. julija, so za Slovenijo tekmovali Urban Bauk (Gimnazija Poljane), Ema Šuligoj (Gimnazija Tolmin), Marija Snežna Benedičič (Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana) in Urh Šarlah (I. gimnazija v Celju). Med več kot 250 dijaki iz 66 držav so Urban Bauk, Ema Šuligoj in Marija Snežna Benedičič osvojili bronaste medalje.

Tekmovanje, ki traja teden dni, vsebuje dva tekmovalna dneva. Praktični del tekmovanja traja šest ur in vsebuje eksperimentalne probleme iz biokemije, bioinformatike, fiziologije rastlin, zoologije in biosistematike. Na prav tako šesturnem teoretičnem testu pa so morali dijaki prikazati zaokroženo znanje celotne biologije, ki je kot običajno presegalo srednješolsko raven. V netekmovalnih dneh se dijaki spoznajo z državo gostiteljico in ostalimi tekmovalci, medtem ko v ozadju poteka...

2 komentarja

Vsi slovenski fiziki se z olimpijade vračajo z medaljami

Slo-Tech - Danes se je zaključila 52. mednarodna fizikalna olimpijada, ki jo je organizirala Švica in je potekala v hibridnem formatu. Slovenska ekipa se je tekmovanja udeležila v Hamburgu, ki je bil eno izmed središč za hibridno tekmovanje, in dosegla odlične rezultate. Peter Andolšek (Gimnazija Bežigrad), Miha Brvar (Gimnazija Bežigrad), Domen Lisjak (Gimnazija Bežigrad), Alexander Gaydukov (Gimnazija Koper) in Žan Ambrožič (Gimnazija Kranj) se vračajo z dvema srebrnima medaljama in tremi bronastimi medaljami.

Olimpijada bi bila morala potekati v Belorusiji, a jo je zaradi vojne v Ukrajini upravni odbor odpovedal. Tekmovanje so zato izvedli v hibridnem formatu, kjer tekmovalci niso potovali v Švico, temveč so bili razkropljeni po svetu. Niso pa bili čisto vsi v svojih državah, temveč so v več krajih organizirali regionalna središča, kakršno je bilo tudi v Hamburgu. Tako so imeli tekmovalci vsaj približen vtis, kako je na olimpijadi.

Mednarodna fizikalna olimpijada, ki poteka že več kot...

17 komentarjev

Slovenija na 63. matematični olimpijadi osvojila eno bronasto medaljo

Slo-Tech - Na 63. mednarodni matematični olimpijadi, ki je od 6. do 16. julija potekala v Oslu, je slovenska reprezentanca osvojila eno bronasto medaljo in tri pohvale. Slovenijo so zastopali Matija Skrt (Gimnazija Nova Gorica), Katarina Grilj (Srednja šola Slovenska Bistrica, gimnazija), Juš Kocutar, Kaja Rajter, Matija Likar (vsi II. gimnazija Maribor) in Vid Kavčič (Gimnazija Bežigrad). Matija Skrt je osvojil bronasto medaljo, Katarina Grilj, Juš Kocutar in Kaja Rajter pa pohvale.

Olimpijada iz znanja z najdaljšo tradicijo je letos potekala na Norveškem. Na njej je sodelovalo 589 tekmovalcev iz 104 držav. Vsaka država lahko na tekmovanje prijavi šest tekmovalcev, ki individualno tekmujejo v dveh tekmovalnih dneh. Vsakokrat imajo na voljo štiri ure in pol, da rešijo tri zagonetne matematične naloge. Za vsako nalogo lahko dobijo sedem točk, če jo rešijo pravilno, zato je popolni rezultat 42 točk, kar je letos uspelo 10 tekmovalcem. Med njimi je vseh šest Kitajcev in predstavniki Ukrajine,...

10 komentarjev

Na prvem poletu Vege-C tudi slovenski satelit Trisat-R

vir: ESA
ESA - Včeraj popoldne je iz Francoske Gvajane uspešno poletela raketa Vega v najnovejši nadgrajeni različici C, na krovu pa je bil tudi tretji slovenski satelit po vrsti, Trisat-R.

Evropski vesoljski strokovnjaki so si zaploskali: posodobljena različica evropske rakete za manjše tovore, Vega-C, je uspešno prestala svoj krstni polet. Z evropskega vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani se je dvignila včeraj, 13 minut čez tretjo popoldan po našem času, kar je bilo sicer okoli dve uri pozneje od načrtovanega, saj jo je zagodlo nekaj tehničnih problemov. Vega-C (za "Consolidation") je prva občutnejša pomladitev rakete Vega in sicer ravno deset let po pričetku njenega obratovanja. Okrepljeni sta prva in druga potisna stopnja, pa tudi modul AVUM+, ki raztrosi satelite. V praksi je nosilnost glede na izvirno različico povečana skoraj za polovico, s poldruge tone na 2,2 tone v sončnosinhrono Zemljino krožnico. Vega-C od predhodnice v celoti prevzema tovorne naloge, letos pa je predvidenih...

19 komentarjev

Dobili smo prve posnetke teleskopa James Webb v polni ločljivosti

[dodaj]

vir: NASA
NASA - Danes smo dobili od vesoljskega teleskopa James Webb (JWST), kar smo čakali vse od začetka gradnje in še posebej od izstrelitve za lanski božič. NASA in ESA sta pokazali prve barvne fotografije, ki jih je posnel JWST. Prva fotografija se imenuje Webbovo globoko polje in prikazuje jato galaksij SMACS J0723.3-732, ki je od Zemlje oddaljena 4,6 milijarde svetlobnih let. Teleskop je posnel majhno zaplato neba, ki je na Zemlji vidna le z južne poloble, in predstavlja najnadrobnejšo fotografijo mladega vesolja kadarkoli doslej. Primerjava s Hubblom odkrije osupljivost dosežka, ob čemer ne smemo pozabiti, da je ekspozicija JWST trajala 12 ur, Hubblova pa 10 dni. Snemal je področje, ki je veliko približno toliko, kot zrno peska, ki ga z roko držimo čim dlje proč od oči - zelo majhen delec vidnega neba torej.

Fotografija, ki jo gledamo, je seveda umetno pobarvana. JWST jo je posnel v infrardečem delu spektra (z instrumentom NIRcam), ki ga človeške oči ne vidijo in zato tudi o barvah ne...

58 komentarjev

Mehika želi odpraviti poletni čas

Slo-Tech - Mehiški predsednik Andres Manuel Lopez Obrador, ki je že dlje časa glasen kritik poletnega časa, je v kongres poslal zakonski predlog, ki bi to prakso v državi tudi odpravil. V Mehiki se poletni čas uporablja od leta 1996, da bi imeli čim bolj podobno časovno ureditev kakor najpomembnejši gospodarski partner ZDA. Tudi zato novi zakonski predlog uvaja izjemo za mesta ob severni meji, kjer bi poletni čas ostal.

Ministrica za energetiko Rocío Nahle je dejala, da so raziskave pokazale večinsko nenaklonjenost prebivalstva poletnemu času. Ker so energetski prihranki zanemarljivi, ga želijo odpraviti, je sklenila. Minister za zdravstvo Jorge Alcocer pa je ob tem dejal, da se mora Mehika vrniti k "Božjemu času", saj da premikanje ure škoduje zdravju.

Če bo zakon sprejet, bodo Mehičani zadnjikrat ure prestavili letos 30. oktobra, ko bodo prešli na zimski čas. Sprememba bo pomenila, da bo Mehika večinoma dve uri za vzhodno obalo ZDA, medtem ko je sedaj poleti eno uro, pozimi pa dve. V ZDA...

165 komentarjev

Podelili Fieldsove medalje, matematične "Nobelove nagrade"

Slo-Tech - Na slovesnosti Mednarodne matematične zveze (IMU), ki je potekala na Finskem, so včeraj podelili Fieldsove medalje. Ena najelitnejših nagrad za dosežke v matematiki, ki nadomeščajo Nobelove nagrade, se vsaka štiri leta za izjemne dosežke podeli do štirim matematikom, mlajšim od 40 let. Letošnji prejemniki so Marina Viazovska z EPFL v Švici, James Maynard z Oxforda, June Huh s Princetona in Hugo Duminil-Copin z ženevske univerze. Ukrajinka Marina Viazovska je šele druga ženska v dolgi zgodovini te nagrade, ki je bila odlikovana. Prva je bila Marjam Mirzahani leta 2014.

Marina Viazovska se ukvarja z zlaganjem krogel. V treh razsežnosti lahko krogle najgosteje zložimo tako, da zasedemo skoraj 75 odstotkov vsega dostopnega prostora, je že pred 400 leti predvideval Kepler. Čeprav je predpostavka enostavna, razumljiva in logična, se je dokaz izmikal do leta 1998, pa še tedaj smo si morali pomagati z računalniki. Enako vprašanje lahko postavimo tudi v višjih dimenzijah, kjer zlagamo...

6 komentarjev

CERN odkril tri nove eksotične delce

Slo-Tech - Medtem ko je CERN ravno začel tretjo serijo trkov (prvi sta potekali v letih 2009–2013 in 2015–2018), v kateri bodo skušali odkriti nove osnovne delce in fiziko za standardnim modelom s še nekoliko močnejšimi trki (13,6 TeV), so danes poročali o treh novih delcih, ki so jih bili odkrili z analizo predhodnih podatkov. Gre za en pentakvark in par tetrakvarkov, o čemer so govorili na današnjem seminarju. CERN je odkril že številne eksotične delce, ki niso stabilni, a vendarle obstajajo vsaj kratek čas in razkrivajo nove možnosti, kako se lahko osnovni delci povezujejo.

V standardnem modelu nastopa šest kvarkov (gor, dol, čudno, čarno, vrh, dno), ki se običajno povezujejo v pare (mezone) ali trojke (barione). Vsa običajna snov, ki nas obdaja, je zgrajena iz protonov in nevtronov, ki ju sestavljajo po trije kvarki, in elektronov, ki so osnovni delci. Že nekaj let pa je znano, da se lahko kvarki povezujejo tudi v tetrakvarke in pentakvarke. Večinoma gre za kombinacije kvarka in...

6 komentarjev

Higgsov bozon deset let pozneje

Slo-Tech - Danes mineva 10 let od odkritja Higgsovega bozona, ki ga je veliki hadronski trkalnik v švicarskem CERN-u našel skoraj pol stoletja po teoretični napovedi Petra Higgsa in sodelavcev. Ob današnji obletnici je skupina ATLAS, ki ga je bila skupaj s CMS odkrila, v Nature objavila pregledni članek o desetletni zgodovini delca in kaj smo se v tem času naučili. Pred desetimi leti so prvikrat opazili sledi Higgsovega bozona, do danes pa so jih proizvedli še vsaj 30-krat toliko.

Prve meritve so dale grobe podatke o delcu, med drugim so potrdili, da nima spina, med letoma 2015 in 2018 pa so nadaljnji trki razkrili še več. Ocenjujejo, da so v tem času proizvedli vsaj devet milijonov Higgsovih bozonov (večinoma z zlivanjem gluonov), a le manjšino so lahko eksperimentalno zaznali (0,3 odstotka). To je še vedno več kot spočetka, k čemur je znatno prispevala nadgradnja LHC, ki je trkal s 13 TeV. In tako danes vemo, da ima Higgsov bozon maso 125 GeV. Takoj po nastanku se razkroji, saj je njegova...

21 komentarjev

Inšpektorat bo preveril nadzor pri proizvodnji Boeinga 737 in 787

Slo-Tech - Inšpektorat pri ameriškem ministrstvu za promet bo preveril postopek nadzora proizvodnje Boeinga 737 in 787, so minuli teden sporočili iz Washingtona. Generalni inšpektor bo pod drobnogled vzel celotni postopek Uprave za letalstvo (FAA), v katerem je ta bdela nad odkrivanjem in odpravljanjem težav v proizvodnji. Inšpekcijski pregled bodo med drugim izvedli zaradi očitkov, da je postopek potekal pod pritiskom industrije in z lovljenjem rokov. Kongresna odbor za promet in infrastrukturo in pododbor za letalstvo sta pregled zahtevala zaradi številnih pritožb o proizvodnem postopku. Boeing in FAA vesti ne komentirata.

Pomočnica generalnega inšpektorja za letalstvo Nelda Smith je minuli teden v sredo sporočila, da gre za številne pomisleke o proizvodnji letal Boeing 737 in 787, ki so se vrstili od leta 2019. Pritožbe so prejeli tako na inšpektoratu kakor v Kongresu in na FAA, v njih pa so se vrstili očitki o pomanjkljivostih pri proizvodnji in pritisku vodstva na zaposlene v Boeingu.

...

8 komentarjev

OpenAI-jev GPT-3 je napisal znanstveni članek - o sebi

Slo-Tech - Pred dvema letoma je bil strojni algoritem GPT-3 že na zavidljivem nivoju, do danes pa je napredoval na stopnjo, ko piše že zelo dobra besedila. Potrebuje le ključne besede, pa bo spisal sestavek, ki bi ga prav lahko sestavil tudi človek. OpenAI je izdelek ponudil tudi zainteresirani javnosti, zato ga lahko vsakdo preizkusi in najame. Preizkusov ne manjka. Pisal je časopisne članke, knjige in dela mrtvih avtorjev. Sedaj pa so raziskovalci naredili še korak naprej in GPT-3 naročili, naj napiše znanstveni članek o sebi.

V preteklosti so različni raziskovalci pokazali, da je možno v nekatere znanstvene revije nižje kakovosti stlačiti tudi največje nesmisle. Skoraj pred desetletjem so z računalniškim generatorjem nesmiselnih besedil ustvarili več člankov, ki so se v posameznih revijah uspeli prebiti skozi sito uredniške presoje. A GPT-3 je drugačen. Napisati je moral članek o sebi in rezultat sploh ni bil slab. Raziskovalci so mu dali nekaj namigov, tako da je članek oblikovan po...

17 komentarjev

Ruska letala bodo zaradi sankcij kmalu na tleh

Slo-Tech - Zahodne sankcije proti Rusiji in ruski povračilni ukrepi imajo enega največjih vplivov na letalskem trgu, ki je mednarodno izjemno prepleten, predvsem pa ker imajo zahodna podjetja na njem težko nadomestljive funkcije. Praktično ni letala, ki ne bi imelo kakšnega zahodnega sestavnega dela, ki jih Rusija sedaj ne more več kupovati. In praktično ni bilo povezave med Evropo ali ZDA in vzhodno Azijo, ki ne bi bila letela čez Rusijo. Tega je sedaj konec.

Prve žrtve uveljavitve sankcij so bila najeta letala. Medtem ko je za ruske družbe letelo približno tisoč letal, je bila polovica v najemu. To ni nič neobičajnega, saj tako poslujejo vse letalske družbe. Največji najemodajalec letal je irsko podjetje AerCap, ki družbam po vsem svetu v najem daje približno 2000 letal in še skoraj tisoč letalskih motorjev. Med pomembnimi najemniki so bile tudi ruske družbe, denimo Aeroflot. Po uvedbi sankcij so najemne pogodbe prenehale veljati - kar je izrecno navedeno tudi v pogodbah - a vsa letala...

135 komentarjev

Odkrita največja bakterija doslej

Slo-Tech - Čeprav bakterije često laično označujemo kot mikroorganizme, je najnovejše odkritje največje bakterije doslej v krepkem nasprotju s to posplošitvijo. Bakterija, ki se imenuje Thiomargarita magnifica, je 50-krat večja od katerihkoli drugih bakterij velikank in je vidna s prostim očesom. Zraste lahko do velikosti enega centimetra, s čimer je prepričljivo največji znani enocelični organizem. V družini Thiomargarita so še druge velikanske bakterije, a nobena ni tako ekstremno velika.

Bakterijo so prvikrat opazili leta 2009, ko je biolog Olivier Gros raziskoval mangrove na Guadeloupu. Sprva je menil, da je organizem kakšna gliva ali drug evkariont. Evkarionti, kamor poleg gliv sodijo tudi rastline in živali, imajo kompleksne celice z jedrom in organeli. A ko je leta 2018 Jean-Marie Volland v laboratoriju pregledal bitje, je ugotovil, da ne gre za evkarionta. Z več eksperimentalnimi tehnikami, med drugim presevno elektronsko mikroskopijo, je pokazal, da gre za enocelični organizem....

8 komentarjev

Evropska vesoljska agencija nadgrajuje 20 let staro programsko opremo na Mars Expressu

Slo-Tech - Ni skrivnost, da na računalniki na vesoljskih plovilih tečejo stari operacijski sistemi, saj so navsezadnje tudi strojne komponente več generacij za zemeljskimi. Načrtovanje se začne že leta pred izstrelitvijo, okrepitev strojne opreme za delovanje v vesoljskih razmerah in certificiranje pa tudi trajata. Zato nas ne sme presenetiti, da bo Evropska vesoljska agencija na plovilu Mars Express, ki skoraj dve desetletji kroži okrog Rdečega planeta, nadgradila operacijski sistem, ki poganja instrument MARSIS (Mars Advanced Radar for Subsurface and Ionospheric Sounding). Mars Express so izstrelili junija 2003.

Programska oprema, ki krmili MARSIS, je nastajala v okolju Windows 98 (seveda na plovilu ne teče Windows!) in je stara več kot dvajset let. Zato je čas, da namestijo novo programsko opremo, ki so jo razvili v italijanskem Inštitutu za astrofiziko (INAF) in podjetju Enginium. Z nadgradnjo bodo izboljšali sprejem signala in povečali kapaciteto za obdelavo podatkov. Že z obstoječo...

2 komentarja

Mikrometeorid zadel teleskop James Webb

vir: NASA
NASA - Po vesolju ves čas leti drobir, ki ga na Zemlji zaradi atmosfere ne občutimo. Vesoljski teleskop James Webb, ki je od Zemlje oddaljen poldrugi milijon kilometrov in kroži okrog točke L2, pa te zaščite nima. Med 23. in 25. julijem je teleskop zadel mikrometeorid, ki je meril 0,1 milimetra ali manj. Na udarce mikrometeoridov je teleskop pripravljen, a je bil ta nekoliko večji od običajnih. Posledice so, škode pa, kot kaže, ne.

NASA je pojasnila, da je teleskop že načrtovan tako, da drobci ne bi povzročali škode, v primeru posledic pa jo lahko kompenzirajo s premiki zrcal. Pričakujejo, da se bo zmogljivost teleskopa sčasoma poslabševala, ker so bila zrcala na Zemlji izjemno čista, bolj kot bi bilo treba, v vesolju pa se zaradi prahu to zelo počasi spreminja. Mikrometeorid, ki je zadel teleskop, je povzročil merljivo spremembo v delovanju teleskopa, ki pa je še vedno znotraj predvidenih standardov. Zaradi tega udarca v segment C3 - teleskop sestavlja 18 heksagonalnih zrcalnih...

6 komentarjev

NASA bo vdrugo testirala SLS

Slo-Tech - Aprilsko preizkušanje rakete Space Launch System (SLS) so marca prekinili, ko se je tudi tretji poizkus predčasno zaključil zaradi napake. Izvajali so test na ploščadi (wet dress rehearsal), kjer se raketa napolni z gorivom in se celotno zaporedje odštevanje izvede kot pri pravi izstrelitvi, nato pa se ustavi 10 sekund pred izstrelitvijo. Ker rezervoarjev zaradi puščanja niso uspeli v celoti napolniti, so SLS odpeljali nazaj v hangar in začeli popravilo. Sedaj gre znova.

NASA je v ponedeljek zjutraj na izstrelišče na Floridi ponovno pripeljala SLS, kjer bodo lahko nadaljevali preizkuse. Generalko bodo naslednjič izvedli po 19. juniju, dotlej pa bo SLS na ploščadi. Premik so izvedli sedaj, ker je v prvi polovici junija floridsko vreme stabilnejše. Transport iz hangarja do ploščadi namreč traja osem ur, ker se lahko SLS premika le zelo počasi. Kljub temu da so morali SLS po neuspelem poizkusu vrniti v hangar, ves čas ni izgubljen, saj so poleg popravil izvedli še nekaj del, ki so...

4 komentarji

V San Franciscu prvi taksiji brez voznika

Slo-Tech - V San Franciscu bodo začeli prvi komercialni taksiji, ki ne bodo imeli voznikov. California Public Utilities Commission je podjetju Cruise podelila licenco za opravljanje taksiprevozov potnikov brez voznika. Cruise, ki je v lasti podjetja General Motors, bo imel 30 električnih vozil, ki bodo v manj prometnih delih San Francisa med 22. in 6. uro prevažala potnike. Te omejitve za zdaj veljajo zato, da bi zmanjšali možnosti poškodb in nesreč, ki bi se lahko zgodile zaradi uporabe nove tehnologije. Če bo šlo vse po načrtih, se bo storitev širila.

Drugi pionir področja je Waymo, ki v delih San Francisca prav tako vozi ljudi v avtonomnih vozilih, a ima v vozilih voznika, ki lahko prevzame nadzor nad vozilom v primeru težav. Tega Cruise ne bo imel. Waymo je avtonomne taksije uvedel oktobra 2020, a jih doslej ni uspel razširiti na celotno mesto. Najbolj obremenjeni deli mesta še vedno predstavljajo nerešljivo uganko za avtonomne taksije.

Izvršni direktor Cruisa Gil West je dejal, da...

62 komentarjev

Japonci z novim rekordom v hitrosti prenosa podatkov

Slo-Tech - Raziskovalci z japonskega NICT-a (National Institute of Information and Communications Technology) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov po optičnih vlaknih, in sicer so dosegli 1,02 Pb/s. S tem so konkretno izboljšali lanski rekord (0,319 Pb/s) in presegli tudi konceptualno precej drugačen in zapletenejši dosežek izpred dveh let (1,01 Pb/s). Za najnovejši rekord niso uporabili nobene tehnologije ali trikov, ki vsaj načeloma ne bi bili izvedljivi tudi z današnjo komercialno dostopno opremo.

V optičnem vlaknu so združili štiri sredice, medtem ko imajo današnji optični kabli eno, a je kabel še vedno meril le 0,125 mm v premeru, kolikor merijo tudi današnji komercialni kabli. Podatke so prenašali v frekvenčnem razponu 20 THz z uporabo multipleksiranja valovne dolžine (WDM). Tako so prostor razdelili v 801 kanal prek treh pasov (C, L in eksperimentalni S: 256QAM za C in L, 64QAM za S). In tako so na razdalji 51,7 kilometra podatke prenašali s hitrostjo 1,02 Pb/s.

8 komentarjev

ZDA ponovno prevzele superračunalniški primat

Slo-Tech - Izšla je nova lestvica najhitrejših superračunalnikov na svetu, na kateri je po dveh letih sprememba na vrhu. Kitajski superračunalnik Fugaku se je moral umakniti ameriškemu superračunalniku Frontier, ki v ORNL (Oak Ridge National Laboratory) brni z 8,7 milijona jedri iz procesorjev AMD EPYC 64C 2GHz. Z učinkovitostjo 52,23 gigaflops/vat zmore 1,102 eksaflops. S tem je prvi superračunalnik, ki je resnično prebil mejo eksaflopa. Na drugem mestu je dosedanji prvak Fugaku, ki zmore 442 petaflops v standardnem testu. Naslednjega novinca imamo na tretjem mestu, kamor se je zavihtel sistem Lumi, ki je v okviru kolaboracije EUROHPC/CSC nameščen na Finskem. Zmore 151,9 petaflops.

Na seznamu je tudi slovenski predstavnik VEGA HPC CPU, ki je postavljen v Mariboru. Z izmerjenimi 3,82 petaflops je uvrščen na 131. mesto. Njegov grafični del VEGA HPC GPU je s 3,1 petaflops na 172. mestu. S seznama razberemo tudi, da je AMD-jeva arhitektura prehitela Intelovo. Novejši sistemi skoraj izključeno...

8 komentarjev

Doktorski študenti v tujini že plačani manj od življenjskih stroškov

Slo-Tech - Doktorski študenti in tudi podoktorski sodelavci niso imeli nikoli zavidanja vrednih plač, a v zadnjih letih so se te realno še znižale. V ZDA so te praviloma že nižje od življenjskih stroškov, rožnato pa ni niti v Sloveniji. Kot ugotavljajo v Nature, plače doktorskih študentov le na dveh odstotkih ustanov presegajo izračunane življenjske stroške (kakor jih izračuna MIT-ov kalkulator). Plače doktorskih študentov in podpornega osebja na visokošolskih inštitucijah niso sledile inflaciji, kar letos ob 8-odstotni inflaciji predstavlja že velik problem. Letošnja raziskava je na primer pokazala, da za doktorski študentje entomologije na severozahodu ZDA zaslužijo dovolj za normalno preživetje, povsod drugod pa precej manj. V povprečju so njihove plače za 4000 dolarjev letno nižje od takšne, ki bi zagotavljala preživetje (living wage). Enake težave imajo v vseh vedah.

Tudi izven ZDA položaj ni dober. V Veliki Britaniji so se letos plače doktorskih študentov povišale za 2,9 odstotka, kar...

54 komentarjev

Generiranje slik iz teksta postaja tekma

tale korgi ni resničen

vir: Google
Google - Googlov laboratorij za strojno učenje je predstavil algoritem Imagen, za katerega trdijo, da ustvarja še boljše podobe kot OpenAIjev DALL-E 2.

Zadnji krik področja umetne inteligence so bržkone algoritmi za generiranje slik iz tekstovnih opisov, saj znajo ponekod ustvariti hudo markantne rezultate, kot je podoba tujske hobotnice s časopisom v rokah, ki lebdi skozi portal ali jutranje nakupovalne mrzlice v ekspresionističnem slogu. Z idejo so najbolj udarno pričeli v hiši OpenAI, ko so v začetku lanskega leta predstavili algoritem DALL-E, ki je pred poldrugim mesecem prešel v pošteno nadgrajeno drugo generacijo. Zdaj so se gibanju pridružili še v Googlu in predstavili algoritem Imagen. Kot večina tosortnih programov, tudi Imagen uporablja difuzni model, pri čemer zvito najprej ustvari nizkoločljivostno podobo, ki jo nato razteguje skozi več podalgoritmov, prav tako z difuznimi modeli.

Googlovi inženirji trdijo, da zanesljivo proizvaja boljše podobe od DALL-Eja 2 in so v ta namen...

6 komentarjev

Plovilo Starliner naposled uspešno prispelo do ISS

vir: NASA
NASA - Boeingu in Nasi je v tretje vendarle uspelo pripeljati vesoljsko kapsulo Starliner do Mednarodne vesoljske postaje in se spojiti z njo, čeprav tudi tokrat ni šlo povsem brez problemov. Če bo vse po sreči, bo jeseni prevažala prve astronavte in Nasina potreba po ruskih sojuzih bo dokončno zgodovina.

Nasino prisilno sodelovanje z ruskim Roskozmosom verjetno ni obdobje, ki se ga bodo Američani spominjali s ponosom. Vse od upokojitve raketoplanov Space Shuttle leta 2011 pa do predlanskega zgodovinskega prvega poleta SpaceXove kapsule Crew Dragon z ljudmi namreč niso imeli lastnega sredstva za transport astronavtov v vesolje, zato so morali drago kupovati sedeže v sojuzih. Razvoj ameriškega plovila se je na koncu sožil na SpaceX in pa Boeing, s kapsulama Crew Dragon in CST-100 Starliner. Da gre prvemu odlično, vidimo vsakih nekaj mesecev, ko s Crew Dragonom v krožnico odpotuje nova skupina srečnežev, med katerimi so tudi že zasebniki, ki se podijo po orbiti. Starlinerjeva pot pa je po...

17 komentarjev

Voyager 1 pošilja neumnosti

Slo-Tech - V celotni zgodovini človeštva smo prilezli borih 400.000 kilometrov od Zemlje, naš najbolj oddaljen izdelek (ali odpadek?) pa je prepotoval že dobrih 23 milijard kilometrov, kar je 156-krat dlje od razdalje do Sonca. Sliši se veliko, a na poti je že od leta 1977, pa je šele avgusta 2012 zapustil Osončje in vstopil v medzvezdni prostor. Voyager 1, ki je bil prvotno predviden za precej krajšo misijo, je 45 let deloval brez nepremostljivih težav, sedaj pa je začel govoriti neumnosti, četudi se zdi, da še vedno deluje pravilno. NASA je že začela lov na težavo.

Da lahko Voyager 1 še vedno komunicira z Zemljo, dasiravno svetlobe in elektromagnetni signali za pot potrebujejo več kot 20 ur, mora biti antena obrnjena natanko proti Zemlji. To ureja AACS (attitude articulation and control system), ki obrača sondo. Kot kaže, je še vedno obrnjena pravilno, saj se jakost signala ni zmanjšala. A telemetrija, ki jo AACS pošilja na Zemljo, je nelogična in se zdi naključna, saj ne opisuje...

63 komentarjev

Na prvi pocovidni olimpijadi v znanju Slovenija srebrna in bronasta

Slo-Tech - Po dvoletnem premoru zaradi epidemije, ko so olimpijade iz znanja bodisi odpadale bodisi potekale na daljavo, se letos dijaki vnovič srečujejo v živo. Med zgodnejšimi je tradicionalno Evropska naravoslovna olimpijada (EOES), na kateri je tudi letos Slovenija sodelovala. Našo državo so an tekmovanju, ki je minuli teden potekalo na Češkem v kraju Hradec Králové, zastopali Matic Primožič (Gimnazija Kranj), Brest Lenarčič (Šolski center Rogaška Slatina) in Aljaž Erman (Gimnazija Kranj) v ekipi A ter Žan Arsov (Gimnazija Bežigrad), Luka Vaupot (Gimnazija Ravne na Koroškem) in Peter Andolšek (Gimnazija Bežigrad) in v ekipi B. Ekipa A je osvojila bronasto medaljo, ekipa B pa je s sedmim mestom osvojila srebrno medaljo in le za las, za manj kot odstotek, zgrešila zlato. Sodelovalo je 42 ekip iz 20 držav Evropske unije (vsaka država lahko pripelje dve ekipi, gostujoče mesto pa dve dodatni). Zmagali so Nemci, zlate medalje pa so romale tudi v Estonijo, Bolgarijo in Luksemburg.

Na EOES...

2 komentarja

Mesečeva prst ni primerna za kmetovanje

vir: Nature
New Scientist - Ameriški znanstveniki so izvedli prvi preizkus uspevanja rastlin v Lunini prsti. Čeprav so testni primerki vzklili in pognali liste, je bila njihova rast bistveno zavrta.

Človeštvo se vztrajno pomika v smer načrtovanja prvih kolonij na tujih svetovih. Tam bodo morale posadke kar se da veliko materiala za preživetje nabrati na licu mesta, kajti tovorni prostor na vesoljskih plovilih bo zelo omejen. Raziskovanje je živahno predvsem na področju gradbenih materialov, pridobljenih iz Mesečevega ali Marsovega peska, medtem ko je bila pridelava hrane doslej zvečine osredotočena na hidroponične farme. Toda te potrošijo ogromno vode, zato bi bila primernejša rešitev, pri kateri bi nekako uporabili planetarno prst. Raziskovalci s Floridske univerze so od Nase pridobili 12 gramov Mesečevega regolita, zbranega na odpravah Apollo 11, 12 in 17, ter se namenili preizkusiti, kako v njem uspeva navadni repnjakovec (arabidopsis thaliana), ki je hvaležna rastlina za biotehnološke eksperimente....

54 komentarjev

Danes ponoči bo popolni Lunin mrk

Slo-Tech - Danes ponoči bo Mesec potoval skozi Zemljino sence, kar bomo z Zemlje lahko opazovali kot popolni Lunin mrk. Čeprav bo mrk najbolje viden iz Južne Amerike, bomo prvo polovico mrka lahko v zgodnjih jutranjih urah ponedeljka spremljali tudi pri nas. To bo prvi popolni Lunin mrk po letu 2019, ki bo viden iz naših krajev, pa tudi vremenska napoved je sorazmerno ugodna.

Lunin mrk vidimo, ko so Sonce, Zemlja in Mesec poravnani na navidezni premici. Ker je Mesec dovolj blizu Zemlji, da potuje skozi njeno senco, lahko opazujemo mrk. Razdelimo ga lahko v šest faz. Ob 3.32 bo Mesec začel vstopati v Zemljino polsenco, kar bo trajalo do začetka vstopanja v senco ob 4.27. Popolni mrk se bo začel dve minuti pozneje in bo trajal do 6.53, ko bo Mesec pokukal iz sence v polsenco, slednjo pa bo zapustil ob 8.50. V Sloveniji bo videl le prvi del mrka, saj luna jutri zahaja ob 5.30. Luna bo tedaj med jugozahodom in zahodom. Nebo bo med mrkom že precej svetlo, zato bo lunin rdečkast ton manj...

7 komentarjev

Prvi posnetek črne luknje v središču Galaksije

Slo-Tech - Da ima naša Galaksija v svojem središču supermasivno črno luknjo, je znano že od 80. let minulega stoletja, v zadnjih letih pa so se nabrali še trdni dokazi za to. Včeraj pa smo dobili še prvo fotografijo črne luknje, ki ima maso za približno 4,15 milijona Sonc. Posnetek so izdelali v kolaboraciji Event Horizon Telescope (EHT), ki je pred tremi leti objavila prvo fotografijo katerekoli črne luknje sploh. Naša črna luknja se imenuje Strelec A* (Sgr A*) in je od Zemlje oddaljena 27.000 svetlobnih let.

Črne luknje se imenujejo črne, ker je ubežna hitrost na njihovem površju vsled ogromne mase višja od hitrosti svetlobe. Ker je svetlobna hitrost absolutna hitrostna omejitev v vesolju, to pomeni, da onstran dogodkovnega horizonta iz črne luknje ni povratka. Kar pade vanjo, je ne more več zapustiti. Naivno bi pomislili, da za pobeg ne potrebujemo ubežne hitrosti, kot tudi rakete z Zemlje letijo z nižjo hitrostjo od ubežne hitrosti (ker imajo pogon in so večstopenjske), a črne luknje...

24 komentarjev

Ameriška FDA omejila uporabo cepiva Johnson & Johnson

Slo-Tech - Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je minuli teden omejila uporabo cepiva Johnson & Johnson proti covidu-19, ki je sedaj dovoljeno le za polnoletne, ki ne morejo ali smejo biti cepljeni s cepivi mRNA. V ZDA cepivo AstraZeneca ni bilo nikoli odobreno niti izredno, tako se sedaj tam izrecno preferirajo cepiva mRNA. Zadnja odločitev je bila sprejeta zaradi pogostnosti sicer redkega, a čisto usodnega stranskega učinka TTS (trombocitopenija).

To pomeni, da cepivo priporočajo le še tistim, ki so imeli po cepljenju s cepivi mRNA hudo alergijsko reakcijo, in tistim, ki imajo osebne zadržke do cepiv mRNA. Enako velja za tiste, ki nimajo dostopa do cepiv mRNA, kar pa je v ZDA redko. FDA in Center za nadzor bolezni (CDC) sta spremljala ljudi, ki so bili cepljeni s cepivom Johnson & Johnson, ter potrdila 60 primerov TTS, povezanih s cepivom. Od teh se je devet primerov končalo s smrtnim izidom. To predstavlja pogostnost TTS na 3,23 na milijon cepljenj in 0,48 smrti na milijon...

74 komentarjev

Prejemnik prvega prašičjega srca je verjetno umrl zaradi virusne infekcije organa

vir: NPR
Technology Review - Na dan prihajajo prvi izsledki preiskave, kaj se je zgodilo z Davidom Bennettom, ki je januarja v odmevni operaciji kot prvi človek prejel srce gensko spremenjenega prašiča. Presaditev mu je življenje podaljšala za dva meseca, zdaj pa so njegovi zdravniki razkrili, da je organ nosil sprva neopažen prašičji virus, ki je verjetno povzročil Bennettovo smrt.

V začetku januarja smo bili priče prelomnemu dogodku v medicini: prvemu človeku so presadili srce prašiča, ki je bil gensko spremenjen na način, da njegova tkiva niso nosila nekaterih snovi, ki v človeškem telesu sprožijo uničujoče imunske reakcije. Šlo je za zelo tvegano operacijo, za katero si strokovnjaki še vedno niso edini, ali je bila zares smiselna. Izvedli so jo namreč po pospešenem postopku, ker je pacientu, 57-letnemu Američanu Davidu Bennettu, njegovo srce že odpovedovalo, zato ni bilo mogoče dodobra zastaviti opazovalnega režima, ki naj bi takšne podvige ponavadi spremljal. A kakorkoli - Bennett se je neposredno po...

11 komentarjev

Na Irskem preveč podatkovnih centrov

Slo-Tech - Na Irskem, ki je ena izmed najbolj priljubljenih evropskih destinacij za postavljanje podatkovnih centrov, ti že porabijo več energije kot vsa gospodinjstva na podeželju skupaj. Irski statistični urad je izračunal, da se je v minulem letu poraba električne energije za napajanje podatkovnih centrov v državi povečala za tretjino. Skupni delež v porabi električne energije pa se je od leta 2015 do lani povečal za skoraj trikrat s 5 na 14 odstotkov. Podeželska gospodinjstva so porabila 12 odstotkov, urbana gospodinjstva pa 21 odstotkov vse električne energije.

Skupno se na Irskem poraba električne energije povečuje predvsem zaradi novih podatkovnih centrov, še ugotavljajo. Razlog so tako novi centri kakor tudi nadgradnje obstoječih. Na Irskem so se resneje začeli ukvarjati s porabo energije za podatkovne centre zaradi nevarnosti, da ne bodo dosegli podnebnih ciljev. Poizkušali so celo z moratorijem na gradnjo in priklop novih, a je lani Komisija za javne storitve zavrnila uvedbo...

16 komentarjev

Rocket Labu skoraj uspelo vrniti potisno stopnjo s helikopterjem

Space News - V Rocket Labu so izvedli prvi poskus celotnega postopka vrnitve pogonske stopnje rakete Electron na tla na način, da jo ujamejo s helikopterjem. Ta je napravo ujel, a jo je moral zaradi nepredvidenih obremenitev kmalu zatem spustiti v morje.

Ameriško raketno podjetje novozelandskega porekla Rocket Lab že tri leta razvija precej samosvoj način vračanja pogonskih stopenj svoje rakete Electron: želijo jih ujeti s helikopterjem, medtem ko na padalih potujejo proti tlom. Electroni so namreč premajhni - običajno v nizko Zemljino orbito nosijo med 200 in 300 kilogrami uporabnega tovora - da bi se lahko na tla vrnili z lastnim pogonom kot Falconi 9, ker ni prostora za dodatno gorivo. Tako so Novozelandci aprila 2020 prvič lovili raketo z zrakoplovom, takrat še testno odvrženo z drugega helikopterja; nekaj mesecev zatem so preizkusili tudi njeno vračanje iz vesolja, pri čemer je še čofnila v vodo. Ta del je bil po mnenju inženirjev v bistvu zahtevnejši podvig od lovljenja naprave v zraku,...

2 komentarja

Snap lansiral mini drona

vir: Snap
Snap - V Snapu so po letih govoric na trg poslali mini drončka z imenom Pixy, ki je v prvi vrsti namenjen snemanju sebčijev.

Družbo Snap najbolj poznamo po tisti aplikaciji za fotke, ki ni Instagram, torej Snapchatu. Toda v želji po razvijanju tehnik za snemanje sebčijev so šli dlje od svojega poglavitnega tekmeca, saj so že pred časom učinkovito potiskali rabo animiranih filtrov, ki jih danes najdemo v sleherni video aplikaciji, in lansirali linijo očal s kamericami, Spectacles, ki imajo v četrti generaciji celo zaslonček in so torej polnopravna AR očala. Konec tedna so pokazali svoj drugi kos strojne opreme: mini trota Pixyja, ki ima bolj ali manj eno samo bistveno nalogo - snemati fotke svojega lastnika iz dotlej še nedosegljivih zornih kotov. V delu je bil kar šest let, saj smo prve napovedi o tosortni napravi lahko zapazili že leta 2017.

Pixyjeva končna oblika je očitno osredotočena na nizke stroške in enostavnost upravljanja. Naprava je tako zelo majhna in lahka - tehta dobrih 100...

42 komentarjev

Posnetki Jamesa Webba ostri, kolikor je fizikalno možno

Slo-Tech - NASA je sporočila, da je nastavljanje in umerjanje zrcal in drugih komponent teleskopa James Webba uspešno končano. Po zaključku sedme stopnje dvomesečnega umerjanja teleskopa so posnetki, ki jih vsa štiri tipala zajemajo, najbolj ostri, kot je to fizikalno možno. Z drugimi besedami, mejo ostrine predstavlja sam uklon svetlobe. Zrcal zato odslej ne bo treba skoraj nič več prestavljati. Gre za 18 šesterokotnih segmentov, ki tvorijo največje zrcalo v vesolju.

Iz Goddard Space Flight Centra so sporočili, da so posnetki teleskopa boljši, kot so znanstveniki pričakovali v najbolj optimističnih napovedih. S tem je teleskop sicer fizično pripravljen na redno delo, ki se bo začelo poleti. Dotlej je na vrsti le še zadnji korak, in sicer zagon znanstvenih instrumentov (commissioning). Vsakega izmed štirih instrumentov sestavlja kopica leč, mask, filtrov in druge opreme, ki jo je treba ustrezno nastaviti in preizkusiti v različnih konfiguracijah. Vsak instrument ima tudi svojo delovno...

16 komentarjev

Namerno raztreščil letalo za video na YouTubu

The New York Times - Lanska letalska nesreča, ko je znani vplivnež na YouTubu Trevor Jacob 24. novembra izskočil iz športnega leta Taylorcraft in ga pustil treščiti v tla, je bila inscenirana, je ugotovila ameriška Uprava za letalstvo (FAA). Videposnetek je že takoj po objavi dvignil oblico prahu, ker je bilo čudnih okoliščin preveč, hkrati pa je Jacob ravnal v nasprotju s postopki, ki jih pilote učijo. Ko mu je ugasnil motor na letalu, se je pri priči s padalom pognal iz pilotske kabine, ne da bi preveril druge možnosti. FAA je zato kmalu uvedla preiskavo primera.

Izkazalo se je, da je Jacob ravnal malomarno in predrzno. Nenavadno je bilo že, da je imel oprtano padalo, česar niti športni piloti navadno nimajo, razen kadar izvajajo akrobatske vragolije. Vrata letala je odprl, še preden se mu je motor ustavil, nato pa ni niti poizkušal ponovno zagnati motorja ali v najslabšem primeru odjadrati do primernega mesta za zasilni pristanek. Teh je bilo v okolici kar nekaj. Namesto tega je zapustil letalo in s tem povzročil nevarnost za ljudi in premoženje, saj bi letalo - resda je letel nad neposeljenim območjem - lahko komu padlo na glavo. Ko je doskočil, se je odpravil poiskat razbitino, kasneje pa je naročil njen odvoz. Tudi to je v nasprotju s...

29 komentarjev

Preizkus rakete SLS tudi v tretje prekinjen

Slo-Tech - V soboto zvečer so na izstrelišču Cape Canaveral na Floridi še tretjič poizkusili izvesti preizkus rakete Space Launch System, ki bo v prihodnosti predstavljala enega izmed stebrov izstrelitev v vesolje, a jim ni uspelo. V mokrem testu (wet dress rehearsal) se raketa napolni z gorivom, vzpostavi se potreben tlak in celoten postopek izstrelitve se izvede, kot da bi šlo zares, nato pa se 10 sekund pred koncem ustavi. A rezervoarje s tekočim kisikom jim je uspelo napolniti do 49 odstotkov, s tekočim vodikom pa do petih odstotkov. Zaradi puščanja vodika so preizkus nato ustavili.

Raketa je bila dokončana marca, potem ko so jo začeli razvijati leta 2011 in za njo potrošili več kot 23 milijard dolarjev. SLS bi morali dokončati že leta 2016, a se je projekt vmes desetkrat zamaknil in bistveno podražil. Preizkusi polnjenja so se pričeli aprila. Prvikrat so poizkusili 3. aprila, a so ga prekinili, še preden so začeli točiti gorivo. Tri dni pozneje so predčasno prekinili tudi drugi poizkus,...

28 komentarjev

Teleskop James Webb se je zadosti ohladil

Slo-Tech - Za razliko od večine strojev, ki se morajo na optimalno delovno temperaturo ogreti, se je moral vesoljski teleskop James Webb ohladiti. Včeraj je primerno temperaturo dosegel še zadnji instrument, ki se imenuje MIRI (Mid-Infrared Instrument). S temperaturo -267 °C (oziroma 6,4 K) je nared za delo. To temperaturo je najverjetneje dosegel že minuli teden, a so pred objavo počakali na potrditev. Teleskop ima torej ustrezen termični dizajn. S tem je teleskop nared za meritve, saj ima vse instrumente pripravljene, pa tudi sam je na primerni lokaciji -- v orbiti okrog točke L2 glede na Zemljo in Sonce.

MIRI bo omogočal opazovanja v srednjem delu IR-spektra, ki z Zemlje niso možna, ker atmosfera ta del spektra absorbira. MIRI pa je zanimiv tudi zato, ker je kljub arktičnemu mrazu v vesolju dodatno aktivno hlajen. Ostali instrumenti na teleskopu so povsem zadovoljni s temperaturami 34-39 K, medtem ko je skozi MIRI tekel tekoči helij. Razlog, da mora biti MIRI tako hladen, je preprost....

11 komentarjev

Prvi potrjeni medzvezdni meteor obiskal Zemljo pred osmimi leti

Slo-Tech - Meteorji letijo skozi ozračje vsak dan in tam tudi zgorijo, običajno brez zanimanja, kaj šele velikega pompa. Ko je leta 2014 takšen poltonski meteor razsvetlil nebo nad Papuo Novo Gvinejo, se ni zgodilo nič presenetljivega. Sedaj pa vemo, da je to prvi meteor, za katerega lahko z veliko verjetnostjo potrdimo, da ni prispel iz Osončja, temveč gre za medzvezdni objekt.

Da bi šlo lahko za posebnega gosta, sta leta 2019 ugotovila harvardski astrofizik Avi Loeb in njegov študent Amir Siraj, ki sta o tem napisala tudi članek. Kot se za fizike spodobi, sta rokopis priobčila na arXiv, a se nikoli ni prebil skozi recenzentski postopek v reviji Astrophysical Journal Letters. Razlogov je več, je pojasnil Siraj, med drugim edinstvenost odkritja in nedostopnost določenih informacij, ki so bile v ZDA označene kot zaupne. Meteor so zaznale kamere, podatke pa je imela zbrane NASA, oziroma njen Center for Near Earth Object Studies. A javno niso bili dostopni.

Loeb in Siraj sta šele leta 2019...

4 komentarji

OpenAI predstavil drugo generacijo algoritma DALL-E

openai.com - Laboratorij za strojno učenje OpenAI je pokazal algoritem DALL-E 2, za generiranje slik, ki bistveno nadgrajuje predhodnika in ustvarja navdušujoče verodostojne ter podrobne podobe (tudi) astronavtov na konju v rahlem drncu po Luni.

Lanskega januarja so v družbi za raziskovanje strojne inteligence OpenAI presenetili z algoritmom, ki je znal iz tekstovnega navodila presenetljivo dobro ustvariti želeno podobo. DALL-E je sicer res zvečine izrisal majhne sličice, ki so bile obenem značilno razmazane, kakor smo pri umetni pameti še vedno vajeni - toda že samo dejstvo, da je znal računalnik narisati "stol v podobi avokada", je presunil strokovno javnost. Na tej osnovi je področje hitro napredovalo in postreglo z zanimivimi aplikacijami, kot je Dream ali Baidujev algoritem ERNIE-ViLG. Pred dnevi so v OpenAI predstavili naslednika, DALL-E 2. Tudi njegove sposobnosti milo rečeno sezujejo, saj zna med drugim izrisati "plišaste medvedke v podobi norih znanstvenikov" ali "toplo oblečeno mišjo...

19 komentarjev

Proti ISS poletela prva zasebna posadka

Space News - Včeraj pozno popoldan je s Floride proti Mednarodni vesoljski postaji poletela četverica članov odprave Axiom-1, ki predstavlja prvo v celoti zasebno misijo na ISS.

Lansko leto smo videli pospeševanje razvoja zasebnih poletov s SpaceXovo kapsulo Crew Dragon. Na eni strani je milijarder Jared Isaacman najavil prvo od misij Inspiration, ki je nato poletela lanskega septembra in predstavlja prvo zasebno odpravo s kroženjem vesoljskega plovila v Zemljini orbiti. Na drugi strani je podjetje Axiom Space zasnovalo tržne odprave na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Za prvo od njih, Axiom-1 (oziroma Ax-1) je bila določena naslednja četverica: poveljnik Michael Lopez-Alegria, Axiomov glavni astronavt, in trije investicijski magnati; Larry Connor, Eytan Stibbe ter Mark Pathy. Ker bodo na postaji tudi izvajali znanstvene poskuse, se možje otepajo oznake "vesoljski turisti", temveč se nazivajo zasebni astronavti. Je pa vprašanje, koliko lahko v dobrem tednu postanka dejansko postorijo. Tudi...

1 komentar

Odkrili najbolj oddaljeno galaksijo doslej

Slo-Tech - Raziskovalci so opazili najbolj oddaljen objekt v vesolju doslej. Objekt HD1, ki je bržkone galaksija, je od Zemlje oddaljen 13,5 milijarde svetlobnih let, kar je 0,1 milijarde svetlobnih let več od trenutnega rekorderja galaksije GN-z11. Slednjo so odkrili decembra 2020. HD1, ki se nahaja v ozvezdju sekstant, so astronomi s tokijske univerze odkrili aprila letos, o njej pa so javnost obvestili v četrtek.

Z rdečim premikom 13,27 je najbolj oddaljen in med najstarejšimi objekti, ki jih lahko vidimo z Zemlje. Svetloba, ki danes prihaja na Zemljo, je iz HD1 krenila pred 13,5 milijardami let. Zaradi širjenja vesolja, ki razpihuje tudi galaksije vsaksebi, je dejanska razdalja (proper distance) okoli 33,4 milijarde svetlobnih let. Zato je premer vidnega vesolja 93 milijard svetlobnih let, pa čeprav je vesolje staro le 13,8 milijarde svetlobnih let.

HD1 in sestrski objekt HD2, ki je skoraj enako oddaljen, sta torej tako daleč, da ju vidimo, kakršna sta bila 330 milijonov let po velikem...

45 komentarjev

IPCC: Ukrepati je treba takoj

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih v najnovejšem poročilu opozarja, da je treba ukrepati takoj in zajeziti naraščanje izpustov ogljikovega dioksida, sicer svet drvi v podnebno katastrofo. Če bi dosegli vrh izpustov leta 2025 in potem zagotovili zmanjšanje za 50 odstotkov do konca desetletja, bi še lahko ujeli optimistični scenarij, po katerem bi se svet glede na predindustrijsko obdobje segrel le za 1,5 °C. V nasprotnem primeru bo segrevanje tudi do dvakrat intenzivnejše, kar bo imelo pogubne posledice.

Danes objavljeni tretji del zaključuje šesto poročilo (prvi del je bil objavljen avgusta). IPCC za izdelavo poročila potrebuje približno sedem let, zato je to zelo verjetno zadnje poročilo, preden bo prepozno. Koncentracija CO2 v atmosferi se je s predindustrijskih 280 ppm povečala na okoli 420 ppm, kar ogroža podnebje in človeka. Ker tehnologija za zajem in skladiščenje CO2 še niso zrele, je trenutni edini način znižanje emisij. Generalni sekretar...

552 komentarjev

Zvok na Marsu potuje počasneje in odvisno od frekvence

Slo-Tech - V pol stoletja obiskovanja Marsa smo dobili marsikakšno fotografijo in druge meritve, medtem ko zvokov z Marsa še nismo slišali. Vemo, da je zračni tlak na Marsu približno 150-krat nižji od zemeljskega, atmosfera pa v glavnem sestavljena iz ogljikovega dioksida. Teorije so napovedovale, da se bo zvok na Marsu obnašal nekoliko drugače kot na Zemlji. Visoke frekvence bi se morale močno absorbirati zaradi ogljikovega dioksida, hitrost bi bila močno odvisna od frekvence in predvsem bi imel zvok krajši domet. Prve meritve kažejo, da se zvok na Marsu resnično vede precej drugače kot doma.

V Nature poročajo o ugotovitvah, ki so jih pridobili z mikrofonov na roverju Perseverance. V razširjenem slušnem razponu, torej od 20 Hz do 50 kHz, so analizirale zvoke, ki so jih povzročali laserske iskre in rotorji. Ugotovili so, da obstajata dve hitrosti zvoka. Meja med njima je pri 240 Hz, razlika pa okoli 10 m/s pri siceršnjih hitrostih 240 m/s. Zaradi oslabitve so zvoki na Marsu za okoli 20 dB...

27 komentarjev

Tudi Kanada po letu 2035 brez avtomobilov na notranje izgorevanje

Slo-Tech - Kanada je naslednja v vrsti držav, ki so sprejele namere o prepovedi prodaje avtomobilov z motorji z notranjim izgorevanjem. V novem načrtu o znižanju izpustov toplogrednih plinov so opredelili leto 2035 kot mejnik, po katerem prodaja teh avtomobilov ne bo več dovoljena. Vmesni postaji sta 20-odstotni delež avtomobilov brez neposrednih emisij do leta 2026 in 60-odstotni delež do leta 2030. Pri težkih gospodarskih vozilih bodo prizanesljivejši.

Letno v Kanadi prodajo 1,64 milijona osebnih avtomobilov, medtem ko jih v njeni južni sosedi, ki ne kaže interesa za omejevanje, več kot 15 milijonov. Da bi laže dosegli cilje, bodo v Kanadi ponudili 1,7 milijarde kanadskih dolarjev subvencij za električne avtomobile in druga vozila brez neposrednih izpustov ogljikovega dioksida. Že trenutno nudijo 5000 kanadskih dolarjev subvencije, kar je primerljivo s slovensko shemo subvencije v višini 4500 evrov za gospodinjstva.

Do leta 2050 želi Kanada izravnati svoje izpuste ogljikovega dioksida s...

124 komentarjev

Možganski vsadek omogočil komunikacijo s paralizirano osebo

Science - Švicarski in nemški raziskovalci so s pomočjo možganskega vsadka prvič omogočili najosnovnejšo komunikacijo s popolnoma paraliziranim pacientom.

Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je kronična, napredujoča degenerativna bolezen motoričnega živčevja, pri kateri bolniki postopno izgubljajo nadzor nad telesom; običajno najprej v okončinah, nato pa v poznejših fazah tudi pri življenjsko pomembnih funkcijah, kot je dihanje. Takšna nesreča je leta 2015 zadela še neimenovanega Nemca, ko so mu pri 30 letih diagnosticirali ALS. Že leto pozneje so ga morali priključiti na aparat za strojno predihavanje, vse težja pa je bila tudi komunikacija z njim. Najprej je uporabljal podobno metodo kot Stephen Hawking: nadzor s pomikanjem očesa, s katerim je izbiral črke s posebne mreže. Toda v nekaj letih je izgubil še sposobnost nadzora očesnega zrkla in pred tremi leti je padla odločitev, da poskusijo še z zadnjo možnostjo, invazivnim možganskim vsadkom, oziroma vsaditvijo elektrod. Postopek je...

6 komentarjev

Državna volilna komisija ni znala računati časa

Slo-Tech - Čeprav se je rok za prijavo h glasovanju iz tujine na letošnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo 24. aprila, iztekel včeraj (24. 3.) ob 24.00 uri, se je sistem izključil že ob 23. uri. To je nekatere volivce, ki so se želeli registrirati v zadnjem hipu, pošteno razburilo. Izkazalo se je, da ni šlo za namerno oviranje volilne pravice niti za preobremenjenost sistema, temveč površno programiranje. Državna volilna komisija je pojasnila, da njihovi sistemi niso pravilno računali datumov. Prav tako so zagotovili, da bo tudi vloge, ki niso šle skozi zaradi težav z uro, normalno obravnavali.

S časom v računalništvu je križ, saj morajo biti po eni strani ure v sistemih strogo monotone (vedno tiktakati naprej), po drugi strani pa civilni čas ne teče tako. Težave niso (le) prestopni dnevi, temveč bolj prestopne sekunde, ki se pojavljajo brez vzorca, in včasih celo premikanje ure ali spreminjanje časovnih pasov. Prestopne sekunde so problem, ker se isti trenutek (cela sekunda) ponovi...

32 komentarjev

Odkrili še eno vrsto ledu

Slo-Tech - Medtem ko voda obstaja v treh agregatnih stanjih, je njeno trdno agregatno stanje - led - v resnici pisana druščina različnih oblik. Ne poznamo le ene vrste ledu, temveč dvajset vrst kristaliničnega ledu in še tri vrste amorfnega. Raziskovalci z Univerze v Las Vegasu v Nevadi (UNLV) so odkrili še enaindvajseto vrsto kristaliničnega ledu, ki se podobno kot preostale nenavadne vrste pojavi v ekstremnih pogojih, o čemer pišejo v Physical Review B. Da snov obstoji v več oblikah, ni nič neobičajnega. Grafit in diamant sta verjetno najbolj brutalna primera alotropije, a tudi pri spojinah primerov ne manjka.

Pri ledu pa je ta pojav še bolj izrazit in raziskan, dasiravno na praktično življenje pomembnega vpliva nima, saj je ves človeku dostopen led v obliki Ih. Tudi zato odkrivanje raznoraznih eksotičnih oblik ledu ni tako zelo redko, saj so jih do danes odkrili že dvajset, če so vzorce vode dovolj stiskali, hladili, segrevali ali kako drugače mesarili. Nova oblika, ki so jo odkrili na...

36 komentarjev

NASA: raketa SLS nared

Slo-Tech - V petek je na izstrelišče v Kennedyjevo vesoljsko središče na Floridi prispela nov raketa za SLS (Space Launch System), ki bo v prihodnjih mesecih na Mesec ponesla kapsulo brez posadke. Nova raketa za misijo Artemis 1 v okviru istoimenskega vesoljskega programa nadomešča dosedanje rakete Ares. Celotna struktura rakete s stojalom, ki so jo iz hangarja na sedem kilometrov oddaljeno izstrelišče premikali 11 ur, tehta 5000 ton in meri 120 metrov.

V začetku aprila bo sledila vaja, na kateri bodo simulira odštevanje in izstrelitev. To bodo vadili do 9,4 sekunde pred vzletom, ko bi dejansko vključili motorje. To pomeni, da bodo simulira vse, vključno s točenjem goriva. Če bo šlo vse po načrtih, bo junija ali julija Artemis-1 poletel proti Mesecu, seveda brez posadke. SLS ne bo stal na ploščadi vse dotlej, temveč ga bodo aprila prestavili nazaj v hangar. SLS je razvila NASA, a že ima konkurenco, saj Muskov Space-X razvija Starship, ki ga bo možno uporabiti večkrat.

NASA je razvoj SLS...

0 komentarjev

Ukrajinsko elektroenergetsko omrežje sinhronizirano z evropskim

Slo-Tech - Dober teden po vesti, da so se zaradi vojne postopki za vključitev Ukrajine v celinski evropski elektroenergetski sistem pospešili, je bila sinhronizacija uspešno izvedena. Evropsko omrežje operaterjev prenosnega omrežja za električno energijo (ENTSO-E) je sporočilo, da je 16. marca stekla poizkusna sinhronizacija z ukrajinskim in moldavskim elektroenergetskim sistemom. S tem operaterji prenosnih sistemov celinske Evrope podpirajo stabilnost ukrajinskega in moldavskega omrežja. Evropska komisija je dogodek pozdravila kot zgodovinski mejnik v odnosih med EU in Ukrajino.

Postopki za sinhronizacijo so se začeli leta 2017
, zato so do danes izvedli potrebne študije o izvedljivosti in varnosti ukrepa. Pospešili so se 27. februarja letos, ko je ukrajinski operater prenosnega omrežja Ukrenergo podal zahtevo za nujno sinhronizacijo omrežja. Po prvotni časovnici bi se moralo to zgoditi leta 2023, že za letos pa je bil predvidena zapustitev razširjenega ruskega sistema, ki bi mu sledilo...

34 komentarjev

Teleskop James Webb deluje po načrtih

Slo-Tech - Slabe tri mesece po izstrelitvi in več kot deset let po začetku načrtovanje je vesoljski teleskop James Webb na svojem mestu, pravilno razprt in z naravnanimi zrcali. Iz Evropske vesoljske agencije (ESA) so sporočili, da so ključni del nastavljanj zrcal opravljeni in da je sedaj že jasno, da bo teleskop optično deloval vsaj tako dobro, kot so načrtovali. Na teleskopu tudi niso opazili nobenih napak, poškodb, motenj ali kontaminacije, ki bi lahko kazili delovanje. NASA medtem pojasnjuje, da je teleskop že ulovil prve posnetke, čeprav polno delovanje načrtujejo šele poleti.

Webb je prvi vesoljski teleskop, ki uporablja tehnologijo segmentiranih zrcal. Primarno zrcalo sestavlja 18 šesterokotnih segmentov, ki so bili med potovanjem zloženi. Sedaj pa so jih morali postaviti v pravo lego, pri čemer štejejo submilimetrske razdalje. Skupno ima primarno zrcalo premer 6,5 metra in zbira svetlobo na 25 kvadratnih metrih. Meri v valovnih dolžinah 0,6–28,3 μm, kar ustreza vidni svetlobi in...

13 komentarjev

Helikopter Ingenuity na Marsu leti dlje od pričakovanj

Slo-Tech - Pred skorajda letom dni je NASA na Marsu uspela izvesti prvi kontroliran let in pristanek na Marsu, in sicer s svojim majhnim helikopterjem Ingenuity. Ob začetku misije je imel predvideno življenjsko dobo 30 solov, kar bi se izteklo lanskega 4. maja, a Ingenuity še vedno deluje. NASA mu je sedaj življenjsko dobo podaljšala do septembra, za kar so mu tudi nadgradili programsko opremo.

Ingenuity je doslej izvedel že 21 uspešnih poletov na Marsu, kar je bistveno več od pričakovanj. NASA je namreč sprva strahoma pričakovala prvi polet, kaj šele skoraj dva ducata. Sedaj ko je Ingenuity pokazal, da je tudi v redki Marsovi atmosferi možno leteti, se je njegova naloga prelevila iz demonstrativnih poletov v izvidnika za rover Perseverance. Doslej je v zraku prebil 38 minut in v tem času preletel 4,6 kilometra. Sedaj pa bo letel nad težjim terenom kot spočetka. Prečkal bo območje, ki ga imenujejo Séítah in ga sestavlja 40 metrov globa delta nad kraterjem, kar vključuje klife, ostre površine...

24 komentarjev

Američanom se obeta stalni poletni čas

Poletni čas omogoča izrabo jutranje svetlobe.

Slo-Tech - Ameriški senat je soglasno sprejel zakon o poletnem času (Sunshine Protection Act of 2021), ki za celotne ZDA uvaja stalni poletni čas skozi vse leto. S tem bi se de facto odpravilo premikanje ure dvakrat letno, standardnega časa pa ne bi več uporabljali. Poleti sprememb ne bi bilo, pozimi pa bi sonce vzhajalo in zahajalo uro pozneje, zaradi česar bi bila jutra temnejša, večeri pa svetlejši. Zakon gre sedaj v spodnji dom ameriškega kongresa. Če bo sprejet tudi tam, ga bo ameriški predsednik podpisal in razglasil.

O premikanju ure dvakrat letno, kar del držav v zmernih geografskih širinah počne dvakrat letno, je bilo prelitega že mnogo črnila. V državah, kot je Slovenija, se s premikom ure izognemo zelo zgodnjemu vzhajanju sonca poleti, hkrati pa pridobimo še uro svetlobe zvečer. Evropska komisija je leta 2018 Evropejce vprašala, ali želijo ohraniti trenutni režim ali pa morebiti preiti na stalni standardni ali poletni čas. Večina Evropejcev se je tedaj odločila za stalni poletni...

242 komentarjev

DeepMind bo pomagal razvozlavati antična besedila

Slo-Tech - DeepMindova umetna inteligenca, ki se je naučila že marsikaj, od igre do napovedovanja zvijanja proteinov, je lahko v pomoč tudi arheologom. Kot poročajo v zadnji številki Nature, je najnovejši izdelek z imenom Ithaca globoka nevronska mreža, ki pomaga pri tolmačenju starih tekstov. Izurjena na 78608 starogrških besedilih, ki so bila opremljena z metapodatki, je sposobna oceniti, kdaj je bilo neznano besedilo napisano, kje je nastalo, in predvideti manjkajoče črke. Pri tem ni briljantna, je pa z 62-odstotno natančnostjo predvidevanja pri obnavljanju manjkajočih in poškodovanih delov uporaben pripomoček za arheologe.

Arheologov še dolgo ne bo mogla nadomestiti, poudarja profesorica Eleanor Dickey z readinške univerze. Strokovnjaki za antična besedila so prav tako zelo dobro izurjeni za to početje, zato ni čisto jasno, kje bo mesto Ithace v celotnem postopku, dodaja. Zagotovo pa bo zanimivo preizkusiti, ali in koliko bo izboljšala delo arheologov. Ithaca namreč ni prvi poizkus, saj...

8 komentarjev

Jedrska elektrarna Černobil brez napajanja: kaj to pomeni

Slo-Tech - Zatem ko je Mednarodna agencija za jedrsko energija (IAEA) včeraj izgubila stik z jedrsko elektrarno v Černobilu, ki so jo pred dvema tednoma zasedle ruske sile, so danes ukrajinske oblasti sporočile, da je ob 11.22 elektrarna izgubila napajanje. Izpadel je 750-kilovoltni daljnovod Kijev-Černobil, ki je elektrarno edini še povezoval z električnim omrežjem. V elektrarni trenutno delujejo dizelski agregatorji, za katere imajo po navedbah oblasti zaloge goriva za 48-urno delovanje. Če do tedaj ne bodo obnovili povezave z omrežjem, bo elektrarna v temi, kar bo imelo resne posledice. Dasiravno se ne bo zgodila jedrska eksplozija, bi bil popolni izpad elektrike v elektrarni velik problem za zagotavljanje varnosti zlasti za zaposlene. Upravljavec prenosne infrastrukture Ukrenergo pojasnjuje, da daljnovoda zaradi vojskovanja trenutno ni moč popraviti.

V elektrarni je še vedno 210 ljudi, ki od ruske zasedbe pred dvema tednoma niso imeli normalnih rotacij, zato ves čas delajo iste ekipe....

43 komentarjev

Priprave na predčasno priključitev Ukrajine v evropsko električno omrežje

Slo-Tech - Ukrajina in Moldavija se bosta nekoliko hitreje od prvotnih načrtov pridružili sinhronemu omrežju celinske Evrope, ki sega od Portugalske na zahodu do Turčije na vzhodu ter vključuje tudi večino celinske Evropske unije (razen Skandinavije in baltskih držav). Minulo nedeljo, 27. februarja, je ukrajinski sistemski operater prenosnega omrežja Ukrenergo na združenje evropskih operaterjev ENTSO-E naslovil zahtevo za urgentno sinhronizacijo ukrajinskega elektroenergetskega sistema s celinskim. Iz ENTSO-E so tedaj sporočili, da bodo preverili možnosti za ta korak v luči zagotavljanja električne energije v Ukrajini in varnega delovanja evropskega omrežja. Dan pozneje je enako zahtevo posredovala tudi Moldavija, kar je glede na geografski položaj logično.

V torek so potem iz ENTSO-E sporočili, da bodo ukrajinsko in moldavsko omrežje sinhronizirali brž, ko bodo izpolnjeni pogoji. Sinhrono omrežje celinske Evrope obsega 24 držav in 400 milijonov odjemalcev, s čimer je največje sinhronizirano...

178 komentarjev

Google nadaljuje z razvojem tehnologije Soli

vir: Google
Google - Pri Googlu so malo odškrnili vrata laboratorija za razvoj naprednih tehnologij in pojasnili, v katero smer razvijajo svoj "mini radar" Soli, s katerim nameravajo zaznavati ne le ročne geste, temveč gibanje celotnega telesa oseb v bližini naprav.

Ena bolj skrivnostnih Googlovih izpostav je laboratorij ATAP, kar je kratica za Advanced Technology and Projects. Tam so med drugim razvili mini radarček Soli, katerega namen je bil sprva prostoročen nadzor naprav s kretnjami, na primer pri telefonu Pixel 4. Toda pri njem se ideja še ni najbolje obnesla in novejši Googlovi telefoni senzorja nimajo več vgrajenega. Tri leta pozneje so inženirji pripravljeni spregovoriti o naslednji generaciji radarčka, ki mu bodo precej razširili namembnost: ne bo več zaznaval zgolj rok, temveč gibanje celotnega telesa, z obračanjem glave vred. Zamisel se vklaplja v Googlovo idejo razvoja novega "jezika" za interakcijo s stroji, s katerim želijo napraviti nadzor sodobne elektronike bolj organski.



V praksi...

14 komentarjev

Zaradi izolacije Rusije težave v vesolju

Slo-Tech - Medtem ko zahodni tehnološki velikani obračajo hrbet Rusiji, tudi ta otežuje življenje nekaterih zahodnim podjetjem. OneWeb, ki gradi satelitsko internetno omrežje, uporablja Roskozmosove storitve za njihove izstrelitve in utirjenja, kar je po izbruhu vojne postalo precej bolj zapleteno. Na izstrelišču Bajkonur je raketa sojuz s 36 sateliti OneWeb, ki bi morala poleteti v soboto, a se to morda ne bo zgodilo.

Direktor Roskozmosa Dmitry Rogozin je v intervjuju na Twitterju dejal, da bo Rusija izvedbo izstrelitve zahtevala dodatna zagotovila in zaveze. Terja zagotovila, da sateliti ne bodo služili vojaškim namenom in da britanska vlada lastniško izstopi iz podjetja. OneWeb ne glede na izbiro izstrelišča - Bajkonur v Kazahstanu ali Francoska Gvajana - uporablja ruske rakete Sojuz. Z vsako izstreli 34-36 satelitov do popolnitve kosntelacije, ki bo v prvi fazi vsebovala 648 satelitov (trenutno jih je v orbiti 428). Britanska vlada je v podjetje vstopila leta 2020, ko je za 500 milijonov...

24 komentarjev

Vojna v Ukrajini ogroža proizvodnjo neona, kar lahko ohromi proizvajalce čipov

Slo-Tech - Zaradi pomanjkanja čipov številni segmenti industrij že več mesecev ječijo, po začetku spopadov v Ukrajini pa se utegne situacija še zaostriti. Ukrajina in Rusija sta vodilni dobaviteljici neona in paladija, ki se uporabljata pri proizvodnji polprevodniških čipov. V Beli hiši so že v začetku meseca posvarili pred možnimi prekinitvami dobavnih verig, če bi izbruhnila vojna. Za zdaj težav še ni, a se lahko to hitro spremeni.

ZDA praktično ves neon uvozijo iz Ukrajine in Rusije. Dobava iz prve bi se lahko ustavila zaradi vojne in zapiranja tovarn, Rusija pa bi lahko v odgovoru na sankcije omejila izvoz. Neon nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji jekla, tehnični neon pa potem Rusija izvaža v Ukrajino, kjer ga prečistijo za uporabo v polprevodniški industriji. Ko je Rusija leta 2014 anektirala Krim, je cena neona poskočila za 600 odstotkov. Neon je potreben v laserjih (ArF), ki se uporabljajo pri proizvodnji čipov.

Druga težava je paladij, kjer sta glavni proizvajalki Rusija in...

49 komentarjev

Predpisovanje hidroksiklorokina in ivermektina bolj razširjeno v republikanskih sredinah

Slo-Tech - Raziskovalci s Harvarda so ugotavljali, kako se je po izbruhu epidemije covida povečalo predpisovanje hidroksiklorokina in ivermektina v ZDA. Obe učinkovini sta bili svoj čas v javnosti izpostavljeni kot zdravili za lajšanje poteka covida ali celo zdravljenje, čeprav uradne institucije jasno odsvetujejo njuno uporabo zaradi neučinkovitosti in nevarnih stranskih učinkov. To stališče je osnovano na metaanalizi vseh objavljenih študij, ki so proučevale učinkovitost omenjenih učinkovin. V najnovejši raziskavi, ki je objavljena v ugledni reviji JAMA Internal Medicine, niso odkrili le (pričakovanega) povečanja predpisovanja teh dveh učinkovin, temveč zelo jasno korelacijo s političnim zemljevidom s predlanskih predsedniških volitev.

Analizirali so predpisovanje hidroksiklorokina, ivermektina in dveh kontrolnih učinkovin: metotreksata in albendazola. Ti se uporabljata za zdravljenje podobnih stanj, a nista bili nikoli v javnosti omenjeni v povezavi s covidom. Podatke so kontrolirali za...

57 komentarjev

Umetna inteligenca razume jedrsko fuzijo

Slo-Tech - O zlivanju jeder ve fizika že dovolj, da lahko zvezdno reakcijo poustvarimo tudi na Zemlji. To poteka v fuzijskih reaktorjih, med katerimi je pogostejša izvedba sovjetski tokamak, kakršen bo tudi največji ITER v Franciji. A medtem ko fiziko razumemo, niso inženirski problemi nič manjši. Reševati jih lahko pomaga DeepMindova umetna inteligenca.

Inženirski problemi namreč niso nič manj pomembni, morebiti celo bolj. Gorivo, torej devterij in tritij, je treba dovolj segreti, ju držati dovolj časa zadrževati na majhnem področju, a hkrati dovolj proč od sten reaktorja. Medtem ko v zvezdah to delo opravlja gravitacija, so v tokamakih potrebni močni magneti, ki skrbijo za usmerjanje plazme. Če ta trči ob stene reaktorja, sicer ne bo jedrske eksplozije, ga pa vseeno poškoduje, reakcija pa se seveda že precej prej ustavi. Nadzor plazme je torej ključnega pomena za delovanja fuzijskega reaktorja.

DeepMind, ki se je proslavil z umetno inteligenco za igranje igre go, vmes pa rešil še problem...

11 komentarjev

Spreminjanje krvne skupine organov za presaditev

vir: STAT
STAT - Kanadski raziskovalci so človeška pljuča obdelali s koktejlom encimov in jim krvno skupino spremenili iz A v 0. Gre za prvo raziskovalno stopnico na poti do univerzalnih organov za transplantacije, kar bi bistveno povečalo njihovo razpoložljivost.

Pri dodeljevanju organov za presaditve pacientom, ki nanje čakajo, je med prvimi kriteriji pri odločanju ujemajoča se krvna skupina (AB0). Antigeni na površini celic, ki jo določajo, namreč niso omejeni na krvničke, temveč se nahajajo tudi v samih organih. To pa pomeni, da takšne organe telo prejemnika v primeru neujemajoče se krvne skupine napade kot tujke, saj ima v krvni plazmi drugačen nabor protiteles. V nekaterih primerih, kot so ledvice, znamo tegobo že za silo rešiti, čeprav dodatni koktejli imunosupresivov za takšne paciente niso blagodejni. Drugod, na primer pri presaditvah pljuč, pa tega še ne znamo. Težavni so predvsem bolniki s krvno skupino 0, saj so zanje primerni zgolj organi iste krvne skupine, po drugi plati pa so...

0 komentarjev

Prva ženska ozdravljena HIV-a

BBC - Po berlinskem bolniku leta 2007 (Timothy Ray Brown) in londonskem bolniku pred tremi leti (Adam Castillejo) so v ZDA pri tretjem bolniku na svetu potrjeno odpravili HIV. Kot prva ženska je Američanka srednjih let uspela očistiti HIV iz svojega telesa. Bolnico, ki je imela diagnosticirano levkemijo, je ozdravila presaditev matičnih celic darovalca, ki ima naravno imunost proti HIV-u. O dosežku so znanstveniki poročali na konferenci v Denverju. Nepotrjenih primerov je bilo sicer v zgodovini še nekaj več.

Bolnici so leta 2013 potrdili okužbo s HIV-om. To dandanes ni več smrtna obsodba, saj koktajli protivirusnih zdravil omogočajo praktično normalno kvaliteto življenja. Štiri leta pozneje so jo diagnosticirali še z levkemijo, kar pa je bilo ključno pri ozdravitvi HIV-a. Doslej so bile vse ozdravitve povezave s presaditvami kostnega mozga, kar je preveč tvegan postopek, da bi ga uporabljali kot terapijo proti HIV-u. Če pa je postopek potreben zaradi kakšne druge bolezni, pa se seveda...

5 komentarjev

Proženje gensko spremenjenih živčnih celic z ultrazvokom

mišje živčevje

STAT - Ameriški raziskovalci so napravili prve gensko spremenjene miši, pri katerih je mogoče z natančno usmerjenimi ultrazvočnimi signali prožiti njihovo živčevje. Gre za enega uvodnih uspehov sonogenetike, ki obeta učinkovanje na živčevje brez invazivnih elektrod.

Genski inženiring že znamo uporabljati na množico koristnih načinov, kot je zdravljenje človeških bolezni ali povečevanje pridelka. Med bolj eksotične in zanimive naloge pa sodi modificiranje celic na način, da postanejo dovzetne za nove zunanje dražljaje, s tem pa nove oblike nadzora. Najbolj razburljiva tovrstna metoda je trenutno optogenetika, pri kateri se živčne celice modificira, da postanejo občutljive na svetlobo. Na ta način so v eksperimentih miškam na ukaz spreminjali počutje in z elektronskimi nahrbtniki upravljali gensko spremenjene kiborške kačje pastirje. Ali, če ostanemo pri bolj neposredno koristnih rečeh - lani so pokazali, da bo metoda uporabna tudi za zdravljenje nekaterih oblik slepote.

Problem...

0 komentarjev

Starship čaka odločitev inšpektorjev

Space News - Elon Musk je v nagovoru pretekli teden pojasnil aktualno situacijo programa razvoja vesoljskega plovila Starship, a ni postregel z bistvenimi podrobnostmi ali novostmi. Usoda izstrelišča v Boca Chici je še vedno pod vprašajem, kar lahko prvi polet zavleče za več mesecev.

SpaceXovo vesoljsko plovilo Starship je v lanskem letu naposled zgledno izvedlo prve preizkuse vzletanja in (v peto) pristajanja. Sedaj so na vrsti monumentalnejši eksperimenti: orbitalna izstrelitev na raketi Falcon Super Heavy. Postavljena kompozicija že od avgusta navdušuje opazovalce v teksaški Boca Chici. Od takrat so plovilo oblekli v toplotni ščit, dela pa izvajajo predvsem na izstrelišču, na čelu s stolpom, ki ni namenjen zgolj stabilizaciji plovila in njegovi oskrbi z gorivom, temveč naj bi tudi pomagal "ujeti" potisno stopnjo ob njeni vrnitvi na tla. Sama zase je namreč zaenkrat še tako velika, da se ne morejo zanašati zgolj na nožice.



Impozantna konstrukcija je služila kot kulisa Elonu Musku, ki je v...

5 komentarjev

Izstrelitev satelitov Starlinkov zaradi vesoljske nevihte neuspešna

Space - Novih 49 satelitov za satelitski internet Starlink, ki jih je SpaceX izstrelil 3. februarja, je večidel pogubljenih. Le dan po izstrelitvi jih je zajela geomagnetna nevihta, zaradi česar jih je SpaceX okoli 40 tudi izgubil. SpaceX je javnost o incidentu obvestil včeraj in pojasnil, da je zaradi geomagnetne nevihte nekoliko porasla gostota zraka, kar je povečalo upor in sateliti niso mogli vzdrževati svojih tirnic na poti v stabilne orbite. Sateliti niso mogli izvesti manevrov za prehod v višje orbite, zato jih bo do 40 padlo nazaj na Zemljo in v atmosferi zgorelo. Med nevihto se je zračni upor na satelitih povečal za 50 odstotkov, so zapisali pri SpaceX-u. Nekateri so prehod v varni način uspeli preživeti, večina pa ne. Nevihta ni dosegla niti 100 nT, torej se uvršča med zmerne. Močne nevihte imajo lahko posledice na satelite v orbitah in tudi elektroniko na tleh, v ekstremnih primerih pa celo na preskrbo z električno energijo.

Geomagnetne nevihte so nekakšno vesoljsko vreme....

25 komentarjev

Britanski fuzijski reaktor v petih sekundah pridobil rekordno mnogo energije

Slo-Tech - Fuzijski reaktor JET (Joint European Torus) blizu britanskega Oxforda je danes podrl lasten 24 let star rekord v količini pridobljene energije pri nadzorovani fuziji atomov. V petih sekundah so pridobili 59 MJ energije, kar bi lahko v tem času pokrivalo energijske potrebe 35.000 gospodinjstev (prejšnji rekord je znašal 21,7 MJ). JET, ki je postavil tudi prejšnji rekord, je konzorcij EU, Velike Britanije, Švice in Ukrajine, ki od leta 1978 deluje kot najmočnejši operativen tokamak. Gre za enega izmed klasičnih dizajnov fuzijskih reaktorjev, v katerem se devterij in tritij zlivata v helij. Glavna prednost fuzijskih reaktorjev je varnost, saj reakcija ne more pobegniti, kot je to v jedrskih reaktorjih, hkrati pa so produkti reakcije neškodljive neradioaktivne snovi. Rekord iz leta 1997 je sicer dosegel višjo konično moč, ki je trajala le drobec sekunde, v povprečju pa dvakrat nižjo.

Fuzijo intenzivno raziskujejo že več desetletij, saj si od nje obetamo varen, poceni in obilen vir...

20 komentarjev

Napredek v zdravljenju paraplegikov z živčnimi vsadki

vir: STAT
New Scientist - Po zaslugi švicarskih znanstvenikov so trije paraplegiki delno shodili že kmalu po vsaditvi naprednejšega implantata za električno stimulacijo hrbtenjačnega živčevja. Spodbudna je predvsem hitrost, s katero se je pokazal učinek operacije, vendarle pa še ne gre za bistven preboj v tehnologiji.

Pri Švicarskem zveznem inštitutu za tehnologijo v Lozani so z objavo v reviji Nature Medicine razkrili napredek, ki ga je v zadnjih letih zabeležil njihov Center za nevroprotetiko pri zdravljenju poškodb hrbtenjače s pomočjo živčnih vsadkov. Trije pacienti, ki so bili popolnoma hromi od pasu navzdol in so jim ob hrbtenjačo vsadili nov tip implantata, so uspeli že na dan pričetka terapije nadzirati pred tem ohromele noge in hoditi s pomočjo hojice. Natančneje popisujejo primer Švicarja Michela Roccatija, ki je po hudi nesreči z motorjem pred petimi leti postal paraliziran od pasu navzdol. Vsadek je na univerzitetni kliniki v Lozani dobil avgusta 2020, prižgali pa so ga 11 dni pozneje, po...

4 komentarji

DeepMindov AlphaCode programira že kot povprečen programer

Slo-Tech - DeepMind, ki ga poznamo po umetni inteligenci za igranje goja, preglede bolniških izvidov in napovedovanje zvijanja proteinov, se je naučil tudi programirati. Izvedenko, ki se imenuje AlphaCode, so poslali na 10 simuliranih tekmovanj Codeforces iz programiranja, kjer se je uvrstila med najboljših 54 odstotkov človeških tekmovalcev (izmed 5000). Z drugimi besedami: AlphaCode zna programirati tako dobro kot povprečen programer. Vodja raziskav v podjetju Oriol Vinyals je ob tem dejal, da gre še vedno za prototip, pred katerim je še mnogo dela, a da so korak bliže končnemu cilju - fleksibilni umetni inteligenci za reševanje različnih problemov.

Programiranje je trenutno še trdno v rokah ljudi, čeprav obstaja precej pripomočkov za pisanje kode. Na tekmovanjih Codeforces so sicer bolj akademski problemi, ki jih pri pisanju programske opreme ne srečujemo vsak dan. Poznati je treba algoritme, teoretične koncepte in matematiko. Glede na reševanje tedenskih problemov so potem tekmovalci...

84 komentarjev

Moderna in Pzifer/BioNTech začela teste cepiva proti omikronu

Slo-Tech - Ena izmed pomembnih prednosti cepiv mRNA je njihova hitra prilagodljivost, saj za posodobitev načeloma zadostuje zamenjava nukleotidnega zaporedja. Medtem ko v preteklosti pojav novih različic SARS-CoV-2 ni terjal razvoja novega cepiva, so po pojavu omikrona farmacevtska podjetja iz različnih razlogov izdelala tudi posodobljena cepiva. Pfizer in BioNTech sta klinične teste cepiva proti omikronu začela v torek, Moderna pa dan pozneje.

Pfizer in BioNTech sta svoje cepivo v drugi fazi začela preverjati na zdravih kandidatih, ki so stari od 18 do 55 let. V preizkusu sodeluje 1420 ljudi, in sicer jih je 615 že prejelo dva odmerka starega cepiva in bodo prejeli še enega ali dva odmerka novega cepiva, 600 jih je prejelo že tudi poživitveni odmerek in bodo sedaj prejeli še enega ali dva odmerka novega cepiva, 205 pa jih še ni bilo cepljenih in bodo prejeli tri odmerke novega cepiva. Moderna bo v drugi fazi cepivo preizkušala na 600 posameznikih, izmed katerih jih je polovica prejela dva...

206 komentarjev

Več podrobnosti o transplantacijah prašičjih organov

New Scientist - Lanskega septembra je potekala ne ena, temveč dve eksperimentalni presaditvi prašičje ledvice v možgansko mrtvega pacienta. Pri novorazkritem posegu pa imamo na voljo recenziran znanstveni članek, ki razkrije nekaj več podrobnosti tako o gensko spremenjenih prašičih kakor o samih rezultatih poskusa, oziroma dejanski ravni tehnologije.

Lansko jesen je nemalo pozornosti vzbudila najava, da so 25. septembra na univerzitetni kliniki Langone Health v New Yorku kirurgi izvedli prav posebne sorte poskus: ledvico gensko spremenjenega prašiča so presadili možgansko mrtvi pacientki, da bi videli, kakšen bo odziv človeškega imunskega sistema in ali so nemara tako spremenjene živali že lahko primerni donorji notranjih organov človeškim pacientom. Na recenzirani članek o poskusu v bistvu še čakamo, saj je šlo prvinsko za medijsko objavo bolnišnice in raziskovalne skupine. Toda zdaj je prišlo na dan, da je le pet dni pozneje, 30. septembra, podoben poskus izvedla ločena skupina raziskovalcev na...

28 komentarjev

Teleskop James Webb je na cilju

Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.

Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč...

23 komentarjev

Večina stranskih učinkov po cepljenju proti covidu-19 je plod uma

Slo-Tech - Eden izmed večjih čudežev človeškega telesa je moč uma, ki nas resda težko pozdravi, a je dovolj očitna, da se zaradi nje dejansko lahko počutimo bolje. Kdor verjame, da mu kapsula z glukozo pomaga, bo v mnogo primerih opazil kratkotrajno izboljšanje razpoloženja in bolezenskih simptomov. Učinek, sicer dobrodošel, je tako izrazit, da je treba preizkuse zdravil in terapij izvajati z dvojno slepimi študijami, kjer nihče izmed sodelujočih med raziskavo ne ve, ali dobiva ali odmerja zdravilno učinkovino ali ne. Efekt se imenuje placebo in ga moramo pazljivo obravnavati v vseh študijah, celo pri operacijah. Ima pa tudi zlobnega brata, ki se imenuje nocebo. Kar verjamemo, da škoduje, lahko resnično povzroči simptome.

Raziskovalci s Harvarda so preverili, koliko stranskih učinkov pri cepljenju proti covidu-19 lahko pripišemo nocebu. V metaanalizi so analizirali 12 kakovostnih študij, v katerih je skupno sodelovalo 45380 ljudi. Ugotavljali so, koliko ljudem v kontrolnih skupinah, ki niso...

400 komentarjev

Tonga po izbruhu odrezana od interneta

Slo-Tech - Po silovitem izbruhu ognjenika na Tongi minuli petek, ki je sprožil tudi manjši tsunami in prah dvignil 20 kilometrov visoko v stratosfero, je Tonga odrezana od interneta. Tonga je z mednarodnim internetnim omrežjem povezana z enim optičnim kablom, ki ga je erupcija močno poškodovala. Da ga lahko sploh začno popravljati, se mora zgoditi dvoje: prenehati mora seizmična aktivnost in na lokacijo mora pripluti servisna ladja, ki je 4000 kilometrov proč. Ocenjujejo, da bo internetni mrk trajal približno en mesec.

Ladja za popravilo podmorskega kabla pluje iz pristanišča v Papui Novi Gvineji. Kabel, ki meri 827 kilometrov ter je v lasti in upravljanju državnega podjetja Tonga Cable Limited, državo povezuje s Fidžijem, od koder so vzpostavljene nadaljnje mednarodne povezave. To ni prvi primer prekinitve povezave, saj se je podobno zgodilo že pred tremi leti. Januarja 2019 je zaradi okvare na kablu prav tako zastal internetni promet s Tonge. Rezervno povezljivost so tedaj zagotavljali s satelitskimi povezavami, ki so drage in počasne, zato je bil dostop močno reguliran in omejen. Več kot 80 odstotkov internetnega prometa na Tongi predstavljajo interakcije z družbenimi omrežji, majhen preostanek pa predstavlja kritične storitve. Tedaj...

8 komentarjev

JWST naravnava zrcala

Slo-Tech - Dober teden mineva, odkar smo nazadnje pogledali, kako se vesoljski teleskop James Webb obnaša. Štiriindvajset dni po izstrelitvi je prepotoval že 1,34 milijona kilometrov, torej mu do cilja manjka še 100.000 kilometrov. Njegova hitrost je upadla na 0,25 kilometra na sekundo, temperatura senčne strani pa je padla pod -200 °C in je že blizu končne temperature. Čez pet dni bo teleskop na cilju, a dela mu še zdaleč ne bo zmanjkalo. In cilj ni fiksna točka v prostoru (L2), temveč bo okoli nje krožil.

Teleskop se je že pravilno razprl, a vsi kosi vendarle še niso na svojem mestu. Šesterokotna zrcala, ki bodo usmerjala zbrane signale v detektor, se morajo postaviti v pravilni položaj. Med potovanjem so bila nekoliko skrita, sedaj pa se morajo dvigniti za 1,25 centimetra. Ker to poteka s hitrostjo okrog milimetra na dan, bodo na svojih mestih ravno do konca tedna. Ker je premikanje tako občutljiv postopek, ne gre pri vseh zrcalih sočasno in predvsem gre zelo počasi. Tudi ko bodo zrcala...

8 komentarjev

Na Otoku bodo preizkusili štiridnevni delovnik

Slo-Tech - Približno trideset podjetij - med njimi je najbolj znan verjetn Canon - v Veliki Britaniji bo preizkusno sodelovalo v shemi, ki jo koordinira novozelandska neprofitna organizacija 4 Day Week Global. Preizkus bo trajal šest mesecev in v tem času bodo zaposleni delali štiri dni na teden, prejemali pa bodo nespremenjeno plačilo. Raziskavo bodo spremljali raziskovalci z Univerze v Oxfordu, Univerze v Cambridgeu in Boston Collegea. To ni prvi tovrstni pilotni preizkus.

Zaposleni, ki bodo udeleženi v preizkusu, naj bi obdržali 100 odstotkov dosedanje storilnosti, za kar bodo delali le štiri dni. Poleg britanskih podjetij bodo letos preizkuse izvedli še na Irskem, v ZDA, Kanadi, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Uradni rok za prijavo v program za podjetja je konec marca, nato pa bodo izobrazili vodje in zaposlene ter postavili metrike, s katerimi bodo ocenjevali uspešnost. Preizkus bo trajal od junija do decembra, ko bodo zaposleni delali 32 ur za isto plačilo kot doslej.

Krajši delovni...

127 komentarjev

Lansko leto med sedmimi najtoplejšimi

Slo-Tech - Leto 2021 je bilo med najtoplejšimi leti v zgodovini meritev globalne temperature, ugotavljajo NASA, NOAA, Evropski center za srednjeročne napovedi (EMCWF), Berkeley Earth in japonska meteorološka agencija. ECMWF je izmeril, da je bilo leto 2021 peto najtoplejše leto, preostali pa so ga uvrstili na šesto mesto, ker se metodologija med organizacijami nekolikanj razlikuje. Vsi pa se strinjajo, da je bilo sedem najtoplejših let prav v zadnjih sedmih letih.

Minulo leto ni postavilo rekordov, ker je bil izrazit pojav La Nina v Pacifiku. NASA in NOAA sta izmerili, da so bile lanske povprečne temperature za 0,85 °C višje od dolgoletnega povprečja 1951-1980. V primerjavi s koncem 19. stoletja so bile temperature višje za 1,1 °C. Direktor NASA Bill Nelson je ob tem poudaril, da so podatki in znanost jasni: planet se segreva, zato je potreben odločen odziv za zaščito človeštva v prihodnosti. Podnebje se segreva, ledeniki izginjajo, morska gladina raste, požarov je čedalje več, migracijske...

76 komentarjev

Kitajski tokamak postavil rekord v času vzdrževanja ultravroče plazme

Slo-Tech - Kitajski fuzijski reaktor tipa superprevodni tokamak EAST je presegel lanski rekord in za 1056 sekund dosegel temperaturo 70.000.000 °C, poroča kitajska tiskovna agencija Xinhua. Lani je nekoliko višjo temperaturo 120.000.000 °C ohranjal 101 sekundo. Za krajši čas, slabih 20 sekund, je tedaj zmogel celo 160.000.000 °C. Za uspešno fuzijo bomo seveda potrebovali oboje: visoke temperature in dolge življenjske dobe.

EAST stoji v Inštitutu za fiziko Hefei in predstavlja enega izmed treh najpomembnejših kitajskih reaktorjev za proučevanje te vrste pridobivanja energije. Tako visoke temperature so potrebne, da lahko dosežemo zlivanje (fuzijo) lahkih atomskih jeder v težja. Takšna jedrska reakcija je zelo eksotermna, saj so mase nastalih atomov malenkostno manjše od reaktantov; razlika se po Einsteinovi enačbi pretvori v energijo. Pri zlivanju lahkih neškodljivih jeder nastajajo težja jedra, ki so še vedno neškodljiva, zategadelj postopek ne proizvaja odpadkov. Fuzija v naravi poteka le v...

76 komentarjev

Prva presaditev prašičjega srca v človeka

prašičje srce pred operacijo

Slo-Tech - Ameriški strokovnjaki so razvoj ksenotransplantacij nepričakovano pognali na novo raven, saj so pred nekaj dnevi v urgentni operaciji živemu človeškemu pacientu presadili srce gensko spremenjenega prašiča. Možakar se trenutno počuti dobro, toda razmere se lahko hitro poslabšajo, zato se je eksperiment pravzaprav šele dobro začel.

Z izrazom ksenotransplantacije označujemo presaditve delov telesa med različnimi biološkimi vrstami. Zaradi vztrajno rastočega povpraševanja po organih za presaditve v medicini je metoda seveda najbolj zanimiva s stališča uporabe živalskih organov za presaditve v človeške paciente. Posegi te sorte se izvajajo že več kot stoletje, toda uveljavili so se zgolj na področju preprostejših tkiv, kot so srčne zaklopke, medtem ko so se vsi dosedanji eksperimenti s celotnimi notranjimi organi zaradi zavrnitve imunskega sistema človeka končali neuspešno. Novo poglavje odpira tehnologija genskega inženiringa, s katerim bi bilo teoretično mogoče tkiva donorskih živali...

44 komentarjev

Teleskop James Webb se je pravilno razprl

Slo-Tech - Štirinajst dni po izstrelitvi in po treh četrtinah prepotovane razdalje do cilja je vesoljski teleskop James Webb pravilno odprt. Do cilja ga sicer loči še 350.000 kilometrov, a vsi težji odseki poti so že za njim. Zadnji korak se je zgodil danes. Ameriška, evropska in kanadska vesoljska agencija si lahko po četrt stoletja dolgi izdelavi teleskopa in več kot 10 milijardah dolarjev vložka malce oddahnejo. Vseh 350 mehanizmov, ki so skrbeli za razpenjanje teleskopa, je pravilno sodelovalo.

To še ne pomeni, da je teleskop nared za opazovanja. Med preostankom poti, ki bo trajal še dva tedna, morajo preveriti in pravilno obrniti vseh 18 kosov primarnega zrcala, umeriti vse instrumente in predvsem počakati, da se v senci lastnega ščita teleskop ohladi. Najhladnejši deli so trenutno pri -200 °C in bodo šli še kakšni 30-40 °C niže.

Pri tem teleskopu toliko govorimo o razpenjanju in zlaganju, ker gre za enega unikatnih dizajnov. Toplotni ščit na primer meri 20 x 14 metrov, heksagonalno zrcalo iz 18 kosov pa ima premer 2,4 metra, kjer bo uporabne površine za zbiranje elektromagnetnega valovanja 4,5 kvadratnega metra. In to zrcalo je prekrito z zlatom, ki ima odlične odbojne lastnosti za infrardeči del spektra, v katerem bo teleskop...

14 komentarjev

Teleskopu James Webb kaže odlično

Slo-Tech - Vesoljskemu teleskopu James Webb, ki je svojo pot proti točki L2, ki je 1,5 milijona stran od Zemlje, pričel na božič, kaže odlično. Vse plasti sončnega ščita so se uspešno razpele, tako da je teleskop pripravljen na ohlajanje do -233 °C, preden bo začel delovati. Teleskop je sicer še vedno na poti, saj je prepotoval dobrih 940.000 kilometrov. Trenutno se giblje s hitrostjo 1800 kilometrov na uro, temperatura na njem pa sega od 60 °C na sončnem ščitu do -194 °C na osojnih instrumentih.

Najnevarnejši in najbolj tvegani deli misije so mimo. Najprej so inženirji roke vili na božič, ko so teleskop izstrelili z raketo Ariane 5. Toda v vesolje seveda ne moremo poslati razpetega teleskopa, zato so ga pazljivo zložili in pripravili večdnevni mehanizem razpenjanja. Kakršnakoli napaka bi že lahko trajno onesposobila ali vsaj resno ohromila teleskop, ker stotisoče kilometrov od Zemlje pač ni nikogar, ki bi ga lahko podrezal. Razpenjanje sončnega ščita je bil pomemben trenutek, je povedal...

37 komentarjev

Kitajska: sateliti SpaceX so se skoraj zaleteli v vesoljsko postajo

Slo-Tech - Kitajska se je uradno pritožila pri Združenih narodih, da se je morala njena vesoljska postaja dvakrat umikati satelitov SpaceX, sicer bi trčili. Kakšne posebne moči v tem primeru ZN sicer nimajo, a Kitajska vseeno zahteva, da opomnijo države podpisnice sporazuma o vesolju, naj se ga tudi držijo.

Kitajci trdijo, da sta bila incidenta dva. Prvi se je zgodil 1. julija letos, ko je satelit Starlink-1095 na višini 382 kilometrov letel tako blizu kitajske vesoljske postaje, da je ta morala izvesti manever za umik. Drugi incident sega v 21. oktober 2021, ko je satelit Starlink-2305 povzročil enako situacijo. Ker je satelit spreminjal orbite, je bilo še teže načrtovati in izvesti umik. Oktobra so bili na vesoljski postaji tudi trije kitajski astronavti.

SpaceX kani v vesolje poslati 12.000 satelitov, ki bodo v nizkih orbitah dostavljali internet svetu. Trenutno je v orbiti skoraj 2000 njihovih satelitov, kar je približno toliko kot vseh ostalih satelitov skupaj. Visoko število predmetov...

39 komentarjev

Danes v vesolje potuje teleskop James Webb

Slo-Tech - Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.

Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde...

107 komentarjev

Opozarjanje na aktivni potres prek telefonov deluje

Slo-Tech - V ponedeljek je Kalifornijo stresel potres z magnitudo 6,2, ki sicer ni povzročil večje gmotne škode, je pa omogočil realni preizkus sistema za napovedovanje potresnega sunka. Čeprav potresov vnaprej ne moremo napovedati s kratkoročno natančnostjo, lahko ob pojavu nekoliko bolj oddaljena področja pravočasno opozorimo. Potresni valovi se namreč premikajo s hitrostmi do 14 kilometrov na sekundo, medtem ko elektronska sporočila letijo praktično s svetlobno hitrostjo (300.000 km/s).

Ponedeljkov potres je bil prvi večji potres po vzpostavitvi sistema ShakeAlert, ki počne točno to. Takoj po tresenju tal v epicentru je več sto tisoč pametnih telefonov lastnike opozorilo na bližajoči udarec. ShakeAlert opozarja na potrese z magnitudo nad 5,0 in prebivalce obvesti, naj se hitro umaknejo na varno oziroma kam zatečejo. Običajno gre za nekaj sekund, kar pa že zadostuje za preprečitev številnih poškodb ali celo smrtnih žrtev. Koordinator projekta Robert de Groot je nad delovanjem sistemu v...

11 komentarjev

V EU odobrili peto cepivo proti covidu

Slo-Tech - Evropska agencija za zdravila (EMA) je danes odobrila še peto cepivo proti covidu-19. Nuvaxovid (NVX-CoV2373) proizvaja ameriško podjetje Novavax in je namenjeno starejšim od 18 let, za katere je tudi registrirano. Cepivo se odmerja dvakrat v razmaku treh tednov in je po besedah Agencije 90-odstotno učinkovito.

Novavax je drugačno cepivo od doslej odobrenih mRNA (Pfizer, Moderna) ali vektorskih (AstraZeneca, Johnson&Johnson). V cepivu so v laboratoriju proizvedeni proteini S, ki so enaki kot na površini koronavirusa. Medtem ko vektorska ali mRNA cepiva v človeške celice dostavijo navodilo za izdelavo proteina S, ki ga te selektivno proizvedejo in s tem vzbudijo imunski odziv, cepivo Novavax že vsebuje te proteine S. Še vedno pa ima cepivo le manjši del virusa (subunit) in ne celotnega virusa, kar je slučaj v cepivih z inaktiviranim virusom.

Cepivo Novavax je dobilo pogojno dovoljenje za promet (conditional marketing authorization), ki se podeli, ko je na podlagi obstoječih...

65 komentarjev

"Zaščita pred 5G" v resnici radioaktivna

Slo-Tech - Na spletu se prodaja kopica izdelkov, ki po zagotovilih prodajalcev varujejo pred sevanji omrežij 5G. Glede na pojasnila Svetovne zdravstvene organizacije, da v dovoljenih mejah neionizirna sevanja niso škodljiva, bi pričakovali, da gre zgolj za zelo drage ornamente. Nizozemska agencija za jedrsko varnost in zaščito pred sevanji (ANVS) pa je ugotovila, da je več teh izdelkov v resnici škodljivih, ker so radioaktivni.

Gre za več obeskov, mask za spanje, zapestnic in verižic, ki imajo nalepko "energijski ščit". ANVS je ugotovila, da vsebujejo radioaktivne elemente in zato oddajajo škodljivo ionizirajočo sevanje. Jakosti tega sevanja so zaradi majhnih količin prisotnih radioaktivnih snovi nizke, a vseeno previsoke za uporabo teh izdelkov in ob dolgotrajnejši izpostavljenosti potencialno nevarne. Kupce izdelkov so pozvali, naj jih takoj prenehajo uporabljati, odstranijo in počakajo na navodila, kako jih varno vrniti proizvajalcem. Ti jih bodo morali varno uničiti.

V preteklosti smo...

68 komentarjev

Sonda Parker se je potopila v sončevo korono

vir: NASA
NASA - Človeštvo je doseglo nov mejnik in prvič vstopilo v Sončevo atmosfero. Podvig je uspel Nasini sondi Parker Solar Probe že aprila, a je bilo treba počakati na stvarne podatke s plovila.

Leta 2012 je sonda Voyager 1 vstopila v medzvezdni prostor in s tem zapustila območje Sončevega vetra, torej toka delcev, ki jih navzven pošilja naša zvezda. Letošnjega aprila je druga sonda, Parker Solar Probe, prav tako vtopila v območje brez Sončevega vetra - toda na drugi strani, preblizu Soncu. Vstopila je namreč v korono, kakor imenujemo Sončevo najvišjo raven atmosfere. Dogodek se je pripetil že 28. aprila, ob osmem mimoletu zvezde, toda vse do sedaj je trajalo, da so raziskovalci podatke z naprave pretočili domov in jih primerno preučili. Izsledke so objavili na jesenskem srečanju Ameriške geofizikalne zveze v New Orleansu in popisali v članku za Physical Review Letters.



Znanstveniki so se pohvalili, da so se "dotaknili Sonca", kar niti ni tako pretirana trditev. Treba je namreč vedeti,...

12 komentarjev

FAA in letalski prevozniki svarijo pred uporabo spektra 5G

Slo-Tech - Minuli teden je ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA) izdala dve plovnostni zahtevi (airworthiness directive) o uporabi frekvenčnega dela spektra za 5G in varnosti letalskega prometa. FAA opozarja, da je treba biti pri vzpostavitvi pokritosti v C-pasu (3700-3890 MHz) previden, da ne bi povzročal motenj na opremi za navigacijo in pristanke letal. AT&T in Verizon sta zaradi tega prestavila napovedani zagon tega pasu v omrežju z novembra na januar.

FAA je v izjavi poudarila, da lahko razširitev pokritosti s 5G in letalski promet povsem varno soobstajata, je pa treba vzpostaviti ustrezna pravila. FAA je zato tudi v pogovorih s FCC (Komisija za telekomunikacije). V biltenu predlagajo, da proizvajalci radarskih višinomerov, proizvajalci letal in letalski prevozniki prostovoljno predložijo podrobne informacije o višinomerih in njihovem delovanj, o njihovi razširjenosti in uporabi, ter da jih preizkusijo. Številne države že uporabljajo pas 3300-4200 MHz brez škodljivih vplivov na...

3 komentarji

Sci-Hub tožen v Indiji, kjer lahko celo zmaga

vir: Nature
Nature - Kljub nenehnim poizkusom založnikom, da bi jo ugasnili, spletna stran Sci-Hub, ki jo je za prosti dostop do plačljivih znanstvenih člankov ustanovila Aleksandra Elbakjan, trdovratno vztraja. Te dni pa poteka prvi sodni postopek, ki jo je zoper stran v Indiji vložila skupina založnikov American Chemical Society, Elsevier in Wiley, na katerem se Sci-Hub dejansko zagovarja. Zaradi kršenja avtorskih pravic želijo založniki sodno odredbo, po kateri bi morali indijski ponudniki dostopa do interneta blokirati dostop do spletne strani. A zgodba ne bo tako preprosta.

Elbakjanova vztraja, da je spletna stran Sci-Hub namenjena dostopu do vsebin, ki so nujne za znanost in izobraževanje, kar bi po indijskem pravu lahko predstavljajo dopustno izjemo. V tem primeru bi šlo za tako imenovano pošteno rabo (fair dealings), za kar v Indiji že obstajajo precedenčni primeri. V preteklosti so posamezne ustanove v Indiji že legalno razmnoževale učbenike in druge avtorsko zaščitene vsebine v izobraževalne...

6 komentarjev

Na nebu je nov rentgenski teleskop

vir: NASA
NASA - V četrtek so izstrelili nov Nasin rentgenski teleskop, IXPE, ki bo opazoval najbolj burne dogodke v vesolju, odlikuje pa ga zmožnost zaznavanja polarizacije rentgenske svetlobe.

Čeprav posnetki vsemirskih meglic jemljejo dih, pa se pomembne informacije o naši okolici skrivajo v celotnem spektru elektromagnetnega valovanja. Najbolj divje dogajanje v vesolju, kot so eksplozije supernov, izginjanje teles v črnih luknjah ali utripanje pulzarjev, oddaja rentgenske valove, ki jih moramo ujeti z vesoljskimi teleskopi, saj je Zemljina atmosfera zanje neprehodna. Rengentska astronomija je zato stara skoraj toliko kot pošiljanje satelitov v orbito in beleži pisan spisek naprav, od ameriške serije satelitov OSO (Orbiting Solar Observatory) v šestdesetih letih prejšnjega stoletja do novejših, kot so Nasina Chandra, Esin XMM-Newton ali ruski Spektr-RG.



Sedaj pa je na redu generacija z novo zmogljivostjo: merjenjem polarizacije rentgenske svetlobe. To pomeni, zaznavanjem smeri (oz....

1 komentar

Mercedes-Benz v Evropi prehitel Teslo

Slo-Tech - Mercedes-Benz je postal prvi proizvajalec avtomobilov, ki je v Nemčiji uspel homologirati vozilo, ki ima sistem za avtonomno vožnjo tretje stopnje. Ni pa prvi na svetu, saj ga je letos prehitela Honda. Mercedesov model pa bo širše dostopen kot Hondin, ki je bil na voljo le v zbirateljski nakladi. Tesla in druga konkurenca ostaja pri drugi stopnji.

Pravzaprav bosta modela dva: razred S in EQS. Vgrajeni sistem se imenuje Drive Pilot in bo deloval do hitrosti 60 kilometrov na uro, v gostem prometu na posebej določenih avtocestah. Uporablja kombinacijo radarja, več kamer, lidarja, mikrofonov (za vozila na nujni vožnji), detektorja vlage in GNSS (satelitska navigacija). Ko je sistem vključen, je sposoben prepoznati in reagirati tudi na nepričakovane situacije, zato lahko vozniki res gledajo proč. To je bistvena razlika od sistemov druge stopnje, kjer je še vedno potrebna pozornost voznikov, da prevzamejo nadzor v kritičnih trenutkih, kar je še težje od stalne vožnje. Drive Pilot bo...

84 komentarjev

NASA pri SpaceXu naročila še tri polete v vesolje

vir: NASA
NASA - Vse od upokojitve raketoplanov Space Shuttle NASA nima lastnih zmožnosti za dostavo ljudi v vesolje, zato je sprva najemala ruske zmogljivosti, kasneje pa od ameriških zasebnih podjetij. NASA je sporočila, da je pri podjetju SpaceX naročila še tri polete v vesolje, kar je razočaralo konkurenta Boeing.

NASA je dejala, da so po proučitvi zmožnosti in odgovorov različnih podjetij ugotovili, da je trenutno SpaceX edino podjetje, ki lahko izpolni pogoje glede varnosti in obveznosti do mednarodnih partnerjev, ki jih ima NASA. SpaceX je svoj Crew Dragon prvikrat z ljudmi preizkusil lani, doslej pa je opravil tri misije za NASO. Boeing še ni tako daleč, saj mora najprej izvesti preizkusni polet brez posadke. Letos spomladi bi bili morali izvesti tak test njegovega Starlinerja, a so ga zaradi puščanja ventilov odložili.

Uradno je NASA še vedno zainteresirana za izmenjavanje misij s Crew Dragonom in Starlinerjem. S slednjim ima pogodbo za šest poletov. Bliža pa se že leto 2028, ko bo...

3 komentarji

Strojni algoritmi odkrivajo novo matematiko

DeepMind - DeepMindovi algoritmi so poskrbeli za nov preboj: strojno učenje je z iskanjem vzorcev v matematičnih strukturah prvič pomagalo neposredno oblikovati nove domneve, ki so osnove za dokazovanje matematičnih teoremov.

Matematiki si z računalniki pomagajo praktično odkar ti obstajajo. Toda ko odštejemo množično izvajanje algebraičnih operacij v super in malo manj superračunalnikih, se polje tovrstnega dela v višji matematiki že bistveno zoži. Ko gre za dokazovanje v strogi teoriji, so računski stroji še najbolj v pomoč pri napredni vizualizaciji, prečesavanju baz podatkov in preverjanju, medtem ko intuitivno iskanje novih domnev, kar je matematična inačica hipotez, še vedno prvenstveno odpade na ljudi. To pa bi se znalo kmalu spremeniti, kajti v Alphabetovem DeepMindu so po igračkanju z beljakovinami zdaj poskrbeli za vznemirjenje še v teoretični matematiki. Njihovi strojni algoritmi so namreč prvič pokazali na doslej še neznane povezave med matematičnimi strukturami, in to na dveh...

23 komentarjev

Podatki pametnih ur omogočajo zaznavanje covida

vir: Nature
Nature - Pametne naprave, ki jih nosimo in merijo naše življenjske funkcije, imajo tudi širšo uporabnost tako za javno zdravje kakor tudi povsem osebno diagnostiko. Raziskovalci s Stanforda so pokazali, da lahko z analizo podatka o srčnem utripu in številu korakov, ki jih zbira pametna ura, še pred pojavom simptomov napovemo, ali je oseba okužena s SARS-CoV-2.

Analizirali so podatke 2155 ljudi, ki so nosili pametno uro Fitbit, Apple Watch ali Garmin, in še 1163 posameznikov, ki je niso. V raziskavi je bilo 278 ljudi, ki so imeli pozitiven test na virus, 1213 z negativnim testom, 1825 brez testa in 189 cepljenih posameznikov. S pametnim urami so merili njihov srčni utrip in korake, od koder so lahko ocenili, ali je povišan srčni utrip povezan s fizično aktivnostjo ali čim drugim. Izmed 2155 ljudi, ki so nosili pametne ure, jih je 2117 v realnem času dobivalo opozorila, če je algoritem zaznal nenavaden srčni utrip. V takem primeru so jih povprašali o morebitnih simptomih, diagnozi ter...

56 komentarjev

Nova različica koronavirusa se imenuje omikron

Slo-Tech - V sredo so Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) iz Južne Afrike prijavili novo različico koronavirusa SARS-CoV-2, ki ima oznako PANGO B.1.1.529, včeraj pa so jo uradno poimenovali različica omikron. Nevarnejše različice že nekaj časa dobivajo imena po črkah grške abecede. Uradno je nova različica VOC (variant of concern), torej razlog za skrb. Takšno oznako dobijo različice, ki so bolj nalezljive, s spremenjeno virulentnostjo in klinično sliko ali na katere cepiva in drugi javnozdravstveni ukrepi učinkujejo slabše. Varianta delta je dobila to oznako v dveh mesecih, omikron pa 72 urah.

Različica omikron se je prvikrat dokumentirano pojavila 9. novembra 2021. Tedaj je bil odvzet najzgodnejši vzorec, v katerem so potrdili omenjeno različico. Ta ima več mutacij kot običajno, in sicer vsaj 32 na proteinu S (spike). Ta je ključni za vdor virusa v celice, hkrati pa je to tudi protein, na katerega ciljajo cepiva. Kako bodo omenjene mutacije vplivale na učinkovitost obstoječih cepiv, še...

1060 komentarjev

Pred 30 leti smo v Slovenijo dobili internet

Slo-Tech - Danes mineva 30 let od prve internetne povezave v Sloveniji, s čimer se je mlada država tedaj vpisala med elitno druščino dobrega ducata držav s temi zmožnostmi. Prvo povezavo so na ljubljanskem Inštitutu Jožef Štefan (IJS) vzpostavili do Amsterdama, od tam pa v mednarodno internetno omrežje. IJS je ob tej obletnici v sredo organiziral tudi spletni dogodek.

Med najbolj zaslužnimi za povezavo Slovenije z internetom je Borka Jerman Blažič iz Laboratorija za odprte sisteme in mreže. Dostop do interneta bi se lahko bil zgodil tudi nekoliko prej, a je trajalo dve leti, da so beograjske oblasti izdale dovoljenje za najem povezave do mednarodne infrastrukture COSINE. Prva povezava z Dunajem je zaživela junija 1991, nato pa so se morali dogovoriti za povezavo do mednarodnega interneta v ZDA, ki so jo dobili v Amsterdamu. Ko je bila vzpostavljena še pot po Evropi od Ljubljane do Amsterdama, je bilo možno priti do ameriškega interneta. Povezave po Evropi so tedaj potekale po linijah...

157 komentarjev

NASA izstrelila prvo odpravo za obrambo pred asteroidi

vir: NASA
NASA - S kalifornijske obale je v sredo zjutraj poletela Nasina misija DART, s katero bodo preizkusili, ali je mogoče pot potencialno nevarnih asteroidov dovolj spremeniti tako, da se vanje zaletimo.

Čeprav lahko večji asteroidi s padcem na Zemljo teoretično povzročijo kataklizmične dogodke, od katerih je eden v preteklosti verjetno tudi ugonobil dinozavre, pa so na kozmični časovni skali to precej redki pripetljaji. V človeški zgodovini ga še ne beležimo in z dokajšnjo verjetnostjo nam v prihodnjem stoletju tudi ne preti takšna nevarnost, čeprav je po drugi plati tudi res, da več kot polovice vesoljskih predmetov, ki se bodo do leta 2100 približali Zemlji, še nismo odkrili. Obramba pred asteroidi kotira precej visoko na spisku želja ameriške javnosti in ko je pred petimi leti šef Nasinega direktorata za znanost postal Thomas Zurbuchen, je potrojil proračun za takšne odprave, na 150 milijonov dolarjev. Prvi sad dela je odprava DART, za Double Asteroid Redirection Test, s katero...

9 komentarjev

Zgodovinski moštveni uspeh Slovenije na astronomski olimpijadi

Slo-Tech - Zaključila se je še zadnja letošnja mednarodna olimpijada v znanju, na kateri so letos Slovenci dosegli rekordne uspehe. Na 14. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike (IOAA), ki je formalno potekala v kolumbijski Bogoti, so sodelovali Simon Bukovšek (Gimnazija Kranj), Peter Andolšek, Vid Kavčič, Domen Lisjak, Urban Razpotnik, Urša Mati Djuraki, Miha Brvar (vsi Gimnazija Bežigrad), Vito Levstik in Tian Strmšek (II. gimnazija Maribor) ter Marija Judež (Srednja elektro šola in tehniška gimnazija Novo mesto). Potem ko je lansko tekmovanje zaradi epidemije odpadlo, je letos prvikrat potekalo na daljavo. Prvikrat se je tudi zgodilo, da sta tekmovali dve moštvi s petimi dijaki, saj je bilo doslej na tekmovanju vedno le eno.

Po letu 2017, ko je Aleksej Jurca osvojil prvo zlato medaljo za Slovenijo in za nameček postal še absolutni prvak, sta to pot ekipi priborili dve zlati medalji, dve srebrni medalji in štiri bronaste medalje, povrhu pa še eno pohvalo. Zlata sta bila Simon...

10 komentarjev

Razvit ionski motor na jod

vir: Nature
Slo-Tech - Francosko podjetje ThrustMe je v vesolju uspešno preizkusilo prvi prototip ionskega motorja, ki namesto ksenona uporablja jod, kar obeta manjše dimenzije in nižjo ceno tovrstnih satelitskih pogonov.

Klasični raketni motorji lahko proizvedejo velikanske potisne sile, potrebne za hitro premagovanje Zemljine težnosti ob izstrelitvah v vesolje, a imajo hkrati nizko učinkovitost, ki se kaže v ogromnih rezervoarjih za gorivo. V mikrogravitaciji vesolja namesto tega uporabljamo varčnejše vrste pogonov, kot so električni, oziroma ionski. Ti že od svojih začetkov delujejo po enotnem principu: gorivo v obliki plina se ionizira in skozi naelektreno rešetko pošlje iz plovila, s čimer pride do spremembe gibalne količine. Potisk je v primerjavi s kemičnimi raketnimi motorji neznaten, a ga lahko vzdržujemo zelo dolgo časa, kar nazadnje pripelje do visokih hitrosti, ker v vesolju praktično ni upora. Najpogostejša izbira za gorivo ionskih motorjev je ksenon, ki pa je redek in s tem drag element,...

11 komentarjev

Ruska razstrelitev satelita bo problem še vsaj desetletje

Slo-Tech - Ponedeljkova razstrelitev odsluženega sovjetskega satelita Kozmos 1408, ki ga je nenapovedano izvedla Rusija, bo imela posledice še desetletje ali več. Povzročila je nastanek več kot 1500 kosov, ki krožijo na višinah med 450 in 500 kilometrov in predstavljajo nevarnost za druge satelite, mednarodno vesoljsko postajo (ta je sicer niže na višini 400 kilometrov) in prihodnje izstrelitve. Kozmos 1408 je pred razpadom krožil na višini 465-490 kilometrov z inklinacijo 82,5 stopinje.

Cel teden so skupine, ki se ukvarjajo z vesoljsko varnostno in sledenjem grušču v orbiti, simulirale, iskale in sledile. EU SST (EU Space Surveillance and Tracking) ugotavlja, da je nastalo 1000-2000 delcev, ki krožijo na različnih višinah v eliptičnih tirnicah. Njihov perigej je med 400 in 500 kilometri, apogej pa vse do 1500 kilometrov. Obhodni časi znašajo od 90 do 104 minut. Nižji kosi bodo v naslednjih dneh deževali v atmosfero, kjer bodo zgoreli, višji pa bodo še leta dirjali okrog Zemlje. Več...

55 komentarjev

Astra dosegla orbito

Space News - Ameriško podjetje za vesoljske polete Astra je v četrtem poskusu vendarle uspelo poslati raketo v Zemljino krožnico. S tem se pridružuje vztrajno rastočemu spisku zasebnikov, ki omogočajo pošiljanje tovora v vesolje.

Konec avgusta so nam pri ameriškem podjetju za vesoljske polete Astra pripravili precej zanimivo predstavo, ko je njihovi preizkusni raketi na izstrelišču odpovedal eden od motorjev, zato se je nerodno opotekla vstran, preden se je le uspela pognati v nebo, a je zaradi napake prehitro omagala in ni dosegla orbite. Napako so identificirali v predelu cevi za gorivo, kjer je prišlo do puščanja in vžiga gorivne mešanice, kar je onesposobilo motor. Šlo je sicer za tretji poskus poleta v Zemljino krožnico, ki še ni nosil uporabnega tovora, zgolj letalno senzoriko ameriškega vesoljskega poveljstva. Podobno je bilo tudi na četrtem letu - le da je bil nekaj manj razburljiv, saj je tokrat naposled šlo vse po načrtih.



Odprava LV0007 se je na raketi Rocket 3.3 s poligona na...

0 komentarjev

Intelov prvi mikroprocesor star 50 let

Slo-Tech - Točno pol stoletja je minilo od izida Intelovega mikroprocesorja 4004, ki velja za prvi komercialno dostopen mikroprocesor. Tekel je s taktom 750 kHz, deloval je s 4 biti in naslovil je lahko 4 kB prostora ter 640 B RAM. Mikroprocesor, ki je stal 60 dolarjev, je sestavljalo 2250 tranzistorjev, ki so s svetom komunicirali s 16 pini. Čeprav je bil za današnje razmere smešno počasen, gre za prelomen dogodek, saj je Intel pokazal, da so kompleksna integrirana vezja lahko miniaturizirana do kvadratnega centimetra ter cenovno dostopna.

Mikroprocesor so dizajnirali Federico Faggin, Ted Hoff in Stan Mazor, ko je podjetje Nippon Calculating Machine Corporation leta 1969 Intel povprašalo, če bi jim načrtali integrirana vezja za kalkulator Busicom 141-PF. Najprej so nameravali izdelati dvanajst čipov, a so se na koncu odločili za štiri, med katerimi je najbolj znamenit Intel 4004. Ta je bil približno tako zmogljiv kot prvi računalnik, ki je leta 1946 zasedal celo sobo.

Mikroprocesorji so...

21 komentarjev

Rusija izvedla nevaren test sestrelitve satelita

Space News - Člani odprave na Mednarodni vesoljski postaji so morali v ponedeljek popoldan po našem času izvesti urgenten umik v transportne kapsule, ker je v bližini prišlo do razpada ruskega satelita - izkazalo se je, da ga je raztreščila protisatelitska raketa.

Na dogodek so prvi javno opozorili v Ameriškem vesoljskem poveljstvu. Šlo je za odslužen ruski vojaški opazovalni satelit Kosmos 1408, ki pa je bil večje sorte, z maso dveh ton. Danes zjutraj naj bi ga uničila ruska protibalistična raketa A-235 Nudol, izstreljena s poligona Plesetsk. Čez dan so sledilci orbitalne nesnage začeli zaznavati močno povečano količino nevarnih drobcev, ki je do večera dosegla 1500 sledljivih kosov in še neznano količino manjših. Uničeni satelit je krožil na višini približno 485 kilometrov, kar je sicer višje od ISS na dobrih 400 km, toda trajektoriji sta si bili vseeno neprijetno blizu. Dogodek je ustvaril gručo razbitin, ki je vsakih 90 minut švignila mimo postaje.

Zato se je sedmerica astronavtov in...

69 komentarjev

Februarsko zmrzal bodo Teksašani plačevali še leta

Slo-Tech - Februarski hladni val je v Teksasu povzročil ogromne izpade dobave električne energije in plina, ker infrastruktura ni bila prilagojena na delovanje pod zmrziščem. Zaradi okrnjene dobave so cene energentov izredno poskočile, kar je povzročilo milijardne dobičke na eni strani in ogromne izgube na drugi. Prodajalci plina so v dobrem tednu ustvarili 11 milijard dolarjev dobičkov, dobavitelji končnim strankam pa izgubo. Poplačali jo bodo odjemalci.

Odjemalci bodo v naslednjih letih vsak mesec na položnicah plačevali pribitek za stroške, ki so jih njihovi dobavitelji imeli z nakupom po ponorelih cenah. O višini tega dodatka so se sedaj sporazumeli, sporazum pa je potrdil tudi pristojni regulatorni organ. Gre za 3,4 milijarde dolarjev, ki jih bodo morali odplačati v naslednjih 30 letih. Dobavitelji bodo izdali obveznice za poplačilo stroškov, ki so jih imeli, in sicer jih bodo v naslednjih letih prevalili na odjemalce. Največ bosta dobila Atmos Energy (2,0 milijarde dolarjev) in...

117 komentarjev

NASA priznala, da leta 2024 gotovo ne bo na Luni

SLS

vir: NASA
NASA - V agenciji NASA so se na tiskovni konferenci lotili podrobnejše razlage izzivov pri projektu Artemis, vrnitvi astronavtov na Mesec. Prvič so uradno povedali, da je prvotni rok, leto 2024, nedosegljiv, in predvideni povratek Američanov na naš naravni satelit zamaknili za eno leto.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa so Američani pognali ambiciozen program vrnitve svojih ljudi na Luno, ki so ga poimenovali Artemis. Obrvi je takrat privzdignil predvsem predvideni datum poleta, v letu 2024. To je bilo spričo polžje izgradnje gigantske nosilne rakete SLS in mnogih drugih še čakajočih izzivov, kot je bil razvoj pristajalnika, že tedaj težko dosegljivo. Nato so dodatni zapleti v obliki pandemije novega koronavirusa predvideno časovno okno napravili še bolj neverjetno. Toda agencija NASA se je doslej kljub temu izogibala reorganizaciji urnika - bržkone predvsem z namenom, da od kongresa izposluje kar se da veliko sredstev, od katerih je neposredno odvisna hitrost razvoja potrebnih...

31 komentarjev

Kitajska blokirala Flightradar24

Slo-Tech - Priljubljena aplikacija in spletna stran FlightRadar24, ki omogoča spremljanje skoraj vsega letalskega prometa, bo na Kitajskem odslej nedostopna. Čeprav se FlightRadar 24 zanaša na javno dostopne podatke in sodelovanje tisočev prostovoljcev, ki imajo doma nameščene antene ADS-B za sledenje signalom z letal v bližini, se zdi to kitajskim oblastem grožnja za nacionalno varnost. Zaradi tega posamezniki in podjetja, ki se tudi v veliki meri zanašajo na FlightRadar24, ne bodo mogli več odjemati storitve.

Kitajska je zaskrbljena, da bi lahko tuje agencije tako pridobile podatke o kitajskem letalskem prometu, čeprav ni povsem jasno, kako si predstavljajo, da bo blokada storitve to odpravila. Na Kitajskem je lani veliko prahu dvignilo razkritje, da je nekdo naročil FlightRadarjev sprejemnik in želel aktivnost sodelovati v storitvi kot prostovoljec. A ob tem oblasti pozabljajo, da se dogaja prehod na satelitski ADS-B, za kar sploh ne bodo več potrebni sprejemniki na tleh. To bo očitno...

132 komentarjev

Alphabet ustanovil podjetje za raziskave zdravil

Demis Hassabis

vir: Ars Technica
Slo-Tech - V Alphabetu gradijo na uspehu algoritma AlphaFold 2 in so za namen nadaljnjega raziskovanja bioloških učinkovin ustanovili podružnico Isomorphic Labs.

Konec lanskega leta je Alphabetov laboratorij za strojno učenje DeepMind pokazal zgodovinsko iznajdbo: algoritem AlphaFold 2, ki je prvič posegel po sanjah biokemikov širom sveta: računalniškem izračunavanju zvijanja beljakovin zgolj na podlagi njihove kemijske sestave. Takšna zmogljivost bo bistveno pospešila in olajšala tako raziskovanje procesov v živih bitjih, kakor tudi iskanje novih zdravil, kjer dolgotrajni postopki razvoja predstavljajo vse večji problem. Letošnjega julija so algoritem dali v javno uporabo, nekaj dni zatem so lansirali tudi bazo podatkov vseh tako pregledanih beljakovin v človeškem telesu. Toda ker je DeepMind prvenstveno podjetje za raziskave strojnega učenja, so morali v Alphabetu za iskanje konkretnih medicinskih učinkovin ustanoviti novo entiteto.

Podružnica Isomorphic Labs bo namenjena praktični rabi...

5 komentarjev

Prvi primer napada na RTP z letalnikom

Slo-Tech - FBI, Oddelek za domovinsko varnost (DHS) in Nacionalni protiteroristični center so v poročilu izpostavili napad na ameriški elektroenergetski sistem, ki so ga lanskega julija neznanci izvedli z brezpilotnim letalnikom (droni). S predelanim komercialno dostopnim letalnikom DJI Mavic 2 so napadli razdelilno-transformatorsko postajo v Pensilvaniji, a jim je spodletelo, ker je letalnik prehitro strmoglavil. Čeprav je šlo za prvi tovrstni napad, pa ga pristojni jemljejo skrajno resno, ker bržkone ni bil zadnji.

Letalnik je imel odstranjene identifikacijske oznake, kamero in spominsko kartico, zato ga ni bilo možno povezati z lastnikom, ki ostaja neznan. Na letalnik je bil z dvema dolgima najlonskima vrvema pritrjen debel bakreni drog, s čimer so očitno želeli ustvariti kratki stik. To je prvi primer, ko so poizkusili letalnik uporabiti za sabotažo elektroenergetskega sistema, še zdaleč pa ni to prvi primer uporabe za nezakonite ali celo teroristične namene. Leta 2018 so z letalnikom

18 komentarjev

Amazon, Boeing, Astra Space in drugi želijo še 35.000 satelitov

Slo-Tech - Čeprav Amazon sploh še ni utiril nobenega satelita za svoj satelitski internet, kar kani storiti prihodnje leto, od ameriškega regulatorja zahtevajo dovoljenje za utirjenje dodatnih 4538 satelitov. S tem bi lahko imel Amazonov sistem Kuiper 7774 satelitov v nizkih orbitah, s čimer želi konkurirati SpaceX-u in OneWebu.

Amazon seveda ni edino podjetje, ki je zaprosilo za dovoljenja za izstrelitve novih satelitov. Skupno je devet podjetij zaprosilo za dovoljenje za utirjenje 35.000 satelitov, kar je več kot sedemkrat več od trenutno delujočih satelitov v vesolju. K temu je treba dodati še 30.000 satelitov, za katere SpaceX že ima odobritev in jih bodo izstrelili v prihodnjih letih. V vesolju bo torej precej gneče. Med podjetji je tudi Boeing, ki je že dobil dovoljenje za 132 satelitov, sedaj pa jih želi že 5789. Astra Space jih potrebuje 13.620.

Trenutno je v vodstvu SpaceX, ki jih je že izstrelil 1700, sledi pa mu OneWeb. A kot kažejo zahtevki, je zanimanja ogromno.

15 komentarjev

Združeno kraljestvo odobrilo prvo zdravilo proti covidu

Slo-Tech - Britanski regulator za zdravila MHRA (Medicines and Healthcare products Regulatory Agency) je danes odobril uporabo prvega oralnega protivirusnega zdravila proti covidu. Zdravilo molnupiravir, o katerem smo že obširno pisali, je sintetični analog gradnika RNA citidina, ki se namesto tega vgrajuje v genski material virusa, a ga s tem destabilizira in povzroči propad. Učinkovina je mala molekula, katerih proizvodnja je poceni in hitra.

Zdravilo se na Otoku trži pod imenom Lagevrio. Namenjeno je bolnikom, ki imajo blago ali srednje težko obliko covida in imajo predispozicije za razvoj hujše oblike. Zato je njegova uporaba odobrena za ljudi, ki imajo vsak en dejavnik tveganja za hujši potek bolezni, denimo diabetes, debelost, bolezni srca ali starost nad 60 let. Klinični testi so pokazali, da zdravilo pri omenjenih skupinah za 50 odstotkov zmanjša število hospitalizacij in smrti, kar ni odlično, je pa še vedno precej bolje od nič. Ob tem MHRA poudarja, da zdravilo ni nadomestilo za...

864 komentarjev

Londonski vozniki pospešeno menjujejo dizelska vozila

Območje nove ureditve ULEZ

vir: theguardian.com
theguardian.com - Londonska ultra nizkoemisijska cona se je s prejšnjim ponedeljkom precej razširila. In ko rečemo precej, to pomeni po površini za kar 18x. Po novem obsega t.i. notranji London in vključuje mednarodno letališče London City na vzhodu in se konča streljaj od stadiona Wembley, kar je kar 24km razdalje. Stara emisijska cona je pokrivala 21km2, nova pa kar 380 km2 in zaobsega površino, na kateri živi 3,8 milijona meščanov.

London ima pestro zgodovino onesnaženja zraka, morda najbolj znan je Veliki Londonski smog iz leta 1952, ko je nad Londonom nastalo območje inverzije in brezvetrja, zrak pa so onesnaževali izpusti iz individualnih kurišč, cestnega in železniškega prometa ter tudi iz termoelektrarn, ki so zaradi povojnih razmer kurile manj kakovosten premog. Le v tem dogodku naj bi umrlo več tisoč prebivalcev Londona.

London ima tudi zgodovino raziskovanja prometnih tokov in je tudi mesto, na katerem je statistik in prometni načrtovalec R. J. Smeed s financiranjem britanske vlade v...

73 komentarjev

The Ocean Cleanup iz velike zaplate smeti zajel slabih 30 ton odpadkov

Oceansko smetarsko vozilo prazni vrečo oceanskih smeti

Slo-Tech - The Ocean Cleanup, neprofitna organizacija, ki si je za svoje poslanstvo izbrala, da bo svetovne oceane očistila slabo razgradljivih odpadkov, je sporočila, da so s svojo mrežo za zajem "System 002", poimenovano tudi "Jenny", uspeli zajeti 28.659 kilogramov plavajočih odpadkov, ki se vrtinčijo v Veliki tihomorski zaplati smeti.

System 002 je prva delujoča preizkusna različica mrež za zajem. Po tem uspešnem podvigu bodo začeli graditi serijo System 003, ki bodo trikrat večji in s katerimi načrtujejo, da bodo z desetimi velikimi mrežami uspeli vsakih 5 let zmanjšati obseg plavajočih odpadkov za 50%. Med odpadki se najdejo košare, gajbice, ribiška oprema, čevlji, zobne ščetke in tudi straniščne školjke, nabor tako jasno kaže, da ti prihajajo od ljudi.

Ocean Cleanup bo do izgradnje System 003 nadaljeval z zajemom smeti s System 002, nadaljevalo se bo tudi delo na plavajočih prestreznikih, ki jih nameščajo na reke, da z njimi zajamejo odpadke preden sploh pridejo do oceanov.

141 komentarjev

Uporaba prašičjih organov za presaditve vse bližje

AP News - Pred dobrim tednom dni so ameriški raziskovalci objavili, da so človeku presadili ledvico gensko spremenjenega prašiča - toda pacientka je bila pravzaprav "dihajoče truplo", organ pa so opazovali zunaj telesa. Kljub temu gre za važen korak na poti do rabe živalskih organov za transplantacije.

S staranjem prebivalstva v razvitem svetu vse bolj narašča potreba po organih za presaditev, hkrati pa je z vse višjimi varnostnimi standardi na cestah, deloviščih in drugod vse manj nesreč, ki so doslej v glavnem skrbele za darovalce. Želja po rabi živalskih organov za presaditve v človeka obstaja že več kot stoletje in v določeni meri živali že izkoriščamo. Največ prašiča - od njega pobiramo srčne zaklopke, pa kožo in roženice. Toda pri tem gre zvečine za tkiva, kjer je mogoče žive celice po domače rečeno ubiti, medtem ko notranji organi v stiku s človeškim imunskim sistemom obvezno sprožijo uničujočo reakcijo. Tako je predvsem zaradi sladkorja alfa-1,3-galaktoze, ki ga telesa primatov ne...

33 komentarjev

Odkrili novo vrsto ledu

Slo-Tech - Vodo sicer poznamo v treh agregatnih stanjih, a njen fazni diagram je mnogo zanimivejši. Led, čeprav je na Zemlji skoraj izključno v eni obliki, ni en sam, temveč odvisno od pogojev obstaja v skoraj dvajsetih različnih oblikah, večinoma kristaliničnih. Raziskovalci z Univerze v Chicagu in Nacionalnega laboratorija Argonne pa so sedaj podrobneje opisali še eno novo obliko ledu. Superionski led obstaja pri visokih temperaturah in tlakih, v naravi pa najverjetneje v središču Neptuna in Urana.

O odkritju pišejo v novi številki revije Nature Physics. Raziskovalci so z eksperimentalnimi metodami rentgenske difrakcije pri visokih temperaturi in tlaku in spektroskopskimi meritvami pokazali, da superionski led resnično obstaja, s čimer so potrdili opažanja iz leta 2019. Superionski led oziroma faza XVIII sestavlja rešetka kisikovih atomov, okrog katerih se prosto gibljejo vodikovi atomi. To se zgodi zaradi visokih tlaka in temperature.

V zadnji raziskavi so vodo močno stisnili v diamantni...

8 komentarjev

Izraelski SolarEdge predstavil domačo baterijo pod lastno znamko

Velikost baterije v primerjavi s človekom

Slo-Tech - Izraelski SolarEdge, ki ga v Sloveniji poznamo kot proizvajalca razsmernikov za domače sončne elektrarne, je pod lastno znamko predstavil baterijo za domačo rabo, ki ji pravijo Energy Bank. Pred tem so razsmerniki SolarEdge že imeli možnost sodelovanja z baterijami proizvajalca LG.

V osnovi gre za baterijo s kapaciteto 10kWh oz. uporabno kapaciteto 9,7kWh, ki je zmožna trajne moči 5kW, za 10 sekund pa tudi do 7,5kW vršne moči. Gre za zračno hlajeno litijevo baterijo na osnovi NMC kemije, ki jo je možno montirati zunaj ali znotraj. Ker so baterije na osnovi NMC razmeroma nestabilne, je možno dokupiti tudi gasilni aparat, ki se montira kar v ohišje baterije. Na en razsmernik je možno povezovati do 3 tovrstne baterije, zaenkrat pa izgleda, da so podprti samo enofazni razsmerniki.

Programska oprema omogoča bodisi maksimalni izkoristek proizvodnje iz lastne sončne elektrarne ali pa minimizacijo porabe (oz. prodajo viškov) v času dražjih tarif, nič od tega pa še ni v Sloveniji za...

16 komentarjev

Koncentracije toplogrednih plinov v ozračju lani dosegle nove rekorde

Slo-Tech - Kljub začasni ustavitvi svetovnega gospodarstva zaradi epidemije, ki je lani znižala antropogene izpuste ogljikovega diokside za 5,6 odstotka v primerjavi s predpreteklim letom, so bile lanske atmosferske koncentracije CO2, CH4 in N2O kot najpomembnejših toplogrednih plinov rekordne, sporoča Svetovna meteorološka organizacija. Dosegle so 413,2 ppm, 1889 ppb in 333 pb, kar je 49 %, 162 % in 23 % odstotkov več kot v predindustrijskem obdobju (pred letom 1750). Kljub padcu emisij CO2, so bile te še vedno višje kot desetletnega povprečja, medtem ko so bile emisije N2O in CH4 rekordne. Povečujejo se za 0,4-0,6 odstotka letno.

V že sedemnajstem letnem poročilu o toplogrednih plinih (WMO Greenhouse Gas Bulletin) poleg trendov v koncentraciji omenjene trojice plinov spremljajo še klorofluoroogljika CFC-11 (triklorofluorometan) in CFC-12 (diklorodifluorometan), saj so skupno odgovorni za 96 odstotkov spremembe zadržane toplote na Zemlji. Od tega 66 odstotkov prispeva CO2, a njegov...

46 komentarjev

Blue Origin in Sierra Space načrtujeta komercialno vesoljsko postajo

Orbital Reef

vir: Blue Origin
Blue Origin - Mednarodna vesoljska postaja bo do konca desetletja dobila več zasebnih naslednic, med katerimi utegne biti največja Orbital Reef, v režiji Blue Origina in Sierre Space.

Mednarodna vesoljska postaja (ISS) je že razmeroma obrabljena in naj bi obratovala še nekje do leta 2028, morda 2030. V nasprotju z Rusijo in Kitajsko, ki gradita ali snujeta lastne vesoljske postaje, pa ameriška NASA ubira drugačen pristop: agencija se vse bolj usmerja v raziskovanje oddaljenih delov Osončja, medtem ko namerava Zemljino krožnico - in s tem tamkajšnjo vesoljsko logistiko - prepustiti privatnim akterjem. Letošnjega marca je tako predstavila iniciativo Commercial LEO Destinations (CLD), v kateri namerava s 400 milijoni dolarjev podpreti zasebna raziskovanja tehnologij, potrebnih za gradnjo orbitalnih vesoljskih postaj. Pristojni pri agenciji pravijo, da so doslej prejeli že "kak ducat" prijav, kar je najbolj množičen odziv na katerega od njihovih programov. Mednje spada Axiom Space, ki v navezi s...

1 komentar

FDA odobrila mešanje cepiv proti covidu za poživitvene odmerke

Slo-Tech - Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je razširila izredno dovoljenje za uporabo cepiv proti covidu-19, in sicer je odobrila mešanje cepiv in poživitvene odmerke. To je bilo doslej možno, a je sodilo v tako imenovano nepredpisano rabo (off label use) na lastno odgovornost.

FDA je sedaj izredno odobrila poživitveni odmerek cepiva Moderna (mRNA) za starejše od 65 let in za vse polnoletne državljane, ki tvegajo hujši potek bolezni ali pa so ji poklicno izpostavljeni. Cepivo Janssen (vektorsko), za katerega je bil predpisan en odmerek, lahko vdrugo dobi vsakdo polnoleten, če sta od prvega odmerka pretekla vsaj dva meseca. Poživitveni odmerek cepiva Pfizer (mRNA) je bil odobren že pred tem, medtem ko cepiva AstraZeneca v ZDA ne uporabljajo. FDA je odobrila tudi mešanje cepiv za poživitveni (tretji ali pri Janssnu drugi) odmerek. Cepivo Pfizer je v ZDA že redno registrirano, Moderna in Janssen pa še čakata.

Poživitveni odmerek cepiva Moderna je polovičen v primerjavi s prvima...

43 komentarjev

ISS za pol ure izgubila nadzor nad smerjo

Slo-Tech - V petek se je med rutinskim preizkušanjem potisnika na sojuzu, ki je parkiran na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ISS nenačrtovano obrnila za 60 stopinj. Ruski inženirji so preizkušali potisnike na plovilu Soyuz MS-18, ki je tja prispelo aprila. V noči s sobote na nedeljo so se v plovilu nazaj na Zemljo vrnili Oleg Novitski ter režiser Klim Šipenko in igralka Julija Peresild, ki sta snemala prvi film v vesolju. Pred poletom so izvedli teste, ki pa niso šli po načrtu.

Ko bi se bil moral potisnik že izključiti, je še vedno deloval. Ker je bil pritrjen na ISS, se je celotna postaja začela obračati. To se je zgodilo v petek ob 11.13 po slovenskem času, inženirji pa so potem potrebovali pol ure, da so ISS ponovno poravnali. NASA je incident razglasila za izredno situacijo, zaradi česar so astronavti izvedli ustrezne postopke za zaščito in morebitno evakuacijo. V nobenem trenutku pa postaja niti prebivalci niso bili ogroženi.

Nazadnje se je podobna nevšečnost primerila julija...

7 komentarjev

Študija: opustitev lastništva vozil in prehod na Uber ali Lyft bi negativno vplivala na okolje

Slo-Tech - Raziskovalci s prestižne Carneige Mellon Univeristy v Pittsburghu so pod drobnogled vzeli navedbe ponudnikov prevozov na zahtevo, kakršna sta Uber in Lyft, da njihove storitve zmanjšujejo gnečo na cestah in s tem tudi onesnaževanje. Podrobna analiza je pokazala, da je situacija precej kompleksnejša. Onesnaženje zraka zaradi ene vožnje je na ta način res nižje, a so eksternalije bistveno večje. Namesto uporabnika prevoza jih plača družba.

Avtomobili imajo takoj po zagonu, ko so motor še ni ogrel, slabše obratovalne karakteristike. Takrat porabijo več goriva in predvsem izpuščajo bistveno več dušikovih oksidov (NOx), trdnih delcev (PM2.5) in hlapnih ogljikovodikov (VOC), kar so vse problematična onesnažila mestnega zraka. Če bi vsi opustili uporabo osebnih vozil in se prevažali z Uberjem, bi bile emisije navedenih onesnažil 50-60 odstotkov nižje. Stroški onesnaževanja iz tega naslova bi se znižali za 9-13 centov na vožnjo.

Toda po drugi strani odpoved lastništvu avtomobila prinese...

35 komentarjev

Sonda Lucy odšla na dvanajstletno pot

vir: NASA
NASA - Včeraj so iz Cape Canaverala izstrelili Nasino sondo Lucy, ki bo v naslednjem ducatu let obiskala sedem asteroidov, od tega šesterico trojancev v Jupitrovi krožnici okoli sonca.

Naše osončje poleg večjih teles, kot so planeti in njihove lune, sestavlja še vrsta manjših, a ravno tako zanimivih objektov. Mednje spadajo tudi tako imenovani trojanski asteroidi, ki si z večjimi objekti delijo njihovo krožnico na poti okoli še večjih teles, kot je Sonce. To pomeni, da se nahajajo v Lagrangeevih točkah L4 ali L5 planeta, kjer so si gravitacijski sili planeta in Sonca ter centrifugalna sila v ravnovesju. Takšnih asteroidov naj bi bilo več kot milijon; popisanih je približno 7000, velika večina jih dela družbo Jupitru, nekaj jih imajo Mars, Neptun in Uran, vsaj enega tudi Zemlja. Jupitrovi trojanci se delijo na "grški" tabor, ki nosi imena junakov starogrške strani v Iliadi in potuje pred planetom, in pa "trojanski" tabor, z imeni junakov Troje, ki Jupitru sledi.

Ti na videz neugledni...

4 komentarji

Globoka možganska stimulacija učinkovita pri depresiji

Sarah med obravnavo

vir: STAT
STAT - Prvi eksperiment v rabi globoke možganske stimulacije za zdravljenje hude depresije je dal navdušujoče rezultate, saj so pri pacientki praktično "na ukaz" močno izboljšali počutje.

Čeprav so kovinske žičke v globinah lobanje še vedno dokajšnja eksotika, pa je ena veja rabe možganskih vsadkov danes že precej razširjena: to je globoka možganska stimulacija (deep brain stimulation - DBS), ki jo že več kot dve desetletji uporabljamo za zdravljenje in lajšanje Parkinsonove bolezni, epilepsije in drugih nevroloških obolenj. Razlog je - razen učinkovitosti - tudi ta, da gre za razmeroma enostaven vsadek, z majhnim številom elektrod, ki ne zabrazgotinijo možganov v tolikšni meri kot denimo bolj razvpiti sistemi, s katerimi tetraplegiki premikajo robotske roke ali govorijo. Medtem ko je potrebno takšne elektrode odstraniti že po nekaj mesecih, pa so DBS elektrode praktično trajne.

Že pred leti so strokovnjaki prišli na misel, da bi DBS uporabili tudi za zdravljenje hujših oblik depresije,...

51 komentarjev

Nagrada v spomin Alfreda Nobela za ekonomijo 2021

Slo-Tech - Znani so vsi letošnji dobitniki Nobelovih nagrad. Nagrado švedske centralne banke za ekonomijo, ki ni del originalnih Nobelovih nagrad in jo podeljujejo v spomin na Alfreda Nobela, letos prejmejo polovico David Card z Berkeleyja za empirične prispevke k ekonomiki dela in po četrtino Joshua D. Angrist z MIT-a in Guido W. Imbens s Stanforda za metodološke prispevke k analizi vzročnih razmerij. Trojica je proučevala naravne poizkuse in pokazala, kako lahko ponudijo odgovore na ključna vprašanja o družbi. Nagrada znaša 10 milijonov švedskih kron, kar je slab milijon evrov.

V eksperimentalnih vedah, kot je medicina, smo navajeni poizkuse izvajati z randomiziranimi kontrolnimi skupinami. Posameznike naključno razvrstimo v dve skupini, ki se razlikujeta le po proučevani spremenljivki, najraje tako, da niti preiskovanci niti preiskovalci sproti ne vedo, v kateri skupini so. V družbi so takšni poizkusi nemogoči, saj ne moremo ljudi prisiliti, naj predčasno končajo šolanje ali pa se ne...

9 komentarjev

Libanon je v temi

Slo-Tech - V soboto je večji del Libanona zajela tema, saj je zaradi izpada dveh največjih termoelektrarn razpadlo električno omrežje v državi. Že pred tem so bile redukcije del vsakdana, tako da je večina gospodinjstev imela le nekaj ur električne energije dnevno, sedaj pa nimajo niti tega. Elektrarnama Deir Ammar in Zahrani, ki skupno z dobrimi 870 MW zagotavljata približno tretjino električne energiji, je zmanjkalo dizelskega goriva. Zaradi hude finančne krize, ki traja že tretje leto, Libanon nima dovolj deviznih rezerv za nakup goriva. Po podatkih Svetovne banke je v Libanonu tretja najhujša finančna kriza na svetu po letu 1800.

Pričakovati je, da bo mrk trajal nekaj dni. V tem času bodo skušali zagotoviti nove zaloge dizelskega goriva. Z Irakom so sicer podpisali pogodbo o dobavi 80.000 ton nafte mesečno, kar bo zadoščalo za minimalno vzpostavitev električnega omrežja z redukcijami. Električna energija bo gospodinjstvom na voljo štiri ure dnevno. Omrežje naj bi ponovno vzpostavili šele...

50 komentarjev

Google ne bo več dovolil oglasov in monetizacije vsebin, ki zanikajo podnebne spremembe

Slo-Tech - Google ne bo več prikazoval oglasov, ki zanikajo podnebne spremembe, so sporočili iz podjetja. Oddelek za oglasni prostor ne bo več dovoljeval zakupa oglasov na spletnih straneh, ki uporabljajo Googlovo platformo za streženje oglasov, ki "nasprotujejo znanstvenemu konsenzu o obstoju in vzrokih za podnebne spremembe". V zadnjih letih so prejeli mnogo pritožb oglaševalcev, da se njihovi oglasi pojavljajo ob vsebinah, ki širijo neresnice o podnebnih spremembah, in založnikov, da se pojavljajo tudi oglasi, ki širijo tovrstna sporočila. Zaradi tega je Google ukrepal.

V prenovljeni politiki oglaševanja in monetizacije vsebine je odslej določeno, da so prepovedani oglasi ali monetizacija vsebin, ki trdijo, da so podnebne spremembe prevara, ki zanikajo informacije o dolgoletnem trendu segrevanja podnebja in ki zanikajo vpliv antropogenih izpustih ogljikovega dioksida na podnebne spremembe. Prepovedane so vsebine, ki navedeno predstavljajo kot dejstvo, dovoljene pa bodo vsebine, kjer se...

9 komentarjev

Norvežani bodo že prihodnje leto kupovali le še električne avtomobile

Slo-Tech - Norveška vlada bi podnebne cilje izpolnila tudi z ustavitvijo prodaje vozil z motorji na notranje izgorevanje do leta 2025, a se bo to očitno zgodilo še prej. Prodaja vozil s konvencionalnimi motorji tam že več let upada in bo po napovedih Norveške avtomobilske zveze (Norges Automobil-Forbund)prihodnje leta padla praktično na ničlo.

V prvih osmih mesecih tega leta je delež vozil brez električnega pogona (baterijski, hribidi in priključni hibridi) zdrknil pod 10 odstotkov. Letos so Norvežani registrirali 110.864 novih vozil, med katerimi jih je 4,73 odstotka z dizelskim motorjem in 4,93 odstotka z bencinskim motorjem. Lani je bilo neelektričnih vozil 20 odstotkov, še leta 2017 pa kar polovica. Ker je hibridov zelo malo, manj kot deset odstotkov, vso povečanje deleža električnih vozil resnično na račun vožnje na elektriko. Izmed 15 najpopularnejših modelov je le en priključni hibrid.

Ne glede na ekstrapolacije se prodaja vozil z motorjem na notranje izgorevanje ne bo povsem...

681 komentarjev

Svetovna zdravstvena organizacija podprla uporabo cepiva proti malariji

vir: BBC
BBC - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da je prvo cepivo proti malariji v zgodovini primerno za najširšo uporabo. Malarija je velikanski javnozdravstveni problem, ki letno terja več kot pol milijona življenj, večinoma v podsaharski Afriki. GlaxoSmithKline je izdelal cepivo proti tej bolezni, ki je primerno za otroke. Direktor programa za malarijo pri WHO Pedro Alonso je dejal, da gre zgodovinski dogodek, saj imamo prvikrat na voljo varno in sorazmerno učinkovito cepivo, ki je nared za distribucijo.

Novo cepivo se imenuje Mosquirix in predstavlja prvo cepivo proti katerikoli parazitski bolezni. Povzročitelji teh bolezni so bistveno kompleksnejši od virusov ali bakterij, zato je razvoj cepiva trajal dolgo, praktično célo stoletje. V kliničnih testih je cepivo približno 50-odstotno učinkovito proti hudi obliki bolezni - ki je odgovorna za polovico smrti zaradi malerije -, kar ni idealno, a bo še vedno lahko rešilo več deset tisoč življenj letno. Gre pač za cepivo prve...

52 komentarjev

Nobelova nagrada za kemijo 2021

Slo-Tech - Kraljeva švedska akademija znanosti je danes razglasila letošnja prejemnika Nobelove nagrade za kemijo. Za prelomno delo na razvoju asimetrične organokatalize bosta decembra v Stockholm potovala nemški kemik Benjamin List in britanski kemik David W.C. MacMillan. Približno milijon evrov nagrade si bosta razdelila za odkritja, ki so tlakovala pot novi vrsti sinteze molekul.

Ob današnjem razvoju kemije smo skorajda pozabili, da današnja samoumevnost sinteze kakršnihkoli molekul predstavlja izjemno orodje, ki ga v zgodovini še nismo imeli. Narava pa je bila problem rešila že pred milijoni let, ko je izumila encime. To so zelo velike molekule v živih bitjih, ki katalizirajo kemijske reakcije. V vsakem živem bitju mora nastati na milijone točno določenih molekul, zato so potrebni encimi. Ti poskrbijo, da se reaktanti hitro in selektivno pretvorijo v želene spojine. Ko so raziskovalci prvikrat odkrili encime, so se njihovi kompleksnosti in učinkovitosti lahko le čudili. V našem arzenalu...

0 komentarjev

Nobelova nagrada za fiziko 2021

Slo-Tech - Kraljeva švedska akademija znanosti je danes sporočila, da bodo letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejeli Syukuro Manabe in Klaus Hasselmann (vsak četrtino) za fizikalno modeliranje podnebja, s čimer sta kvantificirala njegovo spremenljivost in zanesljivo napovedala globalno segrevanje, ter Giorgio Parisi za odkritje soodvisnosti neurejenosti in fluktuacij v fizikalnih sistemih od atomskega do planetarnega merila. Letošnja nagrada torej obeležuje pomemben prispevek k razumevanju kompleksnih fizikalnih sistemov, kamor seveda prištevamo tudi vreme.

Kompleksni fizikalni sistemi imajo več delov, ki medsebojno interagirajo, zaradi česar je njihova obravnava zapletena. Čeprav jih fiziki in matematiki proučujejo že stoletja, oviro predstavlja bodisi enormno število sestavnih delov bodisi odvisnost od naključij. V kaotičnih sistemih, kot je vreme, že majhne razlike v pogojih povzročijo ogromne razlike v končnem rezultatu. Značilen primer je podnebje in njegova v času lokalna pojavitev,...

3 komentarji

Nobelova nagrada za medicino 2021

Slo-Tech - Vsako leto se začne z medicino in tudi letos je tako. Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino prejmeta libanonsko-ameriški biolog Ardem Patapoutian in ameriški fiziolog David Julius za odkritja receptorjev za temperaturo in dotik, je sporočil Nobelov odbor pri Karolinska institutet. Znanstvenika sta razvozlalo molekularno ozadje dotika in zaznavanja temperature, ki predstavljata pomembna čuta.

Zaznavanje okolja je za živa bitja izjemnega pomena, še zlasti za premikajoča se bitja. Delovanje čutil jemljemo kot samoumevno, pri čemer pa zelo dolgo ni bilo jasno, kakšna je povezava med zunanjimi dražljaji - na primer temperaturo in dotikov - ter električnimi signali, ki potujejo po našem živčevju. Ta vprašanja so burila človeško domišljijo že dolgo časa. Rene Descartes si je na primer pred več kot 300 leti predstavljal, da različne dele kože z možgani povezujejo niti, po katerih se prevajajo mehanični signali. Kasneje so odkrili senzorične nevrone in druge visoko specializirane nevrone,...

2 komentarja

Molnupiravir v kliničnih testih za polovico znižal smrti in hospitalizacije zaradi covida

Molnupiravir lahko nadomesti citidin ali uridin, zato je nastala RNA neuporabna.

Slo-Tech - Učinkovina molnupiravir je v kliničnih testih pokazala statistično pomembno znižanje števila hospitalizacij in smrti zaradi covida, so sporočili iz podjetja Merck, ki omenjeno zdravilo proizvaja. V naslednjih dneh bodo pri ameriški Upravi za hrano in zdravila (FDA) vložili prijavo za izredno odobiritev molnupiravirja kot zdravila proti covidu.

V tretji fazi kliničnih testov je molnupiravir postregel z vzpodbudnimi rezultati. V študiji je sodelovalo skoraj 800 bolnikov, ki so jim v petih dneh pred začetkom diagnosticirali covid in so imeli blage ali srednje hude simptome. Imeti so morali tudi vsaj en faktor tveganja za težji potek bolezni, denimo diabetes, težave s srcem, starost itd. Polovico so jih zdravili z molnupiravirom vsakih 12 ur, kar je trajalo pet dni, drugo polovico pa s placebom in drugimi v uradni medicini že priznanimi postopki. V skupini s placebom je umrlo ali končalo v bolnišnici 14 odstotkov ljudi, v skupini z zdravilom pa 7 odstotkov. To je statistično pomembna...

110 komentarjev

Koproizvodnja preko jedrskega sevanja

vir: Nature
Inštitut Jožef Stefan - Raziskovalci z Inštituta Jožef Stefan so v sodelovanju z britanskimi kolegi pokazali, da je mogoče ionizirno radioaktivno sevanje koristno uporabiti za sintezo aditivov biogoriv.

Kogeneracija postaja v času, ko se mora človeštvo hitro in odločno posvetiti varčnejši izrabi Zemljinih virov, ena od novodobnih magičnih besed. V ožjem smislu označuje sočasno proizvodnjo elektrike in toplote za ogrevanje v elektrarnah, v širšem smislu pa kakršnokoli sočasno izrabo nekega procesa za več različnih namenov (v tem smislu je analogen izraz koproizvodnja). Strokovnjaki z Inštituta Jožef Stefan, Univerze v Lancastru in Univerze Aston, so se v tem oziru domislili potencialnega dodatnega izkoriščanja jedrskega sevanja, ki ga sprošča gorivo v jedrskih elektrarnah. Ionizirno sevanje žarkov gama so uporabili za katalizo procesa, pri katerem iz odpadkov v proizvodnji biodizla nastane uporaben aditiv biogoriv. Izsledke so objavili v članku v Nature Communications Chemistry.

Natančneje, vzeli so...

26 komentarjev

Znanost lahko najde izginule enojajčne dvojčke

Slo-Tech - Enojajčni dvojčki so redek pojav, ki ga povzroči razdelitev oplojenega jajčeca. Trenutno ni znana nobena vzročno-posledična zveza, ki bi pojasnjevala ta dogodek. Ker tudi dedovanje ne igra vloge, je za zdaj sprejeto dejstvo, da gre za naključni pojav. Vsakih 1000 rojstev se v povprečju štirikrat zgodi, da se rodita enakojajčna dvojčka, ki imata enak genski zapis in sta si zato često podobna kot jajce jajcu. Razen pasavcev ostali sesalci načrtno ne spočnejo enojajčnih dvojčkov.

Enojajčni dvojčki so za znanost posebej zanimivi, ker nudijo unikaten vpogled v razliko, ki jo na osebkih z enakim dednim materialom povzroči okolje. Po nekaterih podatkih se kar 12 odstotkov nosečnosti pri ljudeh začne z dvojčki, a na koncu le v dveh odstotkih ženske donosijo oba. Često eden izmed zarodkov odmre, še preden ga sploh kdorkoli opazi. Ti izginuli dvojčki (vanishing twins) so ena večjih skrivnosti.

Na tem mestu prispemo do genskega zapisa, ki je v človeških celicah v obliki DNK in je v vseh...

8 komentarjev

Satelite Starlinka je moč uporabiti za navigacijo

Slo-Tech - Delovanje globalnih satelitskih navigacijskih sistemov je konceptualno preprosto. Zemljo po predvidljivih tirnicah obletavajo sateliti, ki ves čas oddajajo signal, v katerem sporočajo svojo lokacijo in točen čas. Če iz zakasnitev tega signala ugotovimo, koliko smo oddaljeni od posameznega satelita, lahko iz treh ali več izračunamo položaj na površju Zemlje. Ni pa prav nobene potrebe, da so to ravno sateliti GPS ali Galileo, četudi so ti prilagojeni natanko za to početje. Odkar SpaceX v vesolje pošilja satelite za globalni internet, satelitov ne primanjkuje. Raziskovalci so pokazali, da lahko brez sodelovanja SpaceX samo z opazovanjem teh satelitov na 8 metrov natančno izračunajo, kje so.

SpaceX-ov Starlink bo imel na koncu v orbiti več deset tisoč satelitov, že sedaj pa jih imajo približno 1700. Ti resda krožijo precej bliže Zemlji od GPS-ovih satelitov, in sicer na višini 1200 kilometrov, zato so vidni le kratek čas, jih je pa veliko. Raziskovalci so prisluškovali signalom, ki...

11 komentarjev

Letošnje nagrade za prebojne dosežke v znanosti v znamenju covida-19

Katalin Kariko

vir: Nature
Slo-Tech - Dve od petih nagrad Breakthrough Prize, ki veljajo za najbolj finančno donosne v znanosti in tehnologiji, sta letos odšli v roke raziskovalcem, katerih odkritja so bistveno pripomogla k boju proti širjenju novega koronavirusa; med njimi je tudi Katalin Kariko.

Pred slabim desetletjem je ruski milijarder Jurij Milner ustanovil novo fundacijo za vsakoletno nagrajevanje prelomnih dosežkov v znanosti, Breakthrough Prize. Poleg je pritegnil še vrsto drugih ljudi, ki imajo pod palcem nekaj več od običajnih smrtnikov, od Sergeya Brina do Marka Zuckerberga, zato so same nagrade kar zajetne in v zadnjih letih znašajo po 3 milijone ameriških dolarjev. Nobelove so po slovesu še vedno precej spredaj, toda prebojne so za dobitnike ponavadi donosnejše - če se jih ne razdeli po večji skupini, kajti za razliko od Nobelovih so tu omejitve glede števila prejemnikov ohlapnejše. Tako kot lani, bodo tudi letošnji nagrajenci na dejansko podelitev morali še počakati na epidemiološko varnejše čase, do...

30 komentarjev

Podelili letošnje Ig Nobelove nagrade

Slo-Tech - Podelili so že 31. Ig Nobelove nagrade, ki jih kot pozitivno parodijo na Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1991. Nagrade podelijo za resne znanstvene dosežke, ki ljudi sprva nasmejijo, nato pa jih pripravijo do razmišljanja. Tudi sama prireditev je primerno norčava, saj na primer vsebuje predavanja 24/7, na katerih prejemniki svoje delo predstavijo dvakrat: enkrat v 24 sekundah in drugič v sedmih besedah. Letošnja prireditev je zaradi epidemije potekala prek spleta, nagrajenci pa zato niso nič manj zanimivi.

Letošnji prejemniki nagrad so:
  • za biologijo Susanne Schötz (Švedska) za raziskave različnih vrst zvokov in oglašanja, ki jih oddajajo domače mačke;
  • za ekologijo Leila Satari, Alba Guillén, Àngela Vidal-Verdú in Manuel Porcar (Španija, Iran) za genetsko analizo bakterij v odsluženi žvečilnih gumijih, ki so prilepljeni na pločnike v različnih državah;
  • za kemijo Jörg Wicker, Nicolas Krauter, Bettina Derstroff, Christof Stönner, Efstratios Bourtsoukidis, Achim Edtbauer, Jochen...

22 komentarjev

Teleskop Webb poleti 18. decembra

vir: ESA
ESA - Po letih zamud je pred naslednikom Hubbla, teleskopom James Webb, prvi trenutek resnice: v vesolje ga nameravajo izstreliti 18. decembra.

Legendarni teleskop Hubble s stalnimi okvarami vse očitneje opominja, da si zasluži naslednika. Tega NASA že dolgo ima: teleskop James Webb, eno najbolj zapletenih vesoljskih naprav v zgodovini. Slednje med drugim botruje dejstvu, da ga še ni tam zgoraj, kajti projekt, kateremu so sprva namenili pol milijarde dolarjev in bi moral vzleteti leta 2007, se je razbohotil na deset milijard in še vedno čepi v Northrop Grummanovi tovarniški hali v južni Kaliforniji. Avgusta je sistem naposled prestal vsa potrebna talna testiranja in iz uradov Nase, Ese ter Arianespacea so sedaj sporočili, da imajo prvi predvideni datum izstrelitve: 18. december. Naprava namreč poleti na raketi Ariane 5, ki je imela tudi lastne težave in med avgustom lani ter letošnjim julijem ni letela. Njena naslednja izstrelitev je 15. oktobra in Webb bo decembra letel samo, če bo ta...

48 komentarjev

Perseverancu v drugo uspelo pobrati vzorec marsovskih kamnin

prva fotografija kamnine v jedru svedra

vir: NASA
NASA - V drugem poskusu je rover Perseverance pridobil prvi vzorec s tal Rdečega planeta, namenjen kasnejšemu transportu na Zemljo. Prvi se je pred mesecem dni izjalovil zaradi sipkega materiala.

Nasino marsovsko robotsko vozilo Perseverance ima na odpravi široko paleto nalog; med osrednjimi je raziskovanje morebitnih sledov življenja v kraterju Jezero, toda poleg tega nosi s seboj letečega kompanjona, helikopterčka Ingenuity, za povrh pa se je prejšnji mesec lotilo še projekta, katerega sadove utegnemo užiti šele čez dobro desetletje. Gre za rudarjenje vzorcev marsovskih tal, ki so namenjeni vrnitvi na Zemljo. Slednje naj bi omogočila šele ena prihodnjih odprav, Mars sample-return mission, v kombinirani režiji Nase in Ese. Širokopotezni načrt predvideva, da bi Američani leta 2026 izstrelili odpravo z novim roverjem, ki bi dve leti pozneje pristal na Marsu, zbral na kup nakopani material ter ga pripeljal do rakete v pristajalniku, ki bi ga leta 2029 izstrelila v Marsovo orbito. Tam bi ga...

9 komentarjev

Raziskava: prebolevanje covida prinaša nekajkrat višje tveganje za težave s strdki kakor cepljenje

Slo-Tech - V Veliki Britaniji so v raziskavi, v katero je bilo zajetih skoraj 30 milijonov ljudi, ki so bodisi preboleli covid bodisi so bili proti bolezni cepljeni, ugotavljali pogostost nastanka stranskih učinkov, ki so povezani s padcem števila krvnih ploščic in nastajanjem krvnih strdkov (trombocitopenija in tromboembolizem). Potrdili so, da to tveganje po cepljenju obstaja, kot je že pred meseci opozorila tudi JAZMP, a je bistveno manjše od tveganja za razvoj istih komplikacij pri prebolevnikih. Tveganje za pojav stranskih učinkov po cepljenju je omejeno na kratek čas po cepljenju, tipično na 14 dni po prvem odmerku. Rezultati raziskave so kot recenzirani članek objavljeni v ugledni medicinski reviji BMJ.

V študijo so vključili 29,1 milijona ljudi iz Velike Britanije, ki so se cepili proti covidu. Od teh jih je 19,6 milijona prejelo vektorsko cepivo AstraZenece, 9,5 milijona Pfizerjevo mRNA cepivo, 1,7 milijona pa jih je bilo pred tem imelo tudi pozitiven test na covid. Proučevali so...

47 komentarjev

Tretji Astrin poskus poleta v orbito adrenalinsko neuspešen

koliko infarktov je povzročil tale trenutek, še ne poročajo

vir: Space News
Space News - Ameriško zagonsko raketno podjetje Astra tudi v tretje ni uspelo doseči Zemljine krožnice; toda tokratni poskus je zanimiv predvsem z vidika tega, da je poskrbel za veliko pogrizenih nohtov vseh, ki so ga spremljali v živo.

Manjša zasebna raketna podjetja že nekaj časa širom sveta poganjajo kot gobe po dežju, saj se upravičeno nadejajo kosa pogače izstrelitev v vesolje, ki se množijo zavoljo skokovite rasti števila satelitov, ki jih pošiljamo tja gor. Medtem ko Rocket Lab že opravlja komercialne polete, pa množico drugih, kot so Firefly, Relativity Space in Astra, prvi uspešni polet v orbito še čaka. Med naštetimi je Astra temu mejniku najbližje, zanimiva pa je tudi zaradi hitrosti, s katero se mu je približala. Ameriško podjetje je bilo ustanovljeno leta 2016; že dve leti kasneje je prvi prototip švignil z izstrelišča, sicer ne prav visoko. Prvi orbitalni polet je bil mišljen že za konec lanskega leta. Firma se je usmerila v transport majhnih satelitov z maso do 150 kilogramov,...

16 komentarjev

V ZDA Pfizerjevo cepivo proti covidu-19 dobilo redno dovoljenje

Slo-Tech - Ameriška Uprava za hrano in zdravila (FDA) je danes odobrila Pfizerjevo cepivo proti covidu-19, ki bo na tržišču pod imenom Comirnaty in je namenjeno starejšim od 16 let. S tem je Comirnaty postal prvo cepivo proti covidu, ki je pridobilo redno dovoljenje za promet. Za otroke od 12. do 15. leta starosti ostaja pogojno registrirano (emergency use authorization, EUA). Vršilka dolžnosti direktorja FDA Janet Woodcock je ob tem dejala, da čeprav so milijoni ljudje že varno prejeli to cepivo, FDA razume, da bi polna odobritev lahko vlila dodatno zaupanje tistim, ki še omahujejo. Direktor odseka za biološka zdravila in raziskave Peter Marks je dodal, da so preverili več sto tisoč strani dokumentacije, izvedli lastne analize in natančno pregledali proizvodni postopek, preden so izdali dovoljenje za promet.

Comirnaty je bil pogojno odobren 11. decembra lani, torej slabo leto po izbruhu epidemije, maja letos pa so odobritev razširili še na otroke nad 12. letom. Današnje dovoljenje je bilo...

572 komentarjev

Indija prva odobrila DNK cepivo proti covidu-19

Slo-Tech - Indija je kot prva država na svetu odobrila uporabo DNK-cepiva proti covidu-19. Gre za cepivo ZyCoV-D, ki ga je razvila tamkajšnja družba Cadila Healthcare. Regulator DCGI (Drugs Controller General of India) je vlogo prejel 1. julija, včeraj pa je izdal izredno dovoljenje za uporabo. To je sploh prvo DNK-cepivo proti katerikoli bolezni, ki je bilo pogojno odobreno za uporabo v splošni populaciji.

V prvi fazi testiranja cepiva je sodelovalo 48 zdravih posameznikov, v drugi več kot tisoč, v tretji pa skoraj 30.000, med katerimi je bilo tudi tisoč otrok (12-18 let). Rezultati so pokazali, da cepivo, s katerim se cepi s tremi odmerki, pri 66 odstotkih prepreči simptomatični potek bolezni in v 100 odstotkih prepreči hujši potek. Cepivo so odobrili za uporabo pri vseh ljudeh, starejših od 12 let.

Novo cepivo uporablja enak pristop k učenju telesa o izdelavi protiteles za SARS-CoV-2 kot cepiva mRNA, izvedba pa je drugačna. Doslej so bila po svetu registrirana cepiva s tehnologijami mRNA...

13 komentarjev

Roboti Boston Dynamics obvladajo parkur

Slo-Tech - Robot Atlas, ki ga razvija Boston Dynamics, ki sedaj v lasti Hyundaia, se je naučil parkurja. Gre za veščino, kjer premagujejo različne ovire na poti z elementi samoobrambnih in borilnih veščin. Atlas v tem početju že premaga človeka, saj mu ni tuj niti salto.

Atlas je hidravlični humanoidni robot, ki v višini meri 150 centimetrov in tehta okrog 85 kilogramov. Poganja ga baterijski sistem, ima 28 prostostnih stopenj gibanja, kamere in senzorje globine. Vso izračunavanje in načrtovanje gibanja poteka na računalnikih na Atlasu, torej je avtonomen in ne potrebuje povezave.

V preteklosti smo videli, kaj vse Atlas še zna. Zna hoditi, teči, plesati, loviti ravnotežje, boriti se itd. Boston Dynamics je nastal leta 1992 kot spin-off z MIT, vmes je bil v lasti Googla, sedaj pa Hyundaija. V zadnjem desetletju so intenzivno razvijali robote, kot je Atlas, in rezultati so že kar malo strašljivi. Prihodnost je tu.


34 komentarjev

Izračunali pi na 62,8 bilijona mest

Slo-Tech - Morda najbolj znano matematično konstanto, razmerje med obsegom kroga in premerom, odslej poznamo na 62.831.853.071.750 decimalnih mest natančno, kar je 12,8 bilijona več mest kot doslej. Pi so tako natančno izračunali na Visoki šoli Graubünden v računalniškem centru DAViS (Datenanalyse, Visualisierung und Simulation). Zapis obsega 63 TB podatkov, konča pa se s ciframi 7817924264.

Pi je transcendentno število (dokaz), torej ni ničla nobenega polinoma z racionalnimi koeficienti. S šestilom in ravnilom torej ne moremo konstruirati kvadrata z enako površino kakor krog. Transcendentnost pomeni tudi, da ga ne moremo zapisati s predvidljivo periodo in da cifre v decimalnem zapisu sledijo brez pravila. Za zdaj kaže, da se vseh deset cifer v zapisu pojavlja enako pogosto, torej bomo v neskončnem zapisu našli katerokoli zaporedje.

Izračunavanje števila pi s tako absurdno visoko natančnostjo seveda nima več nobenega praktičnega pomena za njegovo uporabo. NASA uporablja 15 ali 16 decimalk...

15 komentarjev

Rusija za luknjo v ISS obtožuje ameriško astronavtko

Serena Aunon-Chancellor, vir: Flickr

Space - Saga o luknji, ki se je pred skoraj tremi leti pojavila v plašču orbitalnega modula vesoljskega vozila Sojuz MS-09, parkiranega na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), se nadaljuje. Pred dnevi je namreč ruska tiskovna agencija TASS objavila članek, v katerem se sklicuje na neimenovanega visokega uradnika ruske vesoljske agencije Roskozmos in v katerem navajajo, da je ameriška astronavtka Serena Auñón-Chancellor tedaj doživela živčni zlom in namenoma poškodovala plovilo Sojuz, da bi se lahko predčasno vrnila na Zemljo.

29. avgusta 2018 so nadzorniki v NASINEM centru v Houstonu opazili manjši padec tlaka na ISS. Posadko so opozorili na težavo in ta je pozneje našla luknjico premera 2 mm v plovilu Sojuz, ki je na ISS pristalo že dva meseca prej. Kozmonavt Sergej Prokopjev, ki je poveljeval posadki, je problem rešil z nekaj gaze in epoksija ter luknjico uspešno zamašil. Posadka pri tem ni bila v nobenem trenutku v posebni nevarnosti so pozneje sporočili. Roskozmos je nato sprožil...

49 komentarjev

Starliner ima spet probleme

vir: NASA
NASA - NASA in Boeing sta bila zaradi težav s pogonom primorana kapsulo Starliner, ki je čakala na drugi testni vzlet, sneti z rakete in vrniti v servisno halo na dolgotrajnejše popravilo. Datum poleta tako še ni znan.

Kolateralna škoda nedavnega nerodnega pripetljaja na Mednarodni vesoljski postaji, ko je ruski modul Nauka nenadejano vklopil pogon in ISS zasukal - zdaj vemo, da za kar 540 stopinj! - je bil tudi polet Boeingove nove kapsule za prevoz astronavtov Starliner. Ta bi bila morala ob drugem preizkusu brez posadke vzleteti 30. julija, a so izstrelitev preložili na 4. avgust. Toda ko je prišel čas novega poskusa, se je izkazalo, da so Rusi še najmanjši problem, kajti predizstrelitveni varnostni postopek je pokazal, da se več ventilov pogonskih in usmernih motorjev na oskrbovalnem modulu plovila ne obnaša, kot je treba. Sledila je ponovna prestavitev na nedoločen poznejši datum, nakar so pred dnevi pristojni sklenili, da se težave ne bo dalo popraviti na izstrelišču in mora...

8 komentarjev

V četrtek in petek vrhunec perzeidov

Slo-Tech - V nočeh s četrtka na petek in s petka na soboto bo vrhunec letošnjega meteorskega roja perzeidov. Utrinki letijo po nebu vsako leto med 17. julijem in 24. avgustom, te dni pa dosegajo vrhunec. Podobnih rojev še nekaj, a perzeidi so zelo predvidljivi, predvsem pa v prijaznem delu leta, ko so noči tople in praviloma jasne. Tako bo tudi letos.

Utrinke vidimo, ker Zemlja leti skozi ostanke kometa Swift-Tuttle, ki s periodo 133 let kroži okrog sonca in je nazadnje tod mimo letel leta 1992. Za opazovanje utrinkov potrebujemo čim temnejše nebo, kar si zagotovimo z odmikov od virov svetlobe. Luna je trenutno v prvem krajcu in v četrtek zaide ob 22.25, v petek pa ob 22.47. Od takrat pa do polnoči bo okolje idealno za opazovanje.

Navidezno perzeidi izvirajo iz ozvezdja Perzeja, ki je zgodaj ponoči na severovzhodnem delu neba. Če bodo pogoji idealni, lahko ugledamo do 100 utrinkov na uro. Ko radiant vzhaja na nebu, vidimo čedalje več utrinkov.


22 komentarjev

IPCC: Globalno segrevanje kritično, ukrepati je treba takoj

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) pri Združenih narodih je objavil prvi del šestega poročila, ki ne kaže rožnate slike. Poročilo, ki ga je soustvarilo več kot 200 strokovnjakov za klimatologijo in sorodne vede ter odobrilo 195 držav članic ZN, ugotavlja, da se planet segreva najhitreje v zadnjih 2000 letih. Nobenega dvoma ni, da je za veliko večino segrevanja odgovoren človek, ugotavljajo. Če človeštvo ne bo takoj odločno ukrepalo in zajezilo izpustov toplogrednih plinov, se obetajo velike spremembe podnebja in več ekstremnih podnebnih dogodkov. Časa zmanjkuje.

IPCC o nevarnostih segrevanja planeta svari že 30 let, a več kot to ne more. Naloga IPCC je spremljati dogodke, raziskovati vzroke in predvidevati prihodnje scenarije, ne more pa ukrepati. To nalogo imajo vlade, ki jo zadnjih 30 let niso opravile. Rezultati so očitni. V primerjavi z referenčnim obdobjem 1850-1900 se je povprečna globalna temperatura povišala za 1,1 °C, kar največ v zadnjih 125.000 letih (od...

138 komentarjev

Demonstracija meddržavne kvantno-komunikacijske povezave

vir: FMF
STA - Včeraj so ob robu srečanja skupine G20 o digitalni ekonomiji strokovnjaki iz Slovenije, Italije in Hrvaške demonstrirali kvantno-komunikacijsko povezavo med Trstom, Ljubljano in Reko.

Pojem kvantne komunikacije trenutno v glavnem zaobjema zmogljivost kvantnega šifriranja. To pomeni, da uporabimo kvantni šifrirni ključ, ki je odpornejši na prisluškovanje od klasičnega. Ker se takšen ključ prenaša v obliki razmeroma majhnega števila fotonov, vsakršno prestrezanje pusti neizbrisne sledi, saj fotonov ne moremo preprosto podvajati ali prebrati, ne da bi nepopravljivo zmotili njihovo stanje. Kvantno-komunikacijska omrežja bodo zato v prihodnosti predstavljala hrbtenico varnih povezav na internetu, včerajšnja praktična demonstracija pa kaže, da se tehnologija že vztrajno prebija iz laboratorijev.

Ob robu sestanka skupine G20 na temo digitalne ekonomije je včeraj popoldne potekal tudi prvi prikaz komunikacijskega kanala s kvantnim šifriranjem med tremi državami: Slovenijo, Italijo in...

14 komentarjev

YouTubovi algoritmi ne povzročajo radikalizacije gledalcev

Slo-Tech - V PNAS so objavili rezultate zanimive raziskave, v kateri so proučevali, ali spremljanje vsebin na YouTube, zlasti z ozirom na algoritemske predloge za nadaljnje oglede, povzroča radikalizacijo političnih prepričanj posameznikov. Analizirali so 300.000 obiskovalcev, ki so si v letih 2016-2019 ogledali 21 milijonov videoposnetkov. Rezultati ne potrjujejo hipoteze, da bi uporaba platforme YouTube prispevala k radikalizaciji svetovnih nazorov gledalcev.

Vprašanje je v času algoritemskih predlogov zelo aktualno. Ogled le nekaj posnetkov s podobno tematiko namreč pošteno spremeni predloge za nadaljnje oglede, zato bi se lahko upravičeno vprašali, kako to vpliva na stališča posameznikov. Ugotovili so, da je možno posameznike razvrstiti v sorazmerno dobro definirane skupine glede na politično prepričanje: skrajno leva, levosredinska, centristična, desnosredinska in skrajno desna. K temu so dodali še kategorijo anti-woke, ki ni strogo politična, a so jo opredelili kot nasprotovanje...

23 komentarjev

Prihodnji mesec v ZDA redna odobritev prvega cepiva proti covidu-19

Slo-Tech - Vse registrirana cepiva proti covidu v Evropi in ZDA imajo trenutno izredno odobritev (emergency use authorization) oziroma pogojno odobritev (conditional authorization), ki se uporabi, kot za hudo bolezen ali javnozdravstveno krizo ni drugega odobrenega medicinskega izdelka. Tovrstna odobritev se uporabi, ko pričakovane koristi od uporabe zdravila ali cepiva pretehtajo morebitna tveganja, ki jih lahko povzroči uporaba. Cepiva proti covidu so bila odobrena na tak način, da so lahko hitreje prispela na trg, sicer bi nanje čakali vsaj do prihodnjega meseca.

Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA), ki nastopa kot regulator, bo septembra cepivu podjetij Pfizer/BioNTech bržkone izdala običajno odobritev. S tem bo to prvo cepivo, ki bo tudi redno registrirano za boj proti covidu-19. Po neuradnih podatkih se bo to zgodilo do 6. septembra, ko v ZDA praznujejo praznik dela. Za samo uporabo cepiva takšna odobritev ne bo prinesla večjih sprememb, bo pa družbenih učinkov kar nekaj....

74 komentarjev

Kemiki na olimpijadi izenačili slovenski rekord

Slo-Tech - Letošnji pregled slovenskih uvrstitev na olimpijadah iz znanja za srednješolce tradicionalno zaključujemo s kemiki, ki so danes prejeli svoja odličja. Na 53. mednarodni kemijski olimpijadi, ki bi bila morala potekati na Japonskem, a je zaradi epidemije kot vse preostale pristala v virtualnem formatu, so iz Slovenije sodelovali Patrik Žnidaršič (Gimnazija Vič), Simon Bukovšek (Gimnazija Kranj), Jernej Birk (Gimnazija Novo mesto) in Vid Kavčič (Gimnazija Bežigrad). Vračajo se z imenitno bero, saj sta Patrik Žnidaršič in Simon Bukovšek osvojila srebrni medalji, Jernej Birk bronasto odličje, Vid Kavčič pa pohvalo. To je največji uspeh v zgodovini in izenačitev rekorda iz leta 2017. Nekajkrat se je že bilo zgodilo, da so tekmovalci domov prinesli štiri medalje, a so bile tedaj le bronaste.

Mednarodna kemijska olimpijada je bila prvič izvedena leta 1968 in sodi skupaj s fiziko (1967) in matematiko (1959) med najstarejše in najuglednejše olimpijade iz znanja. Na letošnji je tekmovalo 308...

1 komentar

Demetilacija RNK močno poveča pridelek poljščin

levo običajen riž, desno modificiran

vir: University of Chicago
University of Chicago - Ameriški in kitajski raziskovalci so pokazali, da razmeroma enostavna sprememba v delovanju informacijske RNK za kar polovico poveča pridelek tako spremenjenega riža in krompirja.

Rastoča človeška populacija in vse bolj drastične posledice podnebnih sprememb resno bremenijo naše sisteme pridelave hrane. Zato si v biotehnologiji že dlje časa prizadevajo tudi s pomočjo genskega inženiringa ustvariti rastline, ki bodo odpornejše na višje temperature in pomanjkanje vode ter bodo obilneje rodile. Toda čeprav je napredek zaznaven, so veliki preboji še bolj redki in zato je nedavno odkritje znanstvenikov z univerz Chicago, Peking in Guizhou, da že razmeroma enostavna modifikacija delovanja mRNK močno poveča pridelek najbolj razširjenih poljščin, toliko bolj razburljivo. Obenem pa bi lahko povedalo več tudi o podobnih mehanizmih v živalskih organizmih in človeku.

Že nekaj časa vemo, da gol spisek genov, ki v našem DNK hranijo recept za sestavne dele organizma, zlepa ne predstavlja vsega,...

10 komentarjev

V CERN-u odkrili najstabilnejši eksotični delec doslej

Slo-Tech - V CERN-u so v eksperimentu LHCb odkrili nov sestavljeni delec, ki so ga poimenovali Tcc+. Od tod sledi, da gre za tetrakvark, ki vsebuje dva kvarka in dva antikvarka (ccūd̄). Eksotičnih delcev, kamor sodijo tudi tetrakvark, so sčasoma odkrili že cel kup, omenjeni pa ima najdaljšo življenjsko dobo med vsemi znanimi.

Standardni model trenutno sestavlja 17 osnovnih delcev, ki se delijo v več vrst. Imamo šest kvarkov (po dva iz vsake generacije, imenujejo se gor, dol; čudni, čarni; vrh, dno) in šest leptonov (elektron, mion in tau skupaj s svojimi nevtrini), štiri bozone in Higgsov bozon. Kvarki se v sestavljene delce običajno povezujejo po trije - tako sta sestavljena proton (gor, gor, dol) in nevtron (gor, dol, dol) - ali v paru kvark-antikvark. Druge kombinacije, denimo štirje ali celo pet kvarkov, se imenujejo eksotični delci, ker sprva sploh niso verjeli, da lahko obstajajo, in ker danes vemo, da hitro razpadejo.

Kombinacij je mnogo, a novi tetrakvark je pomemben zato, ker ima...

5 komentarjev

Nov ruski modul na ISS ponesreči zasukal postajo

Nauka po priklopu

vir: NASA
NASA - Včeraj popoldne po našem času se je na Mednarodno vesoljsko postajo priključil nov ruski modul Nauka ... in kmalu zatem nenadejano prižgal svoje potisnike. Zaenkrat je videti, da ni šlo za nevarnejši incident, toda v Houstonu so imeli precej napeto uro, preden so motnjo ukrotili.

Ruski modul za Mednarodno vesoljsko postajo Nauka skoraj v vsem odraža klavrno trenutno podobo tamkajšnje vesoljske agencije. Sprva je bilo mišljeno, da naj bi poletel že leta 2007. Toda hromeča kombinacija tehničnih težav in pomanjkanja financ je projekt zamaknila kar za 14 let. Čeprav so Rusi zadnje čase večkrat namignili, da na ISS niso več zadovoljni in želijo z letom 2025 pričeti s postavljanjem lastne vesoljske postaje v Zemljini krožnici, so se vendarle odločili, da bodo Nauko še spravili na ISS. Gre za zajeten, prek 20 ton težak modul, ki je za petino večji od doslej največjega ruskega kosa ISSa, servisnega modula Zvezda. Ima več namembnosti, saj bo služil tako nastanitvi posadke kot tudi...

15 komentarjev

Na lingvistični olimpijadi en bron

Slo-Tech - Zaključila se je še ena izmed olimpijad v znanju, in sicer 18. mednarodna lingvistična olimpijada. Na tekmovanju, ki je letos potekalo na daljavo zaradi epidemije, sta sodelovali dve slovenski ekipi s po štirimi člani. Matic Petek (I. gimnazija v Celju) je osvojil bronasto medalje, Jan Malej (Gimnazija Koper) pa pohvalo. V prvi ekipi sta tekmovala še Katja Andolšek (Gimnazija Bežigrad) in Marija Jezeršek (Gimnazija Želimlje), v drugi pa so bili Katarina Grilj (SŠ Slovenska Bistrica), Ema Frančeškin (Gimnazija Nova Gorica), Lenart Dolinar (Gimnazija Bežigrad) in Urška Končar (Škofijska klasična gimnazija Ljubljana). Letos sta lahko tekmovali dve ekipi, ker je bilo tekmovanje na daljavo, sicer je prostora le za eno.

Tekmovanje iz lingvistika je mednarodna različica tekmovanja iz logike, ki v Sloveniji vse do državnega nivoja že vrsto let poteka v organizaciji Zveze za tehniško kulturo (ZOTKS). Na tekmovanje se običajno ukvarjajo s prevodi in analizo malo znanih jezikov, za kar je...

1 komentar

Ko so dezinformacije na internetu plačane

BBC - Na medmrežju je med epidemijo vzniknilo toliko gojišč dezinformacij o bolezni, zdravilih in cepivih, da jim je bilo težko slediti. Zdelo se je, da je nemogoče, da bi nenadoma toliko vplivnežev verjelo v neresnice in jih z najboljšimi nameni širilo. Izkazalo se je, da vsi niso verjeli vanje. Širjenje dezinformacij je namreč donosen posel.

Vplivneži na YouTubu so spomladi prejeli ponudbe marketinške agencije Fazze, da bi izpostavili "pobegle informacije" o višji trikrat večji umrljivosti posameznikov, ki so bili proti covidu-19 cepljeni s Pfizerjevim cepivom v primerjavi z AstraZeneco. To ne drži, a zgodba nemškega YouTuberja Mirka Drotschmanna ni osamljena. Francoski vplivnež Léo Grasset je dobil podobno ponudbo, če bi za 2000 evrov opravil ta posel za klienta, ki želi ostati anonimen. Oba sta se odločila, da bosta poizkusila izvedeti kaj več o tem čudnem novačenju, zato sta hlinila zanimanje.

Agencija jima je pošiljala povezave in izseke iz časopisnih člankov, ki naj jih skupaj...

54 komentarjev

Vse tekmovalke z biološke olimpijade z medaljami, ena srebrna

Slo-Tech - Sezono olimpijad iz znanja nadaljujemo z biologijo, kjer je slovenska ekipa dosegla izvrsten rezultat. Letošnja 32. mednarodna biološka olimpijada bi bila morala potekati na Portugalskem, a je kot vse ostale olimpijade potekala na daljavo. Tjaša Sušnik (Gimnazija Kranj) je osvojila srebrno medaljo, Lorena Vovk (ERUDIO izobraževalni center, Zavod za izobraževanje, svetovanje in organizacijo), Nina Jakop (Šolski center Velenje, Gimnazija) in Zarja Doberšek (II. gimnazija Maribor) pa so osvojile bronasta odličja.

Tekmovanje je potekalo na daljavo, zatorej so slovenske tekmovalke nastopile na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Minuli ponedeljek je potekal praktični del tekmovanja, dva dni pozneje pa še teoretični. Oba dela sta trajala tri ure in sta se začela ob 9. uri po lokalnem času. Za razliko od matematične olimpijade tu ni niso vztrajali s sočasnim začetkom tekmovanja povsod po svetu. Tip nalog je pač takšen, da kaj dosti ne more pricurljati. Praktični del je bil letos izveden...

0 komentarjev

Slovenski fiziki na olimpijadi enkrat srebrni, dvakrat bronasti

Slo-Tech - Kakor vse olimpijade letos je tudi pravkar zaključena fizikalna olimpijada potekala na daljavo. Organizirali so jo v Vilni v Litvi, ki so zagotovitev enakovrednih pogojev v vse države poslali vse potrebščine za eksperimentalni del tekmovanja. Na olimpijadi, ki sestoji iz enega dneva za eksperimentalne naloge in drugega dne za teoretične naloge, so slovenski tekmovalci osvojili eno srebro medaljo in dve bronasti medalji. Najbolje se je odrezal Simon Bukovšek (Gimnazija Kranj), medalji pa sta osvojila še Domen Lisjak (Gimnazija Bežigrad) in Lev Podbregar (Gimnazija Lava, Šolski center Celje). Anže Krejan (Gimnazija Velenje) je prejel pohvalo, tekmovalec pa je še Nejc Funtek (Gimnazije Lava, Šolski center Celje).

V eksperimentalnem delu tekmovanja so se ukvarjali z neidealnimi kondenzatorji in svetlečimi diodami, v teoretičnem delu pa z oceanskim hrbtom, elektrostatično lečo za curek elektronov in kvantno fiziko. Tekmovalo je 368 dijakov iz 76 držav, večinoma v lastnih državah....

3 komentarji

Slovenija na mednarodni matematični olimpijadi do dveh bronov

Slo-Tech - Končala se je 62. mednarodna matematična olimpijada, ki je letos potekala podobno kot lani formalno v Sankt Peterburgu, v praksi pa na daljavo. Slovenska ekipa je na olimpijadi osvojila dve bronasti medalji. Medalji sta osvojila Lovro Drofenik (15 točk in 180. mesto) in Nejc Amon (14 točk in 218. mesto), oba s I. gimnazija v Celju, Jaka Vrhovnik (I. gimnazija v Celju) in Juš Kocutar (II. gimnazija Maribor) pa pohvalno za v celoti rešeno vsaj eno nalogo. Tekmovala sta še Lana Prijon (Gimnazija Bežigrad) in Gal Zmazek (Gimnazija Ptuj).

Zaradi epidemije je tudi letos tekmovanje potekalo na daljavo. Prireditelji so naloge tri ure pred tekmovanjem poslali državnim mentorjem, ki so jih prevedli v lokalne jezike, nato pa so tekmovalci istočasno in pod videonadzorom po vsem svetu reševali naloge. Te so morali potem skenirati in poslati v Rusijo na ocenjevanje, hkrati pa so jih ocenili tudi doma. Na tekmovalna dneva so imeli tekmovalci na voljo 4 ure in pol za reševanje nalog. Zaradi tega...

0 komentarjev

Prelomni algoritem AlphaFold 2 javen, dobil tudi tekmeca

vir: Nature
Nature - Kakor so lani obljubili, so v DeepMindu svoj algoritem AlphaFold 2, ki je poskrbel za revolucionaren preboj v naši sposobnosti izračunavanja strukture beljakovin, odprli in dali na javno razpolago. Toda obdobje priprave članka je bilo za nekatere akademike predolgo, zato so medtem sestavili kar lasten konkurenčni algoritem RoseTTaFold - ki za DeepMindovim sploh ne zaostaja prav dosti!

Lanskega decembra smo bili priče enemu najprelomnejših dogodkov v zgodovini biokemije, ko je Googlov laboratorij za strojno učenje DeepMind predstavil algoritem za računanje strukture beljakovin iz njihovega zaporedja aminokislin, AlphaFold 2. Takšna zmogljivost je bila že dolgo velika želja biokemikov, genetikov in mikrobiologov, saj smo doslej natančno zgradbo proteinov lahko dognali zgolj z njihovim opazovanjem z naprednimi metodami, kot sta rentgenska difrakcija in krioelektronska mikroskopija, ki so običajno počasne in drage. Čim natančnejše poznavanje zgradbe beljakovin pa je ključno za...

4 komentarji

Japonci postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov prek interneta

Slo-Tech - Raziskovalci z japonskega inštituta za informatiko in komunikacijske tehnologije (NICT) so postavili nov rekord v hitrosti prenosa podatkov z interneta. Na razdalji dobrih 3000 kilometrov so podatke prenesli s hitrostjo 319 Tb/s, kar je približno dvakrat več od lanskega rekorda (178 Tb/s). Tokratni rekord so postavili s tehnologijo, ki je načeloma na voljo in v uporabi že danes. Dosežek so predstavili na konferenci v San Diegu.

Odveč je poudarjati, da so tolikšne hitrosti dosegljive le prek optičnih vlaken. Uporabili so 552-kanalni laser z več valovnimi dolžinami. Podatke so na svetlobni snop naložili z valovnodolžinskim multipleksiranjem (WDM), pri čemer so uporabili še tretji pas (S, C in L pasovi: 552 PDM-16QAM). Za rekordno hitrost so uporabili štiri sredice v optičnem vlaknu, medtem ko se običajno uporabi le ena, ki pa so skupaj široke toliko kot ena konvencionalna (premer 0,125 mm). Z dvojno polarizacijsko modulacijo (dual polarization modulation) so poskrbeli za večjo...

0 komentarjev

The Ocean Cleanup je predstavil System 002 - "Jenny"

Primerjava System 001, 002 in 003. Havaji ne ustrezajo velikosti.

Slo-Tech - The Ocean Cleanup je predstavil detajle svojega izboljšanega sistema za pobiranje plastičnih odpadkov, ki sestavljajo velike oceanske zaplate odpadkov. System 001 z nadimkom Wilson je služil praktičnemu preizkusu, da je tovrsten zajem odpadkov tehnično izvedljiv.

Izboljšana različica se imenuje "System 002" oz. "Jenny" in po novem ni več pasiven sistem. Tako se ne bo zanašal zgolj na razliko med hitrostjo vodnih tokov in vetrov nad gladino, ampak bo imel lasten pogon. To mu omogoča, da bo lahko polovi tudi tiste hitrejše kose odpadkov, ki bi pasivnemu sistemu lahko odbrzeli, preden jih uspe ujeti.

Nova različica zbiralnega sistema bo imela razpon 520 metrov, cilj pa je preizkusiti kako se Jenny obnese v produkciji, na morju. Napovedana zmožnost zajema je Sistema 002 je 350 ton odpadkov letno. Za primerjavo so navedene tudi obale Havajev, ki delujejo kot filter in uspejo iz morja zajeti 100 ton odpadkov letno. Če se bo sistem obnesel dobro, je naslednja faza System 003, ki bi imel...

23 komentarjev

Po globalno povprečni zimi in pomladi, v Evropi drugi najtoplejši junij

Slo-Tech - Po najbolj vročem letu 2020, ko se niti trend še ni začel obračati, so sedaj znani podatki za prvo polovico aktualnega leta. Zima je bila zgolj nekoliko toplejša od povprečja, že maja in junija pa so se vrnili rekordi.

Januarja so bile temperature (v globalnem povprečju) 0,43 °C nad povprečjem 1980-2010, s čimer je bil to šesti najtoplejši januar. Februarja, marca in aprila je bilo odstopanje manjše, in sicer zgolj 0,2 °C nad povprečjem istega obdobja (1980-2010). Tudi v Evropi so bili prvi trije meseci docela povprečni, april pa je bil celo najhladnejši po letu 2003. Tudi maja so bile globalne temperature povprečne, v Evropi pa je bilo precej prehladno za ta letni čas.

Junij je ponovno postregel z rekordi. Skupaj z junijem 2018 je bil četrti najtoplejši v zgodovini meritev. V Severni Ameriki je bil celo najtoplejši doslej, v Evropi pa drugi najtoplejši. V Severni Ameriki so postavili precej absolutnih temperaturnih rekordov, v Evropi pa junijskih. Ekstremno vroče je bilo tudi v...

39 komentarjev

Prihajajo mRNA-cepiva proti gripi

Slo-Tech - Velik uspeh mRNA-cepiv proti covidu-19 je dal pospešek uporabi te tehnologije tudi za izdelavo cepiv proti drugim virusom. Iz podjetja Moderna, ki je izdelalo eno izmed odobrenih mRNA-cepiv proti covidu-19, so sporočili, da pričenjajo klinična testiranja tovrstnega cepiva proti gripi. Sanofi in Translate Bio sta svoje cepivo začela testirati minuli mesec.

Klasična cepiva proti gripi so 40- do 60-odstotno učinkovita, kar je odvisno zlasti od tega, kako dobro proizvajalci zadenejo virusni sev, ki bo kosil. Proizvodnja cepiva se mora začeti približno pol leta pred začetkom razsajanja virusa, ker običajno poteka v jajcih. V njih vzgojijo viruse, ki jih morajo potem še deaktivirati, da ne morejo povzročiti bolezni. Po drugi strani so bila cepivo proti covidu-19, ki so bila razvita na osnovi mRNA, proti tem različicam več kot 90-odstotno učinkovita.

Glavna prednost tehnologije je krajši čas proizvodnje, kar bo pri gripi pomenilo, da se proizvodnja lahko začne kasneje in celo tekom...

917 komentarjev

Evropa načrtuje največji detektor gravitacijskih valov

Slo-Tech - Pred petimi leti so ameriški fiziki sporočili, da je imel Einstein znova prav. V observatoriju LIGO so odkrili gravitacijske valove, s čimer so eksperimentalno potrdili točno sto let staro napoved. Kakor pri mahanju po vodi ustvarjamo valove, tudi premikanje velikanskih mas po vesolju povzroči gravitacijske valove. Ker je gravitacija šibka že sama po sebi, jih lahko zaznamo le, kadar jih ustvarijo izjemno masivna telesa, denimo ob spojitvi črnih lukenj, pa še tedaj potrebujemo bizarno natančne instrumente. LIGO ima štiri kilometre dolga kraka, v katerih nihanje razdalje merimo z interferometrom. Na razdalji 4 kilometre LIGO izmeri spremembo razdalje, ki ustreza desettisočinki premera protona.

Kljub tako izjemni natančnosti, je to dovolj, da zaznamo le najmočnejše gravitacijske valove. To so recimo spojitve črnih lukenj v oddaljenosti do 10 milijard svetlobnih let. Če pa bi imeli natančnejši instrument, bi lahko zaznali te dogodke vse do roba vidnega vesolja, ki je trenutno 45...

34 komentarjev

NASA še vedno popravlja računalnik na Hubblu

vir: NASA
NASA - Sredi junija je odpovedal glavni računalnik na vesoljskem teleskopu Hubble, pri čemer so prvi indici kazali na odpoved pomnilniških modulov ali krmilnika. A tri tedne pozneje si Nasini inženirji še vedno belijo glavo s težavo. Preiskava še vedno poteka, bodo pa teden poizkusili ponovno zagnati računalnik.

NASA je že minuli teden sporočila, da se pripravlja na vklop rezervne strojne opreme. Težava je v enoti za krmiljenje instrumentov in upravljanje s podatki SI C&DH (Science Instrument Command and Data Handling), v kateri je tudi omenjeni računalnik, medtem ko so instrumenti na teleskopu nepoškodovani. SI C&DH sestoji iz več delov, med katerimi se skriva tudi krivec.

Morda je to enota za pošiljanje ukazov in tolmačenje podatkov (Command Unit/Science Data Formatter), morda pa gre za napajalno enoto. Za oba obstajajo rezerve na Hubblu, a bo preklop kompleksnejši, kot je bila zamenjava pomnilniškega krmilnika in modulov, ki so jih najprej aktivirali. Ob preklopu na rezervni CU/SDF...

13 komentarjev

Srčni spodbujevalnik, ki se raztopi v telesu

STAT - Ameriški raziskovalci so oblikovali začasni srčni spodbujevalnik brez baterij, ki se po tednu dni prične raztapljati v telesu in po nekaj mesecih izgine brez sledi. Naprava bi olajšala predvsem pooperativne postopke, ki terjajo umetno stimulacijo srca.

Razgradljiva bioelektronika je v zadnjem desetletju postala živahno področje raziskovanja - leta 2018 smo poročali električnem spodbujevalniku živčnih signalov za pomoč pri regeneraciji poškodovanega mišičja, ki se po opravljeni nalogi v telesu raztopi. Sedaj smo naposled dobili še takšno inačico najpomembnejše sorte električnega telesnega vsadka v medicini: srčnega spodbujevalnika. Raziskovalci z ameriških univerz Northwestern in George Washington so v reviji Nature Biotechnology predstavili napravo, ki se v telesu popolnoma razgradi v roku nekaj mesecev. Zgrajena je iz topljivega polimernega ovoja, s katerega debelino lahko določijo njen "rok trajanja"; elektroniko sestavljajo žičke iz magnezija, prevlečenega z volframom, in pa

15 komentarjev