Slo-Tech - Slaba dva dni po predstavitvi GPT-5 je internet že poln odzivov in prvih vtisov na model, ki ne predstavlja revolucionarnega in kvantnega skoka naprej, kot smo naivno pričakovali iz najav in napovedi. Manjše podrobnosti so šle nápak že ob predstavitvi, saj je GPT-5 narisal grafe, ki nimajo smisla. Na enem grafu je 50,0 manj kot 47,4, medtem ko je 9,0 le malo manj od 50,0. Izvršni direktor OpenAI jih je označil kot velik fiasko, za spletno najavo pa so jih seveda popravili. Številke naj bi bile pravilne, le grafična ponazoritev ne.

Zaščite GPT-5 so uspeli zlomiti v 24 urah. Dve različni ekipi sta se lotili iskanja lukenj in ugotovili, da varnostne funkcije niso neprebojne. S svojim napadom Echo Chamber je ekipa NeuralTrust GPT-5 hitro prepričala v razkritje podrobnih navodil za izdelavo molotovk. SPLX pa je ugotovil, da napadi z zakrivanjem (obfuscation) še vedno delujejo, GPT-5 pa vam lahko pove, kako izdelati bombo.

Na drugem koncu spektra pa so uporabniki, ki zgolj pogrešajo...

Slo-Tech - V preteklosti so bile pogoste zastrupitve, za katere danes skorajda ne slišimo več, med katere sodi tudi bromizem. Ob pretiranem uživanju broma ga telo ne more učinkovito odstraniti, zato se začne kopičiti, kar povzroča izpuščaj in nevrološke simptome. To se je zgodilo 60-letnemu moškemu, ki je iz svoje prehrane odstranil kloride. ChatGPT mu je svetoval, naj kuhinjsko sol (natrijev klorid) nadomesti z natrijevim bromidom, ki si ga je nato naročil s spleta. Posledice so bile katastrofalne.

Po treh mesecih diete z natrijevim bromidom je pristal v bolnišnici, kjer je trdil, da ga želi sosed zastrupiti. Vode ni želel piti, kar bi ga lahko zastrupili v tudi zdravniki, nato pa je poizkusil pobegniti. Laboratorijske analize so pokazale, da ima v krvi 1700 mg/l bromida, medtem ko so referenčne vrednosti med 0,9 in 7,3 mg/l. Tako ogromne količine bromida povzročajo hude nevrološke simptome, ki se kažejo kot psihoza.

To ni nepoznano stanje, le da ga že zelo dolgo nismo videli. Pred stotimi...

Slo-Tech - OpenAI je izdal težko pričakovani veliki jezikovni model GPT-5, ki je po trditvah podjetja na nivoju strokovnjaka z doktoratom - za vsa področja. To je smela trditev, o katere pravilnosti se bodo še kresala mnenja in nedvomno ne bo manjkalo demonstracij, kjer bo GPT-5 pogrnil na domnevno osnovnošolskih nalogah. A GPT-5 je korak naprej v primerjavi s predhodniki.

GPT-5 je enoviti model, ki uporablja različne pristope, odvisno od naloge. Zna uporabiti način z razmišljanjem in sklepanjem (deeper reasoning), lahko pa nalogo odstopi tudi prejšnjim modelom oziroma povpraša internet. V ta namen uporablja usmerjevalnik (real-time router), ki se pri priči odloči, kaj storiti. K odločitvi mu lahko tudi pomagamo, če na primer naročimo, naj zares dobro premisli.

Zna še vse kaj več od odgovarjanja na preprosta vprašanja. OpenAI je pokazal, kako je GPT-5 ustvaril preprosto igro zgolj iz besedilnega navodila. Programira zelo dobro, prav tako išče in odpravlja hrošče. Posebej poudarek so...

Slo-Tech - Ameriška administracija je NASI naročila, naj pripravi načrt za ukinitev misij za satelitsko merjenje koncentracije ogljikovega dioksida, poroča NPR. Misijo Orbiting Carbon Observatory 2 sestavlja samostojni satelit, medtem ko je instrument OCO-3 pritrjen na mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Ni še znano, ali bodo ukinili obe misiji ali samo eno.

OCO-2 in OCO-3 nista pomembni le za znanstvenoraziskovalno delo, temveč tudi za gospodarstvo. Sprva sta bili misiji namenjeni le merjenju koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju, a so kmalu ugotovili, da z njima merijo tudi rast vegetacije. Spektrofotometrično lahko spremljajo fotosintezo, torej aktivnost rastlin. Satelit je torej omogočil visokoločljivostne posnetke razporeditve vegetacije na Zemlji. Ti podatki so pomembni v kmetijstvu, gozdarstvu, živinoreji in drugih panogah. Ministrstvo za kmetijstvo na primer z njimi spremlja in napoveduje poljedelski donos. Ker je od donosnosti kmetijstva in dostopnosti hrane odvisna...

Slo-Tech - Po dolgem času, vse od že prazgodovinskega GPT-2, je OpenAI spet izdal velika jezikovna modela, ki imata javno dostopno drobovje. Modela gpt-oss-120B in gpt-oss-20B lahko prenesemo in poganjamo tudi na malce zmogljivejšem osebnem računalniku. Večji model zahteva grafično kartico z 80 GB pomnilnika, šibkejši pa 16 GB pomnilnika. To pa so že povsem dosegljive specifikacije.

Modela lahko poganjamo lokalno, lahko pa ju tudi prilagajamo in predelujemo. Izid so napovedali že minuli mesec, a je Sam Altman v zadnjem hipu zahteval dodatna varnostna preverjanja. To je pri odprtih modelih izjemno pomembno, saj jih po splavitvi ni možno ugasniti ali odpoklicati. Ko sta modela v svetu, bosta tam tudi ostala, dobila pa bosta še vse predelave, ki se jih bodo uporabniki lotili.

Modela sta izdana pod licenco Apache 2.0, torej ju je možno integrirati v Hugging Face, Ollamo, llamaa.cpp in vLLM.

Slo-Tech - Trojna vez, ki jo tvorita dva atoma dušika, je ena najmočnejših znanih kemijskih vezi. Posledice so mnogotere, od neobstoja nevtralnih dušikovih alotropov, ki bi imeli več kot dva dušikova atoma, do energetske potratnosti proizvodnje amonijaka, ki omogoča proizvodnjo gnojil in nas dobesedno prehranjuje. Raziskovalci z Univerze Justusa Liebiga pa so prvi sintetizirali nevtralno molekulo, ki ima več kot dva dušikova atoma (in nobenega drugega). Heksadušik so predstavili v reviji Nature.

Izjemna stabilnost dušika N₂ je ena izmed gonilnih sil eksplozivov, ki so dušikove spojine in po detonaciji razpadejo (tudi) v dušik. Raziskovalci iz Giessna so C_2h-N₆ sintetizirali pri sobni temperaturi, nato pa so ga ujeli v argonovo matriko pri -263 °C. Reagirali so klor ali brom in srebrov azid, pri čemer je nastal novi dušikov alotrop. Da ima res šest atomov v molekuli, so potrdili s spektroskopskimi tehnikami.

Računske metode so v preteklosti napovedovale obstojnost različnih alotropov, ki bi...

Slo-Tech - Na 37. mednarodni olimpijadi iz informatike, ki je od 27. julija do 3. avgusta potekala Sucreju v Boliviji, je slovenska ekipa osvojila eno pohvalo, do medalje pa je malo zmanjkalo. Najboljši je bil Vid Furlan (Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana), ki je z osvojenimi 39,2 odstotki osvojil 182. mesto. Za Slovenijo so nastopili še Gabriel Pagliaruzzi (II. gimnazija Maribor in ZRI), Mitja Ševerkar (Gimnazija Bežigrad) in Bor Vodovnik (Gimnazija Bežigrad in ZRI).

Zmagal je Hengxi Liu s Kitajske, drug je bil Mingyu Woo iz Južne Koreje, tretji pa Sizhe Fan s Kitajske. Za najboljšo evropsko uvrstitev je poskrbel Rareș-Andrei Neculau iz Romunije. Konkurenca ni bila majhna, sej je nastopilo 330 tekmovalcev iz 84 držav. Tekmovalna dneva sta bila dva, ko so imeli tekmovalci pet ur časa za rešitev po treh nalog. Še dan pred prvim tekmovalnim dnem imajo tekmovalci ogrevalne naloge, s katerimi spoznajo delovanje sistemov. Ocenjuje se pravilnost kode, ki se mora...

Slo-Tech - V minulih dneh se je končala tudi 22. mednarodna lingvistična olimpijada, ki je letos potekala na Tajvanu. Na tekmovanju, ki ustreza slovenskim tekmovanjem iz logike, so nastopili tudi štirje Slovenci. Patricia Király (Gimnazija Bežigrad) je osvojila bronasto medaljo, Lucija Kutin (Gimnazija Bežigrad) pa pohvalo. Nastopila sta še Tina Planko (I. gimnazija v Celju) ter Slavko Hysz (Šolski center Novo mesto, Srednja elektro-računalniška šola in tehniška gimnazija).

V posamični razvrstitvi je zmagala Vanesa Kalinkova iz Bolgarije, drugo mesto sta si delila Nikola Nikolov iz Bolgarije in Aaron Chai iz ZDA. S tem je po zelo dolgem času na kakšni olimpijadi iz znanja zmagala tekmovalka, in to pot celo iz Evrope. Ekipni prvi so postali tajvanska ekipa, na drugem mestu pa sta druga tajvanska ekipa in prva britanska ekipa. Na tekmovanju je nastopilo 227 tekmovalcev v 57 ekipah iz 42 držav.

Na olimpijadi iz lingvistike tekmovalci rešujejo naloge, ki so povezane z analizo neznanih jezikov....

Slo-Tech - Medtem ko so bili doslej najbolje plačani delavci vrhunski športniki oziroma globalne zvezde, je sedaj boj za strokovnjake na področju umetne inteligence dosegel ravni, ko se njihove plače začenjajo približevati športnim zvezdnikom.

Meta je začela ponujati 250-milijonske pakete, ki sicer niso izključno plača, temveč tudi bonusi in delniške opcije, predvsem pa so razporejeni prek več let. Prvi na seznamu je Matt Deitke, ki je dobil takšno ponudbo za štiri leta. Ko mu je Meta ponudila pol toliko, je namreč sprva ponudbo zavrnil, nato pa se je Mark Zuckerberg osebno sestal z njim. Po neuradnih podatkih naj bi Meta drugemu raziskovalci neuspešno ponujala kar milijardo dolarjev. Ti zneski so že primerljivi z zvezdami iz NBA, kjer je Luka Dončić pravkar podpisal pogodbo za skupno 165 milijonov dolarjev v prihodnjih treh letih.

Na Ars Technici so te zneske postavili ob bok vrhunskim umom iz zgodovine. Ko je J. Robert Oppenheimer vodil projekt Manhattan in razvil atomsko bombo, je...

Slo-Tech - Direktor ameriške Agencije za varstvo okolja (EPA) Lee Zeldin je v torek dejal, da bodo razveljavili deklaracijo iz leta 2009, ki je prepoznala ogljikov dioksid in druge toplogredne pline kot nevarnost za javno zdravje in blaginjo. S tem želijo končati 16 let negotovosti, v kateri naj bi bili ždeli ameriški proizvajalci avtomobilov in potrošniki, je dodal. Med nastopom na nekem podkastu je že pred tem dodal, da pripravljajo največjo deregulacijo v ameriški zgodovini, s čimer naj bi zarili nož v srce vere v podnebne spremembe.

Ameriška administracija je kmalu po nastopu drugega mandata aktualnega ameriškega predsednika vnovič odstopila od pariškega sporazuma o omejevanju izpustov toplogrednih plinov. Deklaracija, ki jo želi Zeldin odpraviti, nima zgolj simboličnega pomena. Predstavlja pravni temelj, ki je vladi omogočal sprejemanje ukrepov in uvajanje omejitev, denimo pri postavljanju emisijskih standardov. Nanaša se na odločite vrhovnega sodišča iz leta 2007, ki je toplogredne...

Slo-Tech - OpenAI je predstavil novo inačico svojega ChatGPT, ki je namenjena učencem, dijakom in študentom. Način za študij (study mode) je zasnovan z osredotočenostjo na postopek reševanja nalog, ne zgolj same rešite. Tako ob nalogah prikaže postopke reševanja po korakih, kot bi to pričakovali v šoli. Pri tem postopka ne pokaže takoj, temveč uporabniku s podvprašanji podobno kot Sokrat pomaga sklepati na poti do končnega rezultata. Novi ChatGPT Study Mode je na voljo za uporabnike brezplačne verzije in naročnike na Plus, Pro ali Team. V naslednjih tednih ga bodo dobili še naročniki ChatGPT Edu.

Poudarili so, da so Study Mode razvili v sodelovanju z učitelji, znanstveniki in strokovnjaki s področja pedagogike. Cilj je imeti pripomoček, ki bo učil misliti in reševati probleme, ne pa reševal problemov namesto ljudi. Da bi to dosegli, so ChatGPT Study Mode opremili z naslednjimi zmožnostmi: interaktivnimi pozivi, stopenjskimi odzivi, prilagojeno dinamiko, preverjanjem znanja in...

Slo-Tech - V Quenzon Cityju na Filipinih se je končala 36. mednarodna biološka olimpijada, na kateri je slovenska reprezentanca osvojila eno srebrno medaljo, dve bronasti medalji in eno pohvalo. Miha Ferlinc (II. gimnazija Maribor) je prejel srebrno medaljo in je le za las zgrešil uvrstitev med prejemnike zlata, saj mu je zmanjkalo vsega eno mesto. Srebro sta osvojila Nika Bizilj (Gimnazija Poljane) in Vid Rovšek (Gimnazija Bežigrad), medtem ko si je Kaja Ciber (Gimnazija Poljane) prislužila pohvalo.

Na tekmovanju je nastopilo 297 tekmovalcev iz 77 držav. Pomerili so se v poznavanju različnih disciplin biologije, preverjale so se tako eksperimentalne veščine kakor teoretično znanje. Prvi tekmovalni dan je obsegal štiri laboratorijske naloge, za vsako so imeli tekmovalci na voljo poldrugo uro časa, torej šest ur. Dva dni pozneje so se preizkusili še v teoretičnem znanju, ko so imeli dva triurna testa. Prikazati so morali poznavanje celične in molekularne biologije, ekologije in sistematike,...

Slo-Tech - V Parizu se je iztekla letošnja mednarodna fizikalna olimpijada, na kateri so bili slovenski tekmovalci najuspešnejši doslej. Peterica se iz Francije vrača z eno zlato, dvema srebrnima in eno bronasto medaljo. Aljaž Erman (Gimnazija Kranj) je osvojil zlato medaljo (30. mesto), Enej Jauk in Primož Markovič (oba Gimnazija Bežigrad) sta bila srebrna, z bronom pa je zgodovinski uspeh zaokrožil Svit Miklavčič (Gimnazija Vič). Blaž Gašperlin (Gimnazija Kranj) je osvojil pohvalo.

Na tekmovanju se je pomerilo 285 tekmovalcev, ki so si razdelili 37 zlatih, 81 srebrnih in 96 bronastih medalj in 71 pohval. Prvi tekmovalni dan sta bili na sporedu dve eksperimentalni nalogi, drugi tekmovalni dan pa je bil namenjen teoretičnim nalogam. Teoretične naloge so bile povezane s penečim vinom, raziskovanjem galaksij in modelom zgodovinske ure, medtem ko so v eksperimentalnem delu merili Zemljino magnetno polje in proučevali udarne kraterje kovinskih kroglic ob padcu v pesek. Naloge, ki so bile vse...

Slo-Tech - Pred petnajstimi leti je mikrobiološko skupnost razburkala NASA, ki je domnevno odkrila bakterijo, ki namesto fosforja uporablja arzen. Bakterijo GFAJ-1 so izolirali iz jezera Mono v Kaliforniji, kjer je koncentracija arzena ogromna (200 μM), prav tako je izjemno slano in alkalno. Ekstremofili, torej organizmi, prilagojeni na življenje v ekstremnih razmerah, niso nič nenavadnega, a ti neugodne dejavnike tolerirajo. Revolucionarno pa se je zdelo odkritje, da GFAJ-1 ni zgolj ekstremofil, ki ga arzen ne uniči, temveč da arzen namesto fosforja vgrajuje v DNK. To je tako neverjetna trditev, da je kmalu povzročila obilico dvignjenih obrvi.

Po objavi decembra 2010, ki jo je še podžgala NASA s pompozno novinarsko konferenco, so se hitro oglasili tudi drugi strokovnjaki, ki niso bili tako zelo prepričani o trditvah. Arzen je kemijsko sicer podoben fosforju, a tudi silicij je podoben ogljiku, pa silicijevega življenja ni. Če bi bakterija resnično vgrajevala arzen v DNK, bi ta ob stiku z...

Slo-Tech - Zaradi izpada računalniškega sistema, ki se je zgodil v včeraj dopoldne, so bila letala Alaska Airlines in podružnice Horizon Air več ur prizemljena, motnje v letalskem prometu pa so trajale cel dan. Včeraj okrog 5. ure zjutraj po evropskem času je Alaska Airlines zahtevala prizemljitev svojih letal po celotnih ZDA, kar je trajalo dobre tri ure. Ko so se poleti kasneje nadaljevali, so zaradi logističnih posledic še cel dan občutili motnje.

Letalska družba je kmalu po prizemljitvi na platformi X sporočili, da so utrpeli izpad računalniškega sistema. Podrobnosti niso razkrili, je pa prizemljitev veljala za vse vrste letal. Ko so napako odpravili, so bila seveda letala na napačnih mestih glede na urnik, zato so posledice čutili še cel dan.

Alaska Airlines ni butični prevoznik, saj ima 238 boeingov in 87 embraerjev, medtem ko ima Horizon Air 45 letal. Kot peta največja letalska družba v ZDA letno prepelje 44 milijonov potnikov.

Letalska družba je izpad opisala z besedami, da je šlo...

Slo-Tech - Na letošnji matematični olimpijadi, ki velja za najprestižnejše in najtežje tekmovanje iz matematike na preduniverzitetnem nivoju, bi umetna inteligenca že premagala veliko večino tekmovalcev. Googlov Gemini bi osvojil zlato medaljo, kar bi ga uvrstilo med osem odstotkov najboljših tekmovalcev. Po lastnih navedbah naj bi to uspelo tudi modelu OpenAI, ki pa je rezultate ocenil sam.

Modeli umetne inteligence niso prvikrat tekmovali na istih nalogah kot dijaki na matematični olimpijadi, a še nikdar niso bili tako uspešni kakor letos. Google je svoj Gemini Deep Think certificiral pri prirediteljih, tekmoval je pod povsem enakimi pogoji kot ljudje. Uporabljal je modela AlphaProof in AlphaGeometry 2, ki sta naloge prejela v človeškem jeziku, nato pa je imel štiri ure in pol časa, da je rešil prve tri, nato pa še toliko za druge tri. Povsem enako torej kot tekmovalci.

Lani je Google še potreboval prevod nalog v strojni jezik, letos pa to ni bilo več potrebno. Model so urili na nalogah...

Slo-Tech - Na tekmovanju v programiranju AtCoder World Tour Finals 2025 Heuristic, ki je v sredo potekalo v Tokiu, je poljski tekmovalec Przemysław Dębiak premagal OpenAI-jevo umetno inteligenco. Tekmovanje je trajalo 10 ur, v tem času pa so morali tekmovalci rešiti eno samo nalogo. Kodo so lahko pisali v poljubnem jeziku izmed približno petdesetih možnosti.

Platforma AtCoder že dlje časa prireja različna tekmovanja iz programiranja, to pot pa je vanje vključila tudi umetno inteligenco. OpenAI je bil namreč med sponzorji, zato je smel svoj model prijaviti med tekmovalce. In odrezal se je nadvse dobro, saj je moral šele v finalu priznati premoč Poljaku. Ta je po tekmovanju, vidno izmučen, dejal, da je človeška inteligenca za zdaj še prevladala, a da je komajda preživel. S tem je seveda mislil na izčrpanost zaradi dolgega tekmovanja.

Na AtCoder World Tour Finals je bilo vabljeni 12 najboljši programerjev na svetu glede na rezultate prejšnjih tekmovanj. V kategoriji Heuristic se osredotočajo...

Slo-Tech - V Sunshine Coastu v avstralski zvezni državi Queensland se je končala 66. mednarodna matematična olimpijada, na kateri je sodelovalo šest slovenskih tekmovalcev, ki so osvojili dve bronasti medalji in štiri pohvale. Za Slovenijo sta bila bronasta Žiga Oštir in Patricia Király, pohvale za vsaj eno v celoti rešeno nalogo pa so osvojili Ekaterina Chizhova, Taras Vuk, Andraž Čadež (vsi Gimnazija Bežigrad) in Nace Hranjec (Gimnazija Ravne na Koroškem).

Zmagali so Ivan Chasovskikh, ki je nastopal pod nevtralno zastavo, Warren Bei (Kitajska), Satoshi Kano (Japonska), Leyan Deng in Hengye Zhang (oba Kitajska), ki so vsi osvojili vse možne točke. Najboljši Evropejec je bil Valentin Glatz iz Avstrije na 12. mestu. Nastopilo je 630 tekmovalcev, od tega 69 deklet, iz 110 držav, s čimer gre za največjo (in tudi najstarejšo) olimpijado iz znanja na svetu. Med tradicionalno najuspešnejše države so uvrščajo Kitajska, ZDA, Koreja in Japonska, slovenski tekmovalci pa se vsako leto vrnejo s kakšno...

Slo-Tech - Evropski avtomobilski konglomerat Stellantis, ki je nastal z združitvijo Fiat Cryslerja in PSA, s čimer obvladuje 14 znamk, je ukinil razvoj vozil na vodikove gorivne celice (FCEV). Njihovi zagovorniki so pogosto poudarjali čistost izpuha (ki je voda), zeleno gorivo (ki je vodik) in hitro polnjenje. A Stellantis je ocenil, da so slabosti vodikove tehnologije preveč izrazite, da bi jo bilo danes smiselno razvijati v komercialne namene. To je korenit obrat, saj je podjetje še letos nameravalo začeti prodajati gospodarska vodila z vodikovimi gorivnimi celicami.

Vodik ima nekaj lastnih pomanjkljivosti, med katerimi so nizka volumetrična energijska gostota in težavno shranjevanje, ter precej več slabosti zaradi trenutnega stanja tehnologije in infrastrukture. Polnilna infrastruktura je zelo skromna, vozila so neučinkovita, vodik pa dandanes večinoma ni zelen. Še vedno se večidel pridobiva s parnim reformingom zemeljskega plina, kar je fosilni vir, postopek pa je energetsko potraten....

ZOTKS - V Združenih arabskih emiratih se je včeraj končala 57. mednarodna kemijska olimpijada, na kateri so nastopali tudi štirje slovenski predstavniki in prav vsi osvojili kolajne. V hudi konkurenci 354 tekmovalcev iz 90 držav je Aljaž Erman (Gimnazija Kranj) osvojil srebrno medaljo, Tisa Lombar, Vid Kodrič (oba Gimnazija Vič) in Gašper Čadež (Gimnazija Škofja Loka) pa bronaste medalje. Aljaž Erman je osvojil izvrstno 47. mesto in le malo zaostal za zlato medaljo (podelili so jih 40). Absolutni zmagovalec je postal Zilu Song iz Kitajske, drugo mesto pa je dosegel češki tekmovalec Vaclav Verner.

Kot je že v navadi, je olimpijada obsegala dva tekmovalna dneva. Prvi tekmovalni dan je bil namenjen teoretičnemu znanju, kjer so imeli tekmovalci pet ur časa za rešitev več nalog iz vseh področij kemije. Drugi tekmovalni so imeli prav toliko časa na voljo v laboratoriju Univerze Združenih arabskih emiratov (UAEU) za rešitev eksperimentalnih nalog. Preostale dni so tekmovalci spoznavali državo...

Slo-Tech - Da se je to zgodilo junija, ni presenečenje, vseeno pa se je to primerilo prvikrat. Minuli mesec je bil glavni vir električne energije v EU sonce. Junija so v EU iz sončnih panelov pridobili 22,1 odstotka vse energije, sledila pa je jedrska energija z 21,8 odstotka. Tretji največji vir je vetrna energija (15,8 odstotka), nato pa so se zvrstili še plin (14,4 odstotka), hidroenergija (12,8 odstotka), premog (6,1 odstotka) in drugi viri. Evropska elektrika torej ni zelo umazana.

Iz sončne energije so junija proizvedli 45,4 TWh električne energije. Okoljsko še pomembnejši od rasti sončne energije je upad premoga, ki je pri 6,1 odstotka dosegel rekordni minimum. Lani junija je njegov delež znašal 8,8 odstotka. Glavnino premoga še vedno porabita Poljska in Nemčija (80 odstotkov vse evropske porabe), medtem ko je Španija naslednja v vrsti držav, ki se mu bo odpovedala (trenutno le še 0,6 odstotka).

V temnejših mesecih leta izpad proizvodnje sončne energije precej dobro kompenzirata...

Slo-Tech - Znani so prvi obrisi nove iniciative Choose Europe for Science, ki jo je Evropska komisija napovedala maja letos. V okviru nove iniciative bodo vzpostavili daljše, sedemletne projekte, ki se bodo imenovali ERC+. Proračun posameznega projekta bo vreden 7 milijonov evrov.

Projekti Evropskega raziskovalneg sveta (ERC) so najprestižnejši evropski raziskovalni projekt, ki se podeljujejo v treh glavnih kategorijah: za mlade raziskovalce (Starting Grant), srednjo starostno skupino (Consolidator Grant) in uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant). Vsi lahko trajajo največ pet let, težki pa so od 1,5 do 2,5 milijona evrov. Poleg teh obstajajo še podporni razpisi, denimo ERC Proof of Concept za komercializacijo rezultatov predhodnih projektov ERC ali ERC Synergy Grant.

Prihajajoči ERC+ bo torej daljši in obsežnejši, predstavlja pa prvi korak v večji spremembi sistema projekt ERC, ki jo napovedujejo za leto 2028. Predsednica Sveta (ERC) Maria Leptin je dejala, da bo razpis za ERC+ odprt maja prihodnje leto z rokom za prijave v septembru 2026.

Slo-Tech - Preiskovalci nezgode letala Boeing 787, ki je 12. junija letos 32 sekund po vzletu strmoglavilo na mesto Ahmedabad, so objavili vmesno poročilo (pdf), ki je že zelo podrobno. V njem so opisali doslej pridobljene informacije o nesrečnem letu. Ključno je spoznanje, da je letalo po vzletu izgubilo motorja, ker je eden izmed pilotov izključil dotok goriva do obeh motorjev. Motorja so nato ponovno zagnali, a je bilo že prepozno.

Vsi sistemi na letalu so po doslej znanih informacijah delovali normalno in brez posebnosti. Zakrilca so bila primerno nastavljena, podvozja po vzletu pilota še nista dvignila. Toda tri sekunde po vzletu je nekdo izključil dotok goriva do motorjev, zaradi česar je letalo izgubilo potisk in začelo izgubljati višino. Istočasno se je avtomatično aktiviralo tudi zasilno napajanje z električno energijo, ki izkorišča tok okoliškega zraka za poganjanje turbine.

Eden izmed pilotov je takoj po dogodku vprašal drugega, zakaj je prekinil dotok goriva. Ta je odgovoril, da...

Slo-Tech - Za nami so neobičajno kratki dnevni, so izmerili astronomi. Letošnji 9. julij je bil 1,3 milisekunde krajši od povprečja za ta del leta. Še krajši dnevi se obetajo v naslednjih tednih, saj naj bi bila 22. julij in 5. avgust kar za 1,38 in 1,52 milisekunde krajša od pričakovanj. Da bodo prav ti dnevi najkrajši, je odgovorna Luna, ki bo tedaj najdlje od ekvatorja (inklinacija bo največja).

Luna je odgovorna za spreminjanje dolžine dneva na Zemlji že od prazgodovine. Ko so po Zemlji romali dinozavri, so bili dnevi kakšne pol ure daljši. Fizikalno gledano Luna prek plimskih sil Zemlji krade vrtilno količino. Ko se sama počasi oddaljuje - kakšne štiri centimetre na leto - se njena vrtilna količina povečuje, zato se mora Zemljina zmanjševati. Dnevi so tako v povprečju čedalje daljši, tekom leta pa pričakovano variirajo. Eni najkrajših dni se zgodijo, ko je na severni poluti poletje, pozimi pa so daljši. Opevanih 86400 sekund je celoletno povprečje, ki se zelo počasi povečuje (približno...

Slo-Tech - Veliki jezikovni modeli, ki so se pojavili v zadnjih letih, so po eni strani močno napredovali in ustvarjajo skorajda človeška besedila, po drugi strani pa so vplivali na besedišče, saj je pogostost uporabe posameznih besed drugačna kot pri naravnih govorcih. To je ena izmed značilnosti, ki jih moremo uporabiti za analizo njihove razširjenosti. Prav to so storili raziskovalci z Univerze Northwestern v Illinoisu in Univerze v Tübingenu v Nemčiji, ko so analizirali 15 milijonov povzetkov (abstract) biomedicinskih znanstvenih člankov iz baze PubMed, ki so nastali v letih 2010-2024. Lani je že 13,5 odstotka vsebin kazalo, da so pri njihovem nastanku avtorju v večji ali manjši meri uporabili velike jezikovne modele (LLM). V nekaterih vedah je ta delež dosegel 40 odstotkov. O raziskavi poročajo v reviji Science Advances.

Članek so ironično naslovili Delving into LLM-assisted writing in biomedical publications through excess vocabulary, saj je prav beseda delve z razmahom LLM-jev...

Financial Times - Poljska, ki ima med evropskimi državami že tradicionalno najbolj ogljično intenzivno proizvodnjo električne energije, je minuli mesec vendarle dosegla simboličen premik. Junija so iz obnovljivih virov proizvedle več električne energije kakor iz termoelektrarn na premog. V letu 2024 je premog predstavljal vir za 60 odstotkov poljske električne energije, junija pa je upadel na 43,7 odstotka. Tudi na nivoju celotnega kvartala je premog prvikrat upadel pod polovico (46,2 odstotka). Obnovljivi viri so prispevali 44,1 odstotka. Fosilni viri sicer še vedno predstavljajo večino, saj na zemeljski plin odpade okrog šestine proizvodnje.

Na Poljskem se problematičnosti svojega energetskega sektorja, ki je med najbolj okoljsko problematičnimi v Evropi, zavedajo. Vlada Donalda Tuska si prizadeva diverzificirati energetske vire, zato financirajo številne alternative. Med njimi so vetrna energija na morju in prva jedrska elektrarna, ki naj bi jo Westinghouse in Bechtel zgradila do leta 2036....

Slo-Tech - Priznani založnik znanstvene literature Springer Nature je aprila izdal knjigo Mastering Machine Learning: From Basics to Advanced, ki bi očitno lahko služila kot zgled, kako umetne inteligence ali strojnega učenja ne smemo uporabljati. Številne reference v knjigi so neobstoječe ali močno napačne, so ugotovili na Retraction Watch. V knjigi ni navedeno, da bi avtorji uporabljali umetno inteligenco, a sumljivi citati namigujejo na to. Felicitas Behrendt iz Springer Nature je dejala, da primer preiskujejo.

Da je z referencami nekaj narobe, je prvi opazil - paradoksalno - stroj. Google Scholar je avtorje del, ki jih knjiga citira, obvestil o novem citatu. A ti so hitro ugotovili, da so citirana njihova neobstoječe dela, o čemer so obvestili Retraction Watch. Tam so analizirali reference in ugotovili, da jih precej sploh ne obstaja. Druge pa so citirane napačno, denimo rokopisi z arXiv, ki na koncu niso bili objavljeni, so navedeni kot objave v revijah, denimo IEEE Signal Processing...

Slo-Tech - Zvesti bralci se boste spomnili afere izpred devetih let, ko se je izkazalo, da je ameriška banka Walls Fargo debelo desetletje goljufala lastne stranke. Zaradi neživljenjskih poslovnih ciljev so zaposleni strankam brez njihove vednosti odpirali dodatne račune in prodajali storitve, da so dosegli prodajne kvote. Po odkritju je morala Wells Fargo plačati milijardne globe in odškodnine, močno pa je bil prizadet tudi njen ugled. Posledice so bile precej bolj daljnosežne, kot so tedaj predvidevali.

Najnovejša raziskava, ki jo je izvedel Keer Yang z Univerze Kalifornija v Davisu, je pokazala, da je okrnjeno zaupanje zaradi afere Wells Fargo ljudi vzpodbudilo k prestopu k fintechom. Analiziral je več virov podatkov, med drugim Google Trends, Gallupove ankete, pokrivanje v medijih in baze dejanskih transakcij. Ugotovil je, da so bili ljudje zaradi te afere bolj naklonjeni fintechom in da so pri njih vzeli več kreditov kot pred tem. Četudi so klasične banke nudile enake obrestne mere in...

Nikkei Asia - V sedemnajstih znanstvenih rokopisih, ki so bili objavljeni na strani arXiv, kamor lahko raziskovalci arhivirajo rokopise pred formalno recenzijo in objavo v znanstvenih revijah, so odkrili nov način goljufanja. Rokopisi so imeli skrita navodila, ki so bila očitno namenjena umetni inteligenci. Med drugim je pisalo, da naj bo recenzija zgolj pozitivna in da naj članek priporočijo zavoljo vpliva, metod in novitete. Navodila so bila zapisana v mikroskopsko majhnem besedilu, v belem besedilu ali kako drugače skrita človeškemu bralcu, a zelo jasna za umetno inteligenco.

Zgodba je seveda bizarna iz več razlogov. Uporaba umetne inteligence pri recenziranju znanstvenih člankov, ki ga izvajajo drugi strokovnjaki s sorodnih področij, je načeloma prepovedana. Kljub temu nekateri strokovnjaki to počnejo, kar so sedaj želeli izkoristiti tudi avtorji znanstvenih objav. Večinoma je šlo za objave s področja računalniške znanosti. Ne gre za raziskovalce s kakšnih obskurnih univerz, temveč uglednih...

Slo-Tech - V drugem letošnjem kvartalu je Tesla prodala 384.122 električnih vozil, kar je znatno manj kot v enakem obdobju lani. Velika večina prodanih vozil je modelov 3 in Y, in sicer 373 tisoč, le manjši del pa odpade na S in X. Cybertruck, ki se uradno prodaja le v ZDA, se prodaja najbolj skromno in je daleč od napovedanih 250.000-500.000 enot letno.

Skupno je prodaja upadla vseh modelov 13 odstotkov, saj so lani prodali več kot 443 tisoč vozil. Lani je Tesla odprodajala zalogo, letos pa sta proizvodnja in prodaja precej usklajeni, saj so proizvedli 396.858 modelov 3 in Y. Proizvodnja preostalih modelov je padla za skoraj polovico.

Prav tako so v minulem četrtletju prodali in namestili za 9,6 GWh kapacitete baterij, kar je malo več kot v enakem obdobju lani (9,4 GWh). Kaj vse skupaj pomeni v številkah, pa bomo izvedeli 23. julijah, ko bo Tesla objavila še finančni izkaz.

Slo-Tech - Teleskopi v Čilu so odkrili tretji medzvezdni objekt, ki je zataval v naše Osončje in bo letel sorazmerno blizu Zemlje, preden bo za vedno zapustil našo zaplato vesolja. Astronomi Evropske vesoljske agencije so potrdili, da je nebesno telo s trenutnim imenom A11pl3Z res medzvezdni objekt, s čimer se strinjajo tudi ameriški astronomi.

Odkrili so ga v okviru projekta Deep Random Survey na čilenskem observatoriju, sedaj pa so ga opazili tudi drugod. Ekscentričnost njegove orbite po prvih ocenah znaša 10 ali vsaj nad 6, torej je daleč od tega, da bi ostal gravitacijsko ujet v Osončju. Doslej so odkrili dva medzvedna objekta, in sicer 'Oumuamua in 2I/Borisov. Slednji je imel ekscentričnost orbite 3,5 in smo ga lahko pred petimi leti opazovali približno leto dni.

Za zdaj kaže, da se bo A11pl3Z jeseni približal Marsu, nato pa se bo začel spet oddaljevati od Sonca. Za razliko od drugih medzvezdnih objektov smo ga opazili, še preden je dosegel najbližjo točko, torej ga lahko spremljamo v...

Slo-Tech - Ameriška vlada je na predlog ministrstva za zdravstvo, ki ga vodi Robert F. Kennedy mlajši, odpovedala naročnine na številne znanstvene revije, ki jih izdaja Springer Nature. Ministrstvi za kmetijstvo (USDA) in za energijo (DOE) sta v celoti prekinili pogodbe, enako je storila tudi NASA.

Čeprav so pogosto pregrešno drage naročnine na znanstvene revije upravičeno tarča kritik in so nekatere države v preteklosti že odpovedovale konzorcijske pogodbe, so v ZDA motivi drugačni. Iz USDA so dejali, da so odpovedali vse pogodbe in naročnine, ker revija Springer Nature [v resnici je to založnik] ne predstavlja smotrne porabe davkoplačevalskega denarja. Precej bolj neposredni so bili v agenciji za financiranje znanosti HHS (Department of Health and Human Services), kjer so zapisali, da davkoplačevalskih sredstev ne bi smeli trošiti na neuporabljenih naročninah na slabo znanost (junk science). Uradnih potrditev preklicev pogodb še ni. Prav tako so nekatere druge agencije ostale naročniki,...

Slo-Tech - Ameriško ministrstvo za zdravje je v zanimivem obdobju, odkar ga je prevzel Robert F. Kennedy mlajši, saj je na primer odpustil vse svetovalce v eminentnem odboru za cepiva. Njihovi nasledniki so bili v nasprotju z dolgoletno prakso potrjeni v vsega nekaj dneh in imajo zelo dvomljive izkušnje in znanje. A danes se bomo obregnili ob tehnološko rešitev, ki jo za zdravje prebivalstva v okviru svojega programa MAHA (Make America Healthy Again) predlaga minister. Vsi bi morali nositi pametne naprave, kot so ure in zapestnice, da bi sproti spremljali svoje parametre.

Gre za resnični predlog in pravcato iniciativo, ki jo je minister napovedal včeraj na pododboru za energetiko in trgovino. Ministrstvo bo začelo promovirati uporabo teh naprav med prebivalstvom z željo, da bi jih v naslednjih štirih letih začeli nositi vsi. Zamisel je označil kot ključno prioriteto ministrstva, obeta pa se največja kampanja v zgodovini ministrstva, je še dodal.

Pametne naprave lahko štejejo korake, merijo...

Slo-Tech - Kitajska je maja letos postavil nov rekord v obsegu sončnih panelov, ki so jih priključili v omrežje. Po podatkih Nacionalne uprava za energetiko so maja priklopili za 93 GW sončnih panelov, kar je na primer štirikrat več kot maja lani. Dosedanji rekord pa je znašal 71 GW, kolikor so v omrežje dodali decembra. Kitajska torej v enem mesecu doda več proizvodnje elektrike iz sončne energije kot katerakoli druga država v celotnem letu 2024. Maja so dodali še 26 GW vetrnih elektrarn in 4,6 GW termoelektrarn.

Letos so namestili 198 GW nove nazivne moči, s čimer so presegli 1 TW obstoječih kapacitet na ravni celotne države. Pred petnajstimi leti jih je bilo vsega 1 GW, torej tisočkrat manj. Kitajska je lani proizvedla okrog 10.000 TWh električne energije, kar ustreza povprečni moči 1,15 TW. Sončni paneli seveda večino časa ne delujejo z nazivno kapaciteto, ponoči pa sploh ne. Kitajske proizvodne kapacitete trenutno znašajo 3,6 TW v ugodnih razmerah.

Kitajska je sicer 1. maja uvedla...

Slo-Tech - Tesla je svoje robotaksije, ki vozijo povsem avtonomno, na ulice prvikrat poslala v teksaškem Austinu. Muskove samovozeče taksije smo pričakovali od prvih predstavitev lanskega oktobra, a se je komercialna raba odmikala. Včeraj so se na ceste zapodili v Teksasu, a jih sprva ne bo niti deset. Elon Musk je dejal, da bi lahko začeli s tisoči, a so se zaradi varnosti odločili za postopno vpeljavo. Prvi teden jih bo kakšnih deset, nato dvajset in tako dalje.

Musk zagotavlja, da bodo na daljavo nadzorovali vedenje avtomobilov in po potrebi reagirali. Ni jasno, ali bodo imeli tudi voznika za izredne situacije neposredno v vozilu, prvi videoposnetki pa kažejo zgolj nekoga na sovoznikovem sedežu. Prvi dan je vožnja stala 4,2 dolarjev, uporaba pa je omejena na spletne vplivneže, ki jim je bila Tesla poslala vabila. Tesla zagotavlja, da bodo taksiji vozili le v predelih mesta, ki so varni in enostavni. Izogibali se bodo slabemu vremenu, zapletenim križiščem in mladoletnim potnikom.

Uporabo...

Slo-Tech - Pred slabim desetletjem smo poročali, da se Slovenija približuje članstvu v CERN-u, sedaj pa se je to le zgodilo. Slovenija je 21. junija uradno postala nova članica CERN. Pridružitvena slovesnost, na kateri bodo pred organizacijo uradno dvignili slovensko zastavo, bo 3. julija.

Slovenski raziskovalci so bili v delovanje CERN-a vpeti že dolga desetletja, tudi že v prejšnji državi. Jugoslavija je leta 1953 tudi podpisala ustanovni akt, a je nato leta 1961 izstopila. Slovenski znanstveni so sodelovali že v eksperimentih LEAR (1982-1996), DELPHI (1989-2000) in LEP (1989-2000), nazadnje pa v ATLAS-u in nekaterih drugih. Koordinator ATLAS-a je prav slovenski fizik Andrej Gorišek z IJS. V CERN-u in povezanih projektih dela več raziskovalcev, prav tako v Sloveniji potekajo nekatere obdelave v okviru računskega centra druge kategorije (Tier 2).

Slovenija je pridružena članica postala 4. julija 2017, 9. decembra 2021 pa je ta status podaljšala za dve leti. V tem času je Slovenija...

Slo-Tech - Raziskave, ki so jo izvedli za Združene narode, razkriva zanimivo ločnico med bogatejšimi in revnejšimi državami v odnosu do umetne inteligence. Ljudje v revnejših državah v povprečju bolj zaupajo umetni inteligenci in verjamejo, da bo služila dobrobiti družbe. V razvitih državah so bili udeleženci precej bolj zadržani do pozitivnih vplivov umetne inteligence. V raziskavi je sodelovalo več kot 21.000 udeležencev iz 21 držav. Potekala je med novembrom 2024 in januarjem 2025.

V umetno inteligenco so imeli največ zaupanja v Kirgizistanu, Kitajski, Indiji in Egiptu, najmanj pa v ZDA, Nemčiji in Braziliji. Japonska je edina med bogatejšimi državami, ki je zelo naklonjena umetni inteligenci. Na Kitajskem kar 83 odstotkov ljudi meni, da je umetna inteligenca zasnovana, da bi pomagala človeštvu. V ZDA je takšnih manj kot 40 odstotkov.

V raziskavi niso odgovorili na vprašanja, kateri dejavniki so vzrok za te razlike. V deželah v razvoju pogosto vidijo umetno inteligenco kot bližnjico, ki...

Slo-Tech - Raketa Starship, ki jo je SpaceX v četrtek zgodaj zjutraj po slovenskem času preizkusil na izstrelišču Starbase v Teksasu, je med testom eksplodirala. SpaceX je potrdil, da se je incident zgodil ob 6. uri zjutraj, a ob tem dodal, da ni poškodovanih ali posledic za okolico. Je pa poškodovana testna platforma.

Starship sestavljata prvostopenjska raketa Super Heavy in drugostopenjsko plovilo Starship (oziroma Ship). v četrtek je eksplodiralo slednje, ko je bilo vpeto v preizkuševališče Massey, ki ni dejanska platforma za izstrelitev; slednja ostaja nepoškodovana. Anomalija, kot eksplozijo imenujejo, se je zgodila tik pred preizkusom potisnikov (static-fire test). V preteklosti jim je ta test na Super Heavy, kjer se vključi 33 potniskov Raptor, že uspel.

V minulih poletih je imel Starship nemalo težav. Januarja, marca in junija so se poleti 7, 8 in 9 za Ship končali tragično. Super Heavy je imela več sreče, saj se je januarja in marca vrnila. Na poletu 9 so celo ponovno uporabili...

The Economist - Manhattan je prvi predel v ZDA, ki je po zgledu nekaterih evropskih mest uvedel cestnino za vstop vozil v mesto, ki se dinamično prilagaja obremenjenosti prometnega omrežja (congestion pricing). Tako imenovani CBDTP (Central Business District Tolling Program) se je začel izvajati 5. januarja letos, so v različnih oblikah predlagali vse od leta 2007, a je bilo nasprotovanje v delu javnosti ves čas močno. Slabega pol leta po njegovi uvedbi so prvi učinki opazni, številni pa so s posledicami zadovoljni. Gneča na cestah se je zmanjšala.

Vstop na Manhattan za osebna vozila stane devet dolarjev na dan, za motorje 4,5 dolarja in za tovornjake 14,4-21,6 dolarja. To je dovolj, da vozniki premislijo, ali se bodo v mesto res podali z osebnim avtomobilom, saj so v New Yorku na voljo številne alternative. Poročilo Regional Plan Association kaže, da se je promet na Manhattnu zmanjšal za četrtino, izgubljeni čas pa za 28 odstotkov. Zbrana sredstva, ki jih je doslej 216 milijonov, bodo vložili v...

Slo-Tech - Nesrečni Boeing 787, ki se je minuli teden v Indiji raztreščil ob strmoglavljenju zgolj nekaj minut po vzletu, je imel ob nesreči aktivirano pomožno turbino (RAT) za zagotavljanje električne energije. RAT se aktivira, kadar letalu odpovesta oba motorja, in zagotavlja zasilno napajanje najnujnejših instrumentov. Njena aktivacija kaže, da je imelo letalo težave z motorji.

V normalnih okoliščinah napajanje zagotavljajo motorji, ki poganjajo generatorje. Če motorji odpovedo, bi bila moderna letala s krmiljenjem prek računalnika v hudih težavah, zato se iz trupa spusti majhna turbina, ki jo poganja tok zraka. Ta zagotavlja zasilno energijo, ki omogoča obvladovanje letala. Turbina se aktivira avtomatično v več primerih, med katerimi so odpoved motorjev, padec hidravličnega tlaka, izguba napajanja instrumentov v pilotski kabini ali težave s črpalkami. RAT pa lahko pilota aktivirata tudi ročno.

Ni še znano, kaj je povzročilo padec letala. Prav tako ne vemo, ali sta bila motorja ob...

Slo-Tech - Raziskovalca z MIT-a so preverjali, kako uporaba velikih jezikovnih modelov (LLM) vpliva na aktivnost možganov med pisanjem besedil. Preiskovance so razvrstili v tri skupine, in sicer z uporabo LLM za pisanje, uporabo klasičnih spletnih iskalnikov in brez uporabe LLM. Rezultati so pričakovani: uporaba LLM negativno vpliva na kognitivne sposobnosti, o čemer so pripravili rokopis na arXiv, ki obsega dobrih dvesto strani! Rokopis še ni recenziran.

V študiji so preiskovali 54 posameznikov, ki so jih razporedili v omenjene tri skupine. Nato so jih zamenjali, in sicer so uporabniki LLM morali začeti pisati sami, medtem ko so ljudje brez LLM te v nadaljevanju dobili na razpolago. Med poizkusom so merili možgansko aktivnost z EEG, ocenjevali kakovost esejev, analizirali eseje in na koncu še intervjuvali udeležence o njihovih občutkih.

Rezultati niso presenetili. Udeleženci, ki so uporabljali LLM, so se manj poistovetili s svojimi izdelki, niso jih občutili kot zares svoje, niso znali...

Slo-Tech - Sonce smo videli in fotografirali že ničkolikokrat, a ker Zemlja in vsi ostali planeti v Osončju okrog Sonca krožijo v isti ravnini, ga gledamo le v ekvator. Tudi vse sonde so ga videle tako, zato je najnovejši dosežek Evropske vesoljske agencije toliko bolj poseben. Njen Solar Orbiter kroži okrog Sonca z inklinacijo, ki se povečuje, zato je posnel prve fotografije obeh polov. Sredi marca, ko je posnel trenutno objavljene slike, je znašala 15°, do julija 2029 se bo povečala na 33°. To pomeni, da bo imel čedalje bolj neposreden pogled tudi na Sončeva pola.

Solar Orbiter je 16. in 17. marca posnel več fotografij Sonca, na katerih sta tudi pola. Slike je posnel z instrumenti PHI (Polarimetric and Helioseismic Imager), EUI (Extreme Ultraviolet Imager) in SPICE (Spectral Imaging of the Coronal Environment). PHI snema v vidnem delu spektra, prav tako beleži magnetno polje. EUI snema v ultravijoličnem delu spektra, s čimer je možno raziskovati plazmo v koroni. SPICE nato posname...

Nature - V reviji Nature, kjer je od leta 2020 možno ob objavi članka javno priobčiti tudi pripombe recenzentov na prvotno verzijo in odziv avtorjev, bo odslej to obvezno. Vsi objavljeni članki bodo imeli dostopne tudi recenzetske komentarje, s čimer želijo javnosti omogočiti transparentnejši vpogled v nastajanje rokopisov.

Recenzentski pregled (peer review), ki ga brezplačno opravljajo drugi znanstveniki z istega raziskovalnega področja, je temelj moderne znanosti. Skrbi za kakovost objavljenih člankov, saj (vsaj v teoriji) odkrije pomanjkljivosti in šibkosti v rokopisih ter avtorjem predlaga potrebne izboljšave. Slabše članke pa recenzentski postopek zavrne, če tega ni bil storil že urednik. Recenzentski postopek lahko traja mesece in obsega več krogov pripomb in popravkov, ki segajo od slogovnih izboljšav do obsežnih dodatnih eksperimentov. Vse to je javnost in tudi drugim znanstvenikom skrito, saj je na koncu objavljena le končna verzija članka.

V Nature bo odslej moč videti tudi,...

Slo-Tech - Pojavila so se prva uradna poročila o električnem mrku, ki je 28. aprila letos prizadel Španijo in Portugalsko, a pojasnjujejo precej manj, kot bi si želeli. Evropsko združenje sistemskih operaterjev prenosnih omrežij (ENTSO-e) še ni izdal končal preiskave, so pa vzpostavili spletno stran, kjer sproti objavljajo vse informacije.

Španska vlada v svojem poročilu trdi, da elektroenergetski sistem tisti dan ni imel dovolj zmogljivosti nadzora napetosti, karkoli bi že to pomenilo. Napetost naj bi bila previsoka, zaradi česar so varnostni mehanizmi začeli odklapljati opremo, da se ne bi poškodovala. Ministrica za ekološki prehod prst uperja v upravljavca omrežja REE in omenja programsko napako ter neustrezno odklapljanje elektrarn. Sprejeli naj bi napačne ukrepe, zato je sistem dosegel točko, ko ga ni bilo možno več nadzorovati.

V poročilu za javnost so okrivili REE. Trdijo, da je bilo v omrežje sinhroniziranih premalo velikih sinhronih elektrarn za uravnavanje napetosti, in sicer jih...

Slo-Tech - Raziskovalci z ETH Zürich so razvili in izdelali robota, ki zna igrati badminton, s čimer so skušali rešiti enega največjih problemov v robotiki. Medtem ko današnji roboti že sorazmerno dobro posnemajo človeško (in še prej živalsko, denimo pasje) gibanje - spomnimo se na Atlasa - je hitro gibanje v povezavi z vidom težji problem. In prav to potrebujemo za športe, kakršen je badminton.

Novi robot, ki so ga izdelali Yuntao Ma in njegova ekipa, se imenuje ANYmal. Morda je še najbolj podoben kakšni žirafi, a predvsem zna dobro udarjati z loparjem. Stoji na platformi s štirimi nogami, se okretno premika in zamahne z loparjem, ko se približa žogica. Udarec ni na pamet, temveč izračuna najboljšo smer. Robot tehta okrog 50 kilogramov in meri 0,5 x 1,0 meter. O dosežku so spisali znanstveni članek v Science Robotics.

Poudarili so, da so morali rešiti precej izzivov. Najteže je bilo uskladiti gibanje in zaznavanje okolice. Če se giblje hitreje, se ima več časa odzvati, a bodo vhodni podatki slabši - kamera se pač trese. To so reševali s strojnim učenjem, ki je robotu podobno kot človeškim igralcem vcepilo izkušnje, kam se je najbolje postaviti med igro in kaj lahko pričakuje. Biti mora tudi dovolj odziven, saj povprečen človek reagira...

Slo-Tech - Upravni odbor Svetovne banke je sprejel pomembno spremembo politike, saj so ukinili dolgoletno prepoved financiranja projektov jedrske energije. Predsednik Svetovne banke Ajay Banga je dejal, da gre za del prenovljene energetske strategije, ki upošteva naraščanje potreb po električni energiji v svetu.

Svetovna banka državam nudi ugodne kredite za financiranje infrastrukture, od železnic do elektrarn. Leta 2013 so sprejeli odločitev o prenehanju financiranja jedrskih projektov, leta 2019 pa so ukinili še financiranje projektov na osnovni zemeljskega plina in nafte. Medtem ko so prepoved jedrskih projektov odpravili, je nekaj držav, med njimi Nemčija, Francija in Velika Britanija, nasprotovalo vnovičnemu financiranju zemeljskega plina. Razprava o tej tehnologiji se bo nadaljevala v prihodnosti. So pa zahodne države podpirale vnovično financiranje jedrske energije, ker to koristi ameriškim in francoskim proizvajalcem, saj Rusi in Kitajci s svojimi državnimi podjetji gradijo več...

Slo-Tech - Raziskovalci na MIT so predstavili prototip gorivne celice, ki uporablja tekoči natrij in zrak, o čemer poročajo v zadnji števili revije Joule. V novi gorivni celici kovinski natrij s kisikom iz zraka reagira v natrijev oksid, ki se potem z atmosferskim ogljikovim dioksidom pretvori v natrijev karbonat, ki je neškodljiv.

Glavna prednost natrijevih gorivnih celic v primerjavi z litij-ionskimi baterijami je približno štirikrat višja energijska gostota, ki dosega 1200 Wh/kg. A je osnovni koncept drugačen kot pri baterijah, ki se napolnijo, medtem ko je v gorivne celice treba naliti gorivo. Natrij se raztali pri 98 °C, zato prototip deluje pri temperaturi 110-130 °C. To ni ekstremno visoko, je pa še vedno nepraktično in nevarno. Natrij že pri sobni temperaturi eksplozivno reagira z vlago, razgret pa še toliko bolj.

Natrijeve baterije že obstajajo, gorivne celice s kovinskim natrijem pa še niso razvite. Raziskovalci trdijo, da je gorivna celica obdana s trdnim keramičnim elektrolitom,...

Slo-Tech - Japonsko plovilo Resilience, ki ga je razvilo podjetje ispace, bi moralo v četrtek nadzorovano pristati na Mesecu, v lunarnem morju Mare Frigoris na bližnji strani Meseca blizu severnega pola. A to se ni zgodilo, saj je Resilience ob 21.17 po slovenskem času padel. Preliminarni podatki kažejo, da je imel Resilience dobro minuto pred pristankom težave z merjenjem razdalje do površja.

Plovilo zato ni ustrezno zmanjšalo hitrosti, da bi se površja dotaknilo mehko. Tako imenovani trdi pristanek pomeni, da je Resilience z višine nenadzorovano treščil v tla. Najverjetneje je močno poškodovan, zato predvidene misije ne bo mogel izvesti. Ta bi vključevala tudi postavitev roverja Tenacious, ki ga je izdelala Evropska vesoljska agencija.

Resilience je visok 2,3 metra in tehta približno tono. Gre za drugo v vrsti lunarnih plovil Hakuto-R, kar pomeni beli zajec. Prva misija se je pred dvema uspešno utirila v orbito okrog Meseca, a ni mogla pristati. Ko je senzor za višino nad robom kraterja...

Slo-Tech - Pred tednom dni smo ugotavljali, da zanimanje bodočih študentov iz tujine za ameriške univerze upada, lahko dodamo, da se število kitajskih študentov že pet let znižuje. Največ jih je bilo v predkovidnem akademskem letu 2019/20, ko je v ZDA študiralo 372.000 kitajskih študentov. Lani (2023/24) jih je bilo le še 277.000, trend pa se še nadaljuje.

Znižanje števila kitajskih študentov v ZDA so povzročila zaprtja držav zaradi pandemije pred petimi leti, številke pa si odtlej nikoli niso opomogle. Srednji razred na Kitajskem vidi študij v ZDA kot predrago oziroma preveč tvegano investicijo, saj lahko primerljivo izobrazbo dobijo tudi v drugih državah ali doma, mehkih prednosti študija v ZDA pa je tudi čedalje manj.

Kitajci so v ZDA začeli študirati v 70. letih minulega stoletja po odprtju države. Do danes je v ZDA študiralo okrog tri milijone Kitajcev, ki se po študiju bodisi vrnejo na Kitajsko v dobro plačane službe bodisi ostanejo v ZDA. Zlasti študentje iz višjega razreda se po...

Slo-Tech - Meta je sklenila pogodbo s Constellation Energy, ki bo jedrski elektrarni v Clintonu v Illinoisu vdahnila še vsaj 20 let življenja. Po aktualnih načrtih bi morali elektrarno zapreti leta 2027, saj njeno obratovanje že od leta 2017 ni več rentabilno. Trenutno jo pri življenju ohranjajo davčni odpustki zaradi brezogljične proizvodnje energije, saj v ZDA sistem deluje obratno kot v Evropi, kjer onesnaževalci dodatno plačajo. Meta pa je sedaj obljubila financiranje, ki bo zagotovilo obratovanje vsaj do leta 2047.

Elektrarno bodo ustrezno nadgradili in posodobili, s čimer ji ne bodo le podaljšali življenjske dobe, temveč bodo tudi za 30 MW povečali njeno nazivno moč. Ta bo po novem znašala 1121 MW, s čimer sodi med največje jedrske elektrarne na svetu, saj je približno dvakrat večja od našega NEK-a.

Meta je s tem sklenila prvi dogovor o odkupu jedrske energije, ki jo bo seveda uporabljala za pogon pošastno potratne umetne inteligence. Podrobnosti dogovora, zlasti količina energija in...

Slo-Tech - Podjetje Builder.ai, ki naj bi bilo ustvarilo asistentko Natasho, tega nikoli ni storilo. Poldrugo milijardo dolarjev vredno podjetje, v katerega je vlagal celo Microsoft, gre v stečaj, saj so namesto umetne inteligence v drobovju odkrili 700 indijskih zaposlenih. Mehanični Turk v moderni preobleki torej.

Times of India poroča, da je v ozadju v resnici 700 zaposlenih v Indiji pisalo kodo za aplikacije, ki jo je Builder.ai prodajal kot izdelke umetne inteligence. Podjetje, ki je zbralo več kot 445 milijonov dolarjev kapitala, se je hvalilo, da bo programiranje tako enostavno kot naročanje pice. Pomagala bo asistentka Natasha, ki bo naše želje pretopila v kodo. A v ozadju ni bilo nič umetnega.

Builder.ai je hitro razpadel maja letos, ko je upnik Viola Credit zasegel 37 milijonov dolarjev, potem ko so odkrili nepravilnosti v računovodskem poročilu za leto 2024. Podjetje naj bi bilo napihnilo prihodke za 300 odstotkov. Da se nekaj kuha, je že leta 2019 posumil The Wall Street...

Slo-Tech - Der Spiegel in danski Danwatch sta na internetu našla več kot dva milijona dokumentov, ki opisujejo rusko jedrsko orožje, njegova skladišča in operacije. Rusija ima na svojem ozemlju 11 lokacij, od koder lahko izstreli jedrske rakete dolgega dosega. V zadnjih letih so posodobili in nadgradili svoja skladišča jedrskega arzenala, pri čemer so se zanašali zlasti na nemške proizvajalce. Ne gre le za podjetja iz jedrske branže, temveč tudi povsem vsakdanje obrtniške storitve, denimo postavljanje pregradnih zidov Knauf, čeprav se podjetje uradno distancira od Rusije. Sodelovali so prek lokalnih posrednikov in podružnic, pri čemer še zdaleč niso bili edini.

Med dokumenti, ki so pricurljali na internet, so tudi podrobni načrti jedrskih skladišč, podrobnosti o infrastrukturi in podobno. Tako velik izliv podatkov na internet je sila redek, še najbližje so bila Snowdnova razkritja v ZDA in pa afera z depešami. To pot so do podatkov prišli novinarji brez sodelavcev v organizaciji, ki bi jih...

Slo-Tech - Alex de Vries-Gao z Vrije Universiteit v Amsterdamu je v okviru svoje doktorske disertacije ocenil, da bo do konca letošnjega leta umetna inteligenca po porabi električne energije prehitela rudarjenje bitcoina. Slednjega smo v preteklosti večkrat izpostavljali kot pomembnega porabnika energije in na pol zares ocenjevali, na katero mesto med državami bi se uvrstil s svojo potratnostjo. Umetna inteligenca, ki je v začetku tega leta trošila okrog 20 odstotkov vse energije za podatkovne centre, bo do konca leta svoj delež povečala na polovico. Rezultate raziskave je objavil v prestižni reviji Joule.

Do leta 2030 pa bi se lahko svetovna poraba električne energije povečala za 25 odstotkov samo na račun umetne inteligence, podatkovnih centrov in rudarjenja bitcoina. Vpliv na podnebje je seveda precej odvisen od lokacije, saj so viri električne energije po svetu močno različni. V Sloveniji na primer prevladujejo nizkoogljični viri, precej drugače pa je na Poljskem.

Tehnološki velikani,...

Slo-Tech - Zanimanje tujih študentov za vpis na ameriške univerze strmo pada, ugotavlja The Economist. Analiza spletnega obiska kaže, da je obiskano njihovih strani o študijskih programih dosegla najnižjo točko po epidemiji covida, ko potovanja po svetu niso bila možna. Trenutno zanimanje je enako najhujšim mesecem v letu 2020, trend pa je še naprej negativen.

Na spletni strani Studyportals so analizirali, kolikšen delež obiskovalcev prihaja izven ZDA. Delež se je približal šestim odstotkom, medtem ko je bil najvišji v letih 2023 in 2024, ko je tudi presegel deset odstotkov. Od januarja letos do konca aprila se je tuji obisk razpolovil. Analize kažejo, da se je po drugi strani obisk najbolj povečal na straneh britanskih univerz, ki se jim obeta naval tujih študentov.

To predstavlja zelo otipljive finančne posledice. V akademskem letu 2023/24 so tuji študentje v ameriško ekonomijo prispevali 43,8 milijarde dolarjev, kar ni zanemarljiv znesek. Večinoma so se vpisovali na univerze v državah,...

Slo-Tech - Že dobro desetletje niso redki primeri, ko je cena električne energije na borzah negativna. To se običajno zgodi ob sončnih vikendih, ko je proizvodnja iz obnovljivih virov obilna, poraba pa nizka. Se pa povečuje število takšnih dni in trajanje teh obdobij, saj jih je bilo v letošnjem maju na borzi EPEX Spot že 112 ur. Pred desetimi leti je bilo maja 2015 le 21 ur z negativnimi cenami električne energije. Lanski rekord je znašal 78 ur, letos pa smo ga še presegli.

V povprečju so negativne cene okoli -20 evrov na megavatno uro, lahko pa izjemoma padejo še globlje. Letos je bil tak dan 11. maj, ko je ob 13. uri cena padla na neverjetnih -250 evrov na megavatno uro. Maj je še posebej prikladen mesec za negativne cene, ker je osončenje izjemno visoko, vreme pa običajno stabilno, temperature pa ne previsoke. V celotnem letu 2024 je bilo sicer ur z negativnimi cenami 457, leta 2016 pa na primer 97.

Tudi v Sloveniji negativne cene niso redkost, kar si lahko pogledamo na borzi BSP Adex....

Slo-Tech - Danes ponoči so z izstrelišča v Teksasu v orbito poslali največjo SpaceX-ovo raketo Starship, a preizkus ni šel po načrtih. Prva stopnja Super Heavy se je uspešno ločila, druga stopnja pa je celo dosegla orbito, a sta bili na koncu obe izgubljeni. Vseeno deveti poizkus predstavlja napredek v primerjavi z dosedanjimi testi.

SpaceX razvija raketo Starship, ki naj bi bila namenjena tudi odpravam na Mesec in na Mars. Prva stopnja se imenuje Super Heavy in jo bo po načrtih možno večkrat uporabiti. Enako velja za drugo stopnjo Starship. Obe poganjajo motorji Raptor, ki jih je na Super Heavy kar 33, na Starshipu pa šest. V dosedanjih preizkusnih poletih se je prva stopnja že uspešno vračala na Zemljo, kjer jo ujamejo s posebno pripravo, medtem ko je Starship v sedmem in osmem poletu eksplodirala.

Tudi to pot so imeli težave. Izstrelitev so izvedli ob 1.37 po slovenskem času, prvikrat pa je bil v njej rabljeni Super Heavy (iz sedmega poleta). V njem je bilo 29 motorjev istih, štiri pa so...

Slo-Tech - Telegram bo v svojo istoimensko aplikacijo za sporočanje vgradil pomočnika umetne inteligence, ki ga bo priskrbelo Muskovo podjetje xAI. Da bo v Telegramu na voljo Grok, pa bo xAI plačal 300 milijonov dolarjev, delno v delnicah podjetja, je potrdil Telegramov izvršni direktor Pavel Durov. Poleg tega bo Telegram dobil 50 odstotkov od naročnin na plačljivo različico Groka, ki jih bodo uporabniki sklenili znotraj Telegramove aplikacije.

Grok je marca že na voljo za naročnike plačljive verzije Telegram Premium. Sedaj pa ga bodo dobili vsi uporabniki. Grok sicer ni novinec, saj ga lahko preizkusimo tako na lastni spletni strani kot na primer na platformi X. V Telegramu pa bo pogovor z Grokom pripet na vrh seznama vseh pogorov, podobno kot je Meta integrirala svoj Meta AI v aplikaciji Instagram in WhatsApp.

Financial Times - Uradna preiskava o električnem mrku na Portugalskem in v Španiji, ki je 28. aprila letos za več ur prizadel celoten Iberski polotok, še poteka, zato je za zdaj znana le osnovna časovnica dogodkov. Se je pa oglasila Beatriz Corredo, predsednica španskega operaterja REE (Red Eléctrica de España), ki je za izpad okrivila velike elektrarne. Te naj ne bi izpolnjevale svojih obveznosti za stabilizacijo napetosti in frekvence v omrežju, je dejala.

Ekipa preiskovalcev tri tedne po izpadu poudarja, da za odkritje natančnega vzroka potrebuje več časa. O vzroku je krožilo že več nepotrjenih teorij, najprej so govorili o atmosferskih vibracijah, kasneje pa o veliki količini obnovljivih virov. Beatriz Corredo sedaj dodaja, da nekatere plinske, jedrske ali hidroelektrarne na jugozahodu države niso delovale na nivojih, ki jih zahtevajo pogodbe o vzdrževanju napetosti. To so resne obtožbe, za katere REE oziroma Beatriz Corredo nista ponudila dokazov.

Povod za izpad je bil padec frekvence na...

Slo-Tech - Ameriška administracija je Harvardu preklicala certifikat Student and Exchange Visitor Program, ki univerzi omogoča vpisovaje tujih študentov. Na univerzi, ki ima vpisanih več kot 6700 tujih študentov na različnih stopnjah študijah, so odločitev označili kot protizakonito in sprožili sodni spor. A če sodišče ne bo izdalo začasne odredbe ali odpravilo odločitve, ne morejo več vpisovati tujih študentov, obstoječi študentje pa se morajo prešolati, če želijo legalno ostati v ZDA.

Odločitev, ki jo je Oddelek za domovinsko varnost (DHS) sprejel v četrtek, daje Harvardu 72 ur časa za izvedbo. Pod pismo je podpisana vodja DHS Kristi Noem. V njem Harvardu očitajo nespoštovanje zakonodaje, podpihovanje terorizma, antisemitizem in sodelovanje s kitajsko komunistično partijo. Trdijo, da je kampus na Harvardu sovražno okolje za Jude, da promovira Hamas in uvaja rasistično politiko DEI (različnost, enakost, vključenost). Zaradi tega so preklicali certifikat, torej Harvard v prihodnjem letu ne...

Slo-Tech - V CERN-u, kjer zmorejo proizvajati antimaterijo, so pokazali še, kako jo lahko prevažajo po svetu. Kolaboracija BASE (Baryon Antibaryon Symmetry Experiment) je na tovornjak naložila pest protonov in jih v Penningovi pasti peljala naokoli. O dosežku poročajo v reviji Nature.

Ključna težava se skriva v glasnosti naprav v CERN-u. Antimaterijo znajo tam sorazmerno učinkovito izdelovati, a je ne morejo natančno proučevati zaradi magnetnih polj, ki jih proizvajajo pospeševalniki delcev v okolici. Razlike med materijo in antimaterijo, če obstajajo, so izjemno majhne, zato jih v CERN-u ne morejo izmeriti. Transport na drugo lokacijo pa predstavlja izziv, ker antimaterija v stiku z običajno snovjo burno reagira, z anihilacijo popolnoma izgine. Električno nabite delce lahko ulovijo v Penningovi pasti, kjer z električnimi in magnetnimi polji poskrbijo, da ne pride v stik z ničimer.

V eksperimentu so na tak način vozili protone, ki so sicer običajna materija, ne antimaterija, a šlo je za...

Slo-Tech - Na Tajvanu so v soboto ugasnili zadnji delujoči jedrski reaktor, ki so ga uporabljali za proizvodnjo električne energije. Jedrska elektrarna Maanshan na jugu države v okrožju Pingtung je imela dva reaktorja z nazivno močjo 951 MW, ki so ju izklopili lani in letos, saj sta jima potekli 40-letni licenci za obratovanje.

Z izklopom drugega reaktorja Maanshan je Tajvan izpolnil strategijo odmika od jedrske energije, ki je bila v veljavi od leta 2016. Reaktor so sicer začeli graditi leta 1979 in ga v omrežje priključili maja 1985. Julija 2021 so se začele priprave na njegov izklop. Sedaj se bo Tajvan zanašal na mešanico obnovljivih virov (20 %), utekočinjenega plina (50 %) in premoga (30 %). To so optimistične ocene za leto 2030, trenutno pa je obnovljivih virov le 11 odstotkov.

Izključeni reaktor Maanshan 2 je proizvajal tri odstotke tajvanske električne energije. Elektrarno Chinshan 1 so izklopili leta 2018, leto pozneje še Chinshan 2. Kuosheng 1 so izključili leta 2021, Kuosheng 2...

Slo-Tech - V petek zjutraj bi bili morali z izstrelišča Bowen v severovzhodni Avstraliji izstreliti prvo domačo raketo, ki lahko v orbito vozi tovor. Raketa Eris, ki jo je izdelal Gilmour Space, pa ni poletela, ker se je nekaj ur pred načrtovanim vzletom odprl nos. Napaka v električnem sistemu je povzročila odpiranje nosu, še preden so v raketo natočili gorivo. Izstrelitev je preložena za nekaj mesecev.

Raketa Eris, ki meri 25 metrov, lahko v nizko zemeljsko orbito prepelje 305 kilogramov tovora. Da se tovor med letom ne poškoduje, ima raketa nos iz zaščitnega materiala, ki se v orbiti potem odpre, da je možno tovor utiriti. V preteklosti je ta mehanizem že povzročal težave, a običajno zaradi nepopolnega odpiranja v fazi leta, ko bi se to moralo zgoditi. Da bodo razumeli, kaj je šlo narobe to pot že na Zemlji, bodo natančno raziskali incident. To je tudi razlog za daljši zamik.

Gilmour Space je mlado avstralsko podjetje, ki sta ga pred 13 leti ustanovila brata Adam in James Gilmour. Doslej...

Slo-Tech - NASA je Voyagerju 1, ki je tik pred iztekom življenjske dobe, ponovno usposobila rezervne potisnike, ki niso bili v uporabi od leta 2004 in so veljali za odpisane. S tem so bržkone podaljšali življenjsko dobo Voyagerja 1, saj so primarni potisniki zaradi nabiranja ostankov goriva postali nezanesljivi. Potisniki pa so nujni za obračanje sonde, saj mora njena antena kazati proti Zemlji, da nam lahko kaj sporoči.
Ujeli so skorajda zadnji vlak, saj je šla 4. maja v remont satelitska antena na Zemlji, ki komunicira z Voyagerjem 1 in 2.

Voyager 1 potuje po vesolju že od leta 1977, ko so ga izstrelili proti zunanjim planetom. Po mimoletu Jupitra, Saturna in njegove lune Titan je nadaljeval pot proti medzvezdnemu prostoru in leta 2012 prečkal eno izmed mej Osončja (heliopavzo). Trenutno je skoraj 25 milijard kilometrov od Zemlje in leti s hitrostjo 60.000 kilometrov na uro glede na Sonce. Obema Voyagerjema sicer bijejo zadnja leta, ker njun vir energije (RTG) nepovratno izgublja moč in...

Slo-Tech - V minulih 12 mesecih so kitajski izpusti ogljikovega dioksida prvikrat upadli, četudi se je proizvodnja energije povečala. V preteklosti se je kdaj že zgodilo, da so izpusti upadli, a je tedaj gospodarstvo zastalo in s tem tudi poraba energije. To se je zgodilo leta 2022, v nekoliko manjšem obsegu pa tudi v letih 2015 in 2016. Sedanje znižanje emisij pa lahko pripišemo učinkovitejši in okolju prijaznejši proizvodnji energije.

Finski Centre for Research on Energy and Clean Air je analiziral gospodarske in energetske podatke iz Kitajske in ugotovil, da je bilo znižanje emisij v zadnjih 12 mesecih približno enoodstotno. V prvem četrtletju leta 2025 pa je v primerjavi z enakim obdobjem lani izpustov celo za 1,6 odstotka manj.

Razlog za napredek je čedalje več sončnih, vetrnih in jedrskih elektrarn, ki na Kitajskem proizvajajo električno energije brez izpustov ogljikovega dioksida. Poraba energije je v zadnjem letu zrasla za 2,5 odstotka, izpusti ogljikovega dioksida v sektorju...

Slo-Tech - Evropski satelitski navigacijski sistem Galileo se v primerjavi z GPS vedno zdi kot novinec, a je že dovolj star, da bodo prve njegove satelite morali upokojiti. GSAT0104, ki je 12. marca 2013 omogočil prvo določitev položaja na Zemlji z uporabi Galilea, saj je bil četrti delujoči satelit, je končal svojo pot. V orbito so ga poslali 12. oktobra 2012 z izstrelišča v Francoski Gvajani z rusko raketo Soyuz-ST-B. Prva satelita so sicer izstrelili že leto pred tem.

Oktobra 2023 je Evropska vesoljska agencija (ESA) odločila, da je čas za upokojitev GSAT0104. Postopek je trajal leto dni, od lanskega aprila do letošnjega aprila. GSAT0104 so pomaknili daleč proč od aktivnih satelitov, v orbito opuščenih satelitov na višini 700 km (graveyard orbit), kjer bo imel stabilno tirnico v dogledni prihodnosti. Potem so izpraznili njegove rezervoarje in ga ugasnili, s čimer je sklenil svojo življenjsko pot. Enako bodo storili tudi z drugimi sateliti, le da bodo orbite nekoliko drugačnih višin.

V...

Slo-Tech - Matthew Pidden, ki študira informatiko na Univerzi v Bristolu, je za svojo diplomsko nalogo izdelal robota, ki je Rubikovo kocko sestavil rekordno hitro. Večjo kocko dimenzij 4 x 4, poimenovano tudi Rubikovo maščevanje, je razrešil 45,3 sekunde, s čimer je krepko presegel dosedanji najboljši čas 78 sekund.

Robotu je dal ime Revenger, izdeloval, programiral in treniral pa ga je 15 tednov. Robot stanje Rubikove kocke prepozna s kamerami, nato pa po algoritmu izračuna naslednjo potezo, ki vodi proti končni rešitvi. Za fizično vrtenje ploskev Rubikove kocke uporablja mehanizem, ki ga je razvil Pidden. Prav tako je sam napisal algoritem za iskanje potez.

Pidden gre sedaj na magisterij iz računalništva na Imperial College London. Ob rekordu pa si vendarle lahko še oddahnemo, saj je človeški rekord ostal nedotaknjen - 15,71 sekunde.

Slo-Tech - V Laufenburgu na švicarsko-nemški meji so začeli graditi FlexBase Technology Center Laufenburg (TZL), ki bo imel največji baterijski sistem na svetu, priključen v električno omrežje. Poleg baterijskega sistema bodo v TZL postavili še podatkovni center za uporabo umetne inteligence in raziskovalni vetrovnik.

Center gradi Erne Group v sodelovanju z lokalno Flexbase Group. Baterijski sistem bo zavzemal 20.000 kvadratnih metrov in bo nudil kapaciteto 1,6 GWh ob največji moči 800 MW. S tem bo precej prehitel dosedanjega kitajskega rekorderja, ki shrani 400 MWh in zmore 100 MW. Švicarji bodo uporabili tako imenovano redoks pretočne baterije (redox flow batteries), ki uporabljajo vanadijeve ione. Te odlikujeta dolgoživost in energetska učinkovitost, saj zmorejo več kot 12.000 ciklov. V Flexbasu pojasnjujejo, da še niso izbrali elektrolita, ki ga bodo uporabili. V praksi bodo postavili 960 velikih rezervoarjev s premerom treh metrov. Postavljeni bodo v skladišče dimenzij 180 m x 78...

Slo-Tech - Raziskovalci z univerze Duke so proučili, kako uporaba orodij umetne inteligence - ChatGPT, Claude in Gemini - vpliva na ugled posameznika in mnenje, ki ga imajo sodelavci in nadrejeni. Ugotavljajo, da umetna inteligenca prinaša dilemo za svoje uporabnike, saj lahko poveča njihovo storilnost, a hkrati prinaša negativne socialne posledice. Vtis, ki ga povzroča uporaba, je namreč trenutno negativen. Rezultate so objavili v ugledni reviji PNAS.

S 4439 udeleženci so izvedli štiri ločene eksperimente, v katerih so želeli ugotoviti, kakšen vpliv bo imela uporaba umetne inteligence. Preverjali so več demografskih lastnosti, denimo starost, spol ali poklic, a so bili rezultati za vse skupine preiskovancev enake. Uporaba umetne inteligence je pri sodelavcih in nadrejenih ustvarila vtis lenobe in zamenljivosti, zmanjšala pa je prepoznani marljivost in kompetentnost. Zaradi tega so ljudje tudi manj naklonjeni, da bi sodelavcem razkrili uporabo umetne inteligence.

V prvem poskusu so ljudi...

Slo-Tech - Evropska vesoljska agencija je sporočila, da ob 9.32 zjutraj nad Nemčijo niso več zaznali plovila Kosmos 482. Zadnji prelet nad nemškim ozemljem se je zgodil ob 8.04, naslednjega pa nismo več dočakali. To pomeni, da je Kosmos 482 vmes v celoti zgorel ali padel na Zemljo. O škodi za zdaj ne poročajo od nikoder.

Kosmos 482 so izstrelili marca 1972 in bi moral odpotovati na Venero, s čimer bi postal deveta misija na planet. A zaradi napake v nosilni raketi je Kosmos 482 ostal v sorazmerno stabilni orbiti okrog Zemlje brez možnosti korekcij. Zadnjih 3 let je počasi izgubljal višino, dokler ga danes ni pogoltnila atmosfera. Ko je vstopil v gostejši del atmosfere, mu ni bilo možno več slediti, zato ne vemo natančno, kam je padel. To bodo ugotovili šele v naslednjih urah, ko bo tudi jasno, ali je kakšen kos preživel padec.

Slo-Tech - Evropska komisija je predstavila novo iniciativo Choose Europe for Science, ki je namenjena vrhunskim raziskovalcem iz tretjih držav, ki bi se želeli ustaliti v Evropi. Ni skrivnost, da je povod za vzpostavitev novega mehanizma skrčenje financiranja znanosti v ZDA, ki je prisililo številne raziskovalce v iskanje novih priložnosti. Novi program ima na voljo 500 milijonov evrov v letih 2025-2027, kar ni zelo visoka številka. Lanski razpis ERC Starting Grant je na primer meril 600 milijonov evrov. A poleg 500 milijonov evrov iniciativa postavlja tudi cilj, da države članice vlaganje v raziskave in razvoj povečajo na tri odstotke BDP do leta 2030.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem dejala, da je znanost ključ do prihodnosti Evrope, saj se brez nje ne moremo soočati z globalnimi izzivi na vseh področjih, od zdravstva do tehnologije, od podnebja do oceanov.

Novi mehanizem bo vzpostavil tako imenovane superprojekte, ki bodo trajali sedem let in bodo nudili...

Slo-Tech - Nemški akademski sistem ima veliko težavo. Še zdaleč ni edini s to težavo, je pa zaradi specifičnosti tamkajšnjih zakonodaje in družbe med hujšimi, dasiravno niso imune niti druge države. Na nemških univerzah in inštitutih je preveč ustrahovanja, maltretiranja in trpinčenja mlajših zaposlenih, ki si ga privoščijo starejši profesorji s stalnimi pogodbami. Šele v zadnjih letih se v javnosti pojavljajo pričevanja, ki imajo tudi prve pozitivne posledice.

Običajni raziskovalni laboratorij ima strogo hierarhično zgradbo. Na vrhu je profesor s stalno profesuro in pogodbo za nedoločen čas, ki je - zlasti ko s projekti prinaša veliko denarja - praktično nedotakljiv. Pod njim so mlajši vodje raziskovalnih skupin, ki so jim podrejeni mlajši docenti, podoktorski raziskovalci in doktorski študentje. Vse mlajše kategorije imajo v Nemčiji kratke pogodbe za določen čas, največ nekaj let, medtem ko imajo doktorski študentje običajno celo pogodbe za nepopolni delovni čas. Niso redkost niti 50-odstotne zaposlitve.

Asimetrija moči je izjemna, nekateri profesorji pa to močno izkoriščajo. Neprimerno vedenje sega od nerazumnih zahtev po produktivnosti do verbalnega in v skrajnih primerih tudi fizičnega trpinčenja. Kakršenkoli upor pomeni izgubo...

Slo-Tech - Minuli teden smo bili še negotovi, sedaj pa je že jasno, da bo Kosmos 482 na Zemljo padel v soboto, ne vemo pa še, ali bo padel tudi na zemljo. Natančnost napovedi je trenutno okrog devet ur, najverjetnejši čas padca pa nekaj minut pred osmo uro zjutraj po slovenskem času. Za zdaj vemo tudi, da bo v atmosfero vstopil in se raztreščil vzdolž modrih in rumen črt na priloženem zemljevidu, ki predstavljajo njegovo trajektorijo. Sloveniji se bo torej izognil, najverjetneje pa bo padel v morje, ker je morja v teh zemljepisnih širinah največ.

Inklinacija njegove orbite znaša 51,95 stopinj, torej je omejena na področja zemljepisne širine med 52 stopinj južno in prav toliko severno. V naslednjih urah bodo napovedi postajale še natančnejše, zato bo tedaj možno predvideti tudi, kam točno bo padel. Trenutno je negotovost še prevelika, saj je obhodni čas satelita približno pol drugo uro. Proti Zemlji hiti del, ki meri več kot meter v vsako dimenzijo in tehta 495 kilogramov, zato bi lahko...

Slo-Tech - Zares ne vemo, kako deluje umetna inteligenca, je dejal izvršni direktor Anthropica Dario Amodei. V svojem eseju je zapisal, da bi bili nepoznavalci presenečeni in zgroženi, če bi vedeli, da tudi ustvarjalci umetne inteligence ne vedo natančno, kako umetna inteligenca deluje. Zato so upravičeno zaskrbljeni, dodaja, saj česa takšnega v zgodovini še ni bilo. Nikoli še nismo tako množično uporabljali tehnologije, za katero ne bi natančno vedeli, kako deluje - ne uporabniki, temveč vsaj ustvarjalci.

Amodei je dejal tudi, da bo umetna inteligenca do leta 2027 presegla človeško inteligenco. Bliža se torej splošna umetna inteligenca (general artificial intelligence), ki bo lahko nadomestila večino človeških "stvari". A po drugi strani Roger Penrose meni, da umetna inteligenca ni zares inteligentna, ker nima zavesti. To morda res drži, a Amodei ob tem dodaja, da potrebujemo še veliko dela, da bomo umetno inteligenco razumeli do te mere, da jo bomo lahko zares nadzorovali. Ošvkrnil je tudi...

Slo-Tech - OpenAI je bil prisiljen odstraniti zadnjo posodobitev modela ChatGPT, ker je bil zaradi svoje ustrežljivosti povsem neuporaben. Posodobitev modela GPT-4o, ki so jo razkrili 25. aprila, se je z uporabniki strinjala tudi o najbizarnejših zamislih. Sedaj je OpenAI pojasnil, kaj je šlo narobe in kako se bodo v prihodnosti podobnim napakam izognili.

Neželeno lastnost modela so označili s terminom sycophancy (iz grškega sykophántēs), kar bi lahko prevedli kot prilizovanje. Model je bil naučen, da se strinja z uporabnikom in potrjuje njegove zamisli in tudi čustveno stanje. To pa ima lahko tudi škodljive posledice, zlasti kadar podkrepljuje tvegano vedenje. Posodobitev so zato tri dni pozneje odstranili.

To je bila peta posodobitev GPT-4o od njegove prve inkarnacije lanskega maja. Vsaka posodobitev nastane z dodatnim prilagajanjem po osnovnem učenju (post-training), prav tako pogosto preizkušajo manjše spremembe v učenju. Začnejo z natreniranim osnovnim modelom, ki ga potem izpopolnijo...

Slo-Tech - V Zagrebu se je danes končala Evropska naravoslovna olimpijada (EOES), na kateri je v konkurenci 48 moštev iz 23 držav z dvema ekipama sodelovala tudi Slovenija. Obe slovenski ekipi sta osvojili medalji, in sicer eno zlato in eno srebrno. Prva ekipa, ki so jo sestavljali Tian Kobal (Gimnazija Nova Gorica), Aleksander Jotanović (Šolski center Novo mesto, Srednja elektro-računalniška šola in tehniška gimnazija) in Andraž Čadež (Gimnazija Bežigrad), je osvojila odlično 6. mesto in s tem zlato medaljo. V drugi ekipi so Izadora Kopač (Gimnazija Škofja Loka), Niko Habinc (Gimnazija Bežigrad) in Primož Markovič (Gimnazija Bežigrad) s 16. mesto prejeli srebrno medaljo. Slovenija je s tem ponovila uspeh iz let 2024, 2018 in 2016. Prvo in drugo mesto sta letos osvojili obe estonski ekipi, zlati pa sta bili še ena ekipa iz Nemčije in ukrajinska ekipa.

EOES je vsakoletno tekmovanje v znanju biologije, kemije in fizike za dijake 1. in 2. letnikov srednjih šol. Vsaka članica EU lahko na...

Slo-Tech - V prihodnjih dneh bo na Zemljo nenadzorovano padla 53 let stara sonda, ki so jo Sovjeti skušali poslati na Venero. Kosmos 482 je marca 1972 resda poletel iz Bajkonurja v Kazahstanu, a zaradi okvare motorja ni uspel zapustiti orbite okoli Zemlje. Ostal je v zelo eliptični orbiti, ki je počasi propadala. Meritve kažejo, da bo nazaj na površje treščil v drugem tednu maja. Perigej se zelo počasi zmanjšuje, približno 1 kilometer na dan, in je že padel pod 200 kilometrov.

Kosmos 482 je po izstrelitvi razpadel na štiri kose, izmed katerih sta dva nekaj dni po izstrelitvi čofnila v Pacifik blizu Nove Zelandije. Druga dva kosa sta obtičala v zelo eliptični orbiti (210 x 9800 kilometrov). Del, ki bo padel na zemljo, tehta več kot pol tone in meri dober meter, kam bo padel, pa je odvisno od točnega trenutka vstopa v atmosfero, ki ga še ni možno napovedati. Tveganje za škodo je sicer nizko, ocenjuje NASA.

Možno je, da bo vsaj del preživel pot skozi atmosfero, saj je bil prilagojen za vstop v...

Slo-Tech - Včeraj sredi dneva, ob 12.33 je na Iberskem polotoku prišlo do razpada elektroenergetskega sistema. V nekaj minutah je Španija izgubila prek 12 gigavatov odjema, padla je frekvenca in sledil je upad odjema na 10GW od pričakovanih 25GW.

Še slabše jo je odnesla Portugalska, ki je, sodeč po podatkih na ENTSO-E, tekom izpada izgubila skoraj ves odjem. Od pričakovanih 5800MW odjema jih je bilo zgolj 127MW. Možno pa je, da to niso zadnji podatki, saj se v takih primerih rado zgodi, da izpade tudi komunikacija.

Ni še povsem jasno kaj je povod, da je do izpada prišlo. Ugibanja potekajo o atmosferskem pojavu, ki je induciral motnje oz. nihanje na visokonapetostnih vodih, nekateri krivijo manjko inercije na omrežju, tretji obnovljive vire, povsem izključen pa ni niti kibernetski napad. Najverjetneje je vzrok večplasten, zanimivo pa bo prebrati izsledke, ko bodo na voljo.

Tekom popoldneva in čez noč so zaposleni pri upravljalcih omrežja in izvajalci brez predaha delali na ponovni...

Slo-Tech - Na radijski postaji CADA, ki oddaja v Sydneyju, je kot voditeljica pol leta delala Thy. Vsak delovnik med 11. in 15. uro je vodila program, ko se je na radiu vrtel hip hop. Oddaja Workdays with Thy je bila sorazmerno dobro poslušana, minuli mesec je imela v povprečju 72.000 poslušalcev, kar je za lokalni radio v zahodnem Syndeyju povsem spodobno. A Thy nikoli ni obstajala.

CADA tega ni nikoli razkril, tajil pa tudi ne. Ko so novinarji iz The Carpeta preverjali namige, da je Thy produkt umetne inteligence, je CADA to potrdila. Na spletu o Thy ni bilo nobenih podatkov. Poznali nismo niti njenega priimka, kaj šele življenjepisa. Zdaj je to logično, saj ju ni imela. Na internetu sta le dve njeni "fotografiji", nobenega profila na družbenih omrežjih, nobene omembe v izjavah za javnost ali reportažah s kakšnih dogodkov. Thy niso poznali niti zaposleni.

CADA je uporabila platformo ElevenLabs, ki z generativno umetno inteligenco ustvarja zvoke. Thy je digitalni klon - vsaj zvočno in...

Slo-Tech - Veliki jezikovni modeli so energijsko potratni, pri čemer tudi najkrajši pozivi terjajo aktivacijo celotnega modela. Preprosta "prosim" ali "hvala" tako nista poceni, četudi gre za vljudnosti, ki smo jih v človeški interakciji tako navajeni, da jih jemljemo za samoumevne, celo obvezne. Na šaljivo vprašanje na X-u, koliko denarja je OpenAI izgubil, ker se morajo modeli odzivati tudi na tovrstne vljudnosti uporabnikov, je Sam Altman povsem resno odgovoril, da nemalo. Več deset milijonov dolarjev, je dejal, ob tem vizionarsko pristavil, da se nikoli ne ve. Umetna inteligenca verjetno ne bo oživela kot v Terminatorju, a v Altmanovih besedah je ščepec resnice.

Odvečne besede, kamor z vidika posredovanja golih informacij tovrstne vljudnosti sodijo, so za velike jezikovne modele balast, skozi katerega se morajo prebiti in ga odvreči, kar terja računsko moč, ki ni zastonj. A fenomen ni nov. Že pred dobrimi petimi leti je raziskava Pew Research pokazala, da 54 odstotkov uporabnikov...

Slo-Tech - V reviji Nature so analizirali zaposlitvene oglase ter njihove oglede in prijave nanje na svoji strani. Ugotovili so, da se kažejo prvi znaki množičnih prekinitev financiranja znanosti v ZDA. Povečalo se je tako število prijav ameriških raziskovalcev na tuje inštitucije, zlasti kanadske in evropske, kakor tudi število ogledov tovrstni oglasov. Po drugi strani se zmanjšuje zanimanje tujcev za delo v ZDA.

V ZDA nova administracija reže že odobrene projekte za financiranje prek organizacije NIH, poleg tega pa z zamrznitvijo ali celo ukinitvijo zveznega financiranja grozi tudi posameznim univerzam. Medtem ko se Harvard ni uklonil, je na primer Columbia popustila. Od zaostritve retorike in dejanj marca letos se je število ogledov oglasov za delo v tujini povečalo za 68 odstotkov, ugotavljajo v Nature. Število oddanih prijav na deovna mesta v tujini pa se je povečalo za tretjino. Tako velikih sprememb v tako kratkem času niso vajeni. Nature ni objavila absolutnih številk, ker je to...

Slo-Tech - V Pekingu je včeraj potekal polmaraton, na katerem so ljudje tekmovali skupaj s humanoidnimi roboti. Ti so imeli s seboj tudi človeške spremljevalce, ki so sproti odpravljali morebitne zaplete. Čeprav so številni proizvajalci robote preizkušali v tednih pred tekmo, so imeli nekateri roboti nemalo težav, medtem ko so drugi tekli brez težav. Roboti so bili zelo različnih oblik in velikosti, od 120 do 180 centimetrov visoki.

Nekateri roboti so bili bolj, drugi manj podobni ljudem. Videli smo celo robote s tekaškimi čevlji in rokavicamiZa zdaj so roboti bistveno počasnejši od ljudi. Najhitrejši polmaratonec je 21-kilometrsko razdaljo zmogel v 62 minutah, medtem ko se je najboljši robot mučil 160 minut. Zmagal je robot Tiangong Ultra iz Beijing Innovation Center of Human Robotics, ki je v 43-odstotni državni lasti, preostanek pa si delita podjetji Xiaomi in UBTech. Medtem ko Tiangong Ultra ni imel večjih težav, le počasen je bil v primerjavi z ljudmi, so nekateri roboti padli že takoj...

Slo-Tech - Nekateri največji znanstveni dosežki niso bili nikoli nagrajeni z Nobelovo nagrado, na primer odkritje relativnostne teorije, še bolj zanesljivo pa moremo ugotoviti, da večinoma niso najbolj citirani. V znanstveni srenji je citiranost člankov postalo eno izmed glavnih meril uspešnosti, kar ni najprimernejši razvoj. Da bi to izpostavili, so v Nature pripravili seznam najbolj citiranih znanstvenih člankov tega tisočletja. Večina največjih odkritij je izostala.

Na seznamu 25 najbolj citiranih člankov ni odkritja Higgsovega bozona, cepiv mRNA, meritev gravitacijskih valov ali pa metode genskih škarij CRISPR. Večina člankov je s področja umetne inteligence. Daleč najbolj citirani članek je iz leta 2015 in opisuje globoko učenje za prepoznavanje slik. To je resda pomembno odkritje, saj je metoda ResNet vodila do nastanka današnje umetne inteligence, a morda ni najpomembnejše. Primerjava citiranosti je vedno nekoliko nepoštena, saj so imeli starejši članki več časa nabrati citati, hkrati...

Slo-Tech - Raziskovalci so s teleskopom James Webb na planetu K2-18b odkrili sledove dimetil sulfida (DMS) in dimetil disulfida (DMDS), kar je sila vzpodbudna novica. Na Zemlji trenutno ne poznamo abiotskega procesa, v katerem bi nastajala omenjeni spojini, torej ju izdelujejo le živa bitja. Zato se previdno pojavljajo interpretacije, da je vsaj nekoč v preteklosti na K2-18b morda obstajalo življenje. O odkritju poročajo v reviji The Astrophysical Journal Letters.

Planet K2-18b je od Zemlje oddaljeni 124 svetlobnih let, torej ni več v našem Osončju. Raziskovalci z Univerze v Cambridgeu poudarjajo, da bi lahko bil vir DMS in DMDS v ozračju planeta tudi kakšen nepoznan kemični proces. Prav tako poudarjajo, da ima sámo odkritje prisotnosti DMS in DMDS ta hip zanesljivost treh standardnih odklonov (99,7 %), kar je že zelo veliko, a še vedno daleč od zlatih petih standardnih deviacij. Nadaljnja opazovanja bodo to verjetnost še povečala.

Elemente v ozračju oddaljenih planetov prepoznajo z...

Slo-Tech - OpenAI je včeraj izdal nova modela o3 in o4-mini, ki združujeta razmišljanje (reasoning) in dostop do spleta ter pisanje programske kode. Spomnimo, da so o3 napovedali že decembra, a sta bila doslej na voljo le o3-mini in o3-mini-high. Novinca o3 in o4-mini bosta torej nadomestila o1 in o3-mini, na voljo pa sta za naročnike ChatGPt Plus, Pro in Team, medtem ko bodo morali uporabniki Enterprise in Edu počakati še kakšen teden. Kdor uporablja brezplačno različico, lahko o4-mini uporabi z izbiro možnosti Think.

Nova o3 in o4-mini sta na voljo takoj, v prihodnjih tednih pa pričakujemo še o3-pro, ki pa bo na voljo le za naročnike na dražji Pro. Kot ob vsakem izidu nove verzije, tudi to pot OpenAI trdi, da gre za najpametnejša modela doslej. Prav tako sta varčnejša od predhodnikov, kar je ob velikem navalu ključno. Njune vloge bodo različne. Medtem ko bo o3 namenjen kompleksnim analizam, bo o4-mini hitrejši in namenjen enostavnejšim problemom.

Modela sta večmodalna, torej razumeta tudi...

Slo-Tech - Obsežna pregledna študija, ki so jo objavili v Nature Human Behaviour, prinaša pozitivne novice za starejše uporabnike pametnih telefonov in podobne tehnologije. Meta analiza 136 raziskav, ki se je osredotočala na posledice rabe digitalne tehnologije na starejše od 50 let, je v splošnem odkrila pozitivne učinke. Raziskavo sta izvedla Jared Benge z Univerze v Austinu in Michael Scullin z Univerze Baylor v Wacu v Teksasu. Benge je poudaril, da imamo prvo generacijo starejših oseb, ki uporabljajo digitalna orodja. Njihova uporaba korelira z boljšimi kognitivnimi funkcijami, kar je v nasprotju s strahovi o digitalni demenci in gnitju možganov.

V analizi so proučili 57 študij, ki so skupno vključevale več kot 400 tisoč ljudi po svetu s povprečno starostjo 69 let. Odkrili niso nobenih dokazov za hipotezo o digitalni demenci, ki trdi, da dolgotrajna in redna uporaba digitalne tehnologije pospešuje upad kognitivnih funkcij. Izsledki so bili obratni, in sicer je uporaba računalnika,...

Slo-Tech - Ameriška zvezna vlada je zamrznila 2,2 milijarde dolarjev sredstev v obliki raziskovalnih projektov in dodatnih 60 milijonov dolarjev institucionalnega financiranja, do katerih je upravičena Univerza Harvard. Ministrstvo za izobraževanje se je za enostransko zamrznitev financiranja odločilo, ker naj bi Harvard kršil zakonodajo in ker naj bi na kampusu dopuščal antisemitizem. Univerzi so navrgli kup očitkov in naložili vrsto zahtev, med drugim spremembe upravljanja in vodenja, spremembe v sprejemu študentov in zaposlovanju, uvesti zunanji nadzor nad določenimi študijskimi programi, ukiniti programe za DEI (raznolikost, enakost, vključenost). S Harvarda so se odzvali z odločno izjavo, da se ne bodo pustili ustrahovati in pristali na diktat, kaj smejo raziskovati in kako bodo delovali. Poudarili so, da so v minulem letu izvedli več reform in uveljavili spremembe, ki zagotavljajo vključujoče in prijazno okolje za vse študente, da spoštujejo vso zakonodajo in da so sprejeli številne...

Slo-Tech - Po poročanju The New York Timesa so kitajske oblasti ustavile izvoz nekaterih redkih zemelj, ki so ključne za proizvodnjo v avtomobilskem, letalskem, vesoljskem in polprevodniškem sektorju. Izvoz so ustavili v kitajskih pristaniščih, saj vzpostavljajo nova pravila za izvoz, ki bodo vsebovala dodatne omejitve. Mrtvi tek bi lahko trajal tedne. Gre za del odgovora na uvedbo 145-odstotnih carin na kitajske izdelke v ZDA, na katere se je Kitajska odzvala z več ukrepi, ne le dvigom svojih carin.

Med drugim je Kitajska 4. aprila napovedala omejitve na izvoz šestih redkih zemelj, ki jih pridobivajo izključno na Kitajskem, in iz njih izdelanih močnih magnetov. Zanje se sedaj zahtevajo izvozne licence, a sistem še ni nared. Zaradi tega pošiljke v pristaniščih stojijo, kar povzroča čedalje večjo zaskrbljenost med proizvajalci izdelkov iz njih po svetu. Pojavljajo se bojazni, da se utegnejo ponoviti razmere, ki bodo podobne pomanjkanju čipov izpred treh let, ko je močno trpela proizvodnja...

Slo-Tech - Vstopni kuponi (boarding pass) za polete so ostanki nekih drugih časov, ki so se obdržali vse do danes. A morda se bo to v ne tako oddaljeni prihodnosti spremenilo, saj Mednarodna agencija za civilno letalstvo (ICAO) pripravlja spremembe sistema, ki bi lahko zaživele že leta 2028. Pripravljajo digitalne potovalne dokumente, ki bodo nadomestili prijavo na let in vstopne kupone v današnji obliki.

Današnji sistem je dolgočasno predvidljiv. Po nakupu vstopnice moramo še vedno urediti prijavo na let, ki jo lahko izvedemo tudi od doma 48 ali 24 ur pred poletom. Tedaj prejmemo vstopni kupon, ki ga lahko natisnemo ali pokažemo zgolj na telefonu. Kdor tega ne stori, se lahko na let prijavi tudi na okencu ob oddaji prtljage. Kodo na vstopnih kuponih na letališču večkrat skenirajo, ponekod moramo izvleči še potni list. Vse to želi ICAO odpraviti.

Novi sistem predvideva potovalne dokumente (journey pass), ki bi jih ob rezervaciji vstopnice prejeli na pametni telefon. Ti dokumenti bi se...

Slo-Tech - Po dobrem letu dni, ko iz Midjourneyja ni bilo odmevnejših novic, so naposled izdali novo verzijo svojega modela za ustvarjanje slik. Midjourney V7 je v veliki meri napisan na novo, so dejali. Trenutno je na voljo kot alfa različica. Glavni izboljšavi sta višja kakovost slik ter nova orodja oziroma način uporabe. Morda naključno ali pa tudi ne, novi Midjourney V7 je na voljo teden dni po nadgradnji ChatGPT, ki je obnorela svet s sposobnostjo ustvarjanja slik v slogu Ghibli. Midjourney V7 sicer ni namenjen zgolj temu, a to tudi zna.

Nova verzija Midjourneyja je po besedah avtorjev precej natančnejša in riše bolj konsistentne slike, kjer so imele predhodnice težave. To so zlasti okončine, različni majhni predmet, realistične teksture in materiali. Gre torej za podrobnosti, ki so doslej izdajale umetno inteligenco. Tudi najnovejše stvaritve bo možno prepoznati po manjših nekonsistentnostih na teh področjih, a je končni rezultat opazno boljši kot v prejšnjih verzijah.

Druga vrsta...

Slo-Tech - Ko je ameriški predsednik Donald Trump predstavil nove carinske stopnje, ki bodo veljale za 60 držav, jih je označil kot vzajemne carine. Pričakovali smo, da bodo carinske stopnje približno enake kot stopnje, ki jih države zaračunavajo za uvoz iz ZDA. A stopnje so povsem drugačne. Blago iz Evropske unije bo ocarinjeno z 20 odstotki, čeprav je povprečna stopnja v EU za ameriško blago približno tri odstotke. Podobne nedoslednosti veljajo tudi za druge države in ozemlja, v oči pa bode na primer vključitev ozemlja Otok Heard in otočje McDonald pod upravo Avstralije. Ozemlje ni niti država niti naseljeno; na njem živijo le pingvini.

Enačba, po kateri so bile carinske stopnje izračunane, je milo rečeno nenavadna. Za izračun so preprosto vzeli razmerje med izvozom blaga iz ZDA v posamezno državo in uvozom blaga iz te države, nato pa vrednost razpolovili. To so najprej ugotovili internetni blogerji, kasneje pa je ameriška administracija objavila nekoliko polikano verzijo enačbe. To je...

Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.

Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...

Slo-Tech - Raziskovalci z Berkeleya so odkrili novo molekulo, v kateri so atomi berkelija. Gre za težak radioaktivni element brez stabilnih izotopov. Najlažje je sintetizirati njegov izotop ²⁴⁹Bk, ki ima razpolovno dobo 330 dni. Prav ta izotop so raziskovalci uporabili za izdelavo nove "sendvič" spojine, v kateri je berkelij ujet med dva obroča ciklooktatetraena v ionski obliki. Struktura nove spojine berkelocen je podobna uranocenu.

Zgodovina tovrstnih sendvič spojin sega v 50. leta minulega stoletja, ko sta Peter Pauson in Thomas J. Kealy z Univerze Duquesne prva sintetizirala ferocen in to tudi objavila. Predhodne sinteze so bile namreč slučajne, avtorji pa se pomena niso zavedali. Tudi Paulson in Kealy sta ferocen sintetizirala po naključju, ko sta želela z železovim kloridom katalizirati reakcijo, v kateri je bil udeležen tudi ciklopentadienilni anion. A namesto pričakovanega produkta sta dobila rumeno-rdečo snov, ki je bila nadvse stabilna. Ferocen so sestavljale molekule, v katerih je...

Space News - Prva izstrelitev rakete Spectrum, nemškega podjetja Isar Aerospace, se je po okoli pol minute končala s padcem in eksplozijo.

Evropska raketna industrija si pospešeno prizadeva dohiteti SpaceX, ki je s svojo fleksibilnostjo in prebojno raketo Falcon 9 napravil revolucijo v pošiljanju tovora v Zemljino krožnico. Poglavitno vlogo pri tem bodo igrali zasebniki, v katere države in Evropska vesoljska agencija (ESA) vlagajo vse več denarja - ravno pred dnevi je ESA objavila pristopno vabilo v programu European Launcher Challenge (ELC), to je natečaju, ki bo zmagovalcu zagotovil sodelovanje z agencijo, oziroma pravico do pošiljanja njenih satelitov v vesolje. Za enega od kandidatov z največ možnosti za zmago velja bavarsko podjetje Isar Aerospace, ki je danes popoldne izvedlo prvi poskus izstrelitve svoje rakete Spectrum.

Spectrum je 28 metrov visoka dvostopenjska raketa z nosilnostjo ene tone v nizko Zemljino orbito. Poganja jo deset motorjev Aquila, na tekoči kisik in propan, ki so...

Slo-Tech - Google je predstavil svoj novi model umetne inteligence Gemini 2.5, ki ga reklamirajo kot svoj najinteligentnejši model. Gre za večmodalni model, ki razume besedila in slike.Gemini 2.5 Pro Experimental naj bi odgovarjal tehtneje in pravilneje, tako trdi Google, ker si vzame čas za premislek. Še posebej prilagojen je za kompleksnejše naloge, denimo pisanje programske kode, razvoj sistemov in interaktivnih spletnih aplikacij.

Kot je to v navadi, je Google priložil rezultate več standardnih testov, na katerih je bil novi model boljši ali primerljiv od GPT-4.5, o3-mini, Claude 3.7 Sonnet, Grok 3 Beta in - kar je priznanje, da ga zahodna podjetja resno upoštevajo - DeepSeek R1. V večini testov ga je nekoliko prehitel Grok 3 Beta, a ne zaostaja mnogo. Novi model je na voljo za naročnike na Google AI Studio ali Gemini Advanced.

Google je pokazal nekaj primerov uporabe, denimo v programiranju. Gemini 2.5 je iz kratkega opisa v nekaj vrsticah ustvaril celo primitivno računalniško igro

Slo-Tech - Raziskava, ki so jo na bostonskem MIT-u izvedli v sodelovanju z OpenAI, je pokazala na vplive neprimerne uporabe pomočnikov, kot je ChatGPT. Ta se prvenstveno oglašuje kot orodje za izboljšanje storilnosti, denimo za pisanje kode, urejanje besedil, analizo podatkov, iskanje informacij in podobno, čemur je tudi namenjen. ChatGPT ni orodje, kot sta Replika ali Character.AI, ki sta robotska sogovornika (chatbot) za druženje in pogovor. A kljub temu ga nekateri uporabniki uporabljajo tudi tako, kar ni priporočljivo.

V raziskavi so proučevali, kako uporaba sogovornikov vpliva na duševno in čustveno razpoloženje uporabnikov. ChatGPT namreč ni bil napisan, da bi zamenjal ali posnemal odnose in interakcije z ljudmi. Zato so izvedli dvoje študij; v prvi so analizirali vzorce realne uporabe, v drugi pa so izvedli še nadzorovani eksperiment. V prvi študiji so proučili 40 milijonov interakcij ljudi s ChatGPT, pri čemer je bila analiza avtomatizirana. V drugi študiji je sodelovalo 1000 ljudi,...

Slo-Tech - Marsikakšno prevozno sredstvo smo že videli, ki ga je poganjal vodik, od avtomobilov in tovornjakov vse do ladij in celo letal. Na Japonskem pa bo Coca-Cola predstavila prodajni avtomat za pijače, ki ne bo potreboval električnega napajanja, temveč bo zadoščala kaseta z vodikom. Prvo tovrstno napravo na svetu so postavili na 2025 World Expu, ki se bo uradno začel 13. aprila.

Avtomat so razvili v sodelovanju s podjetjem Fuji Electric. Delovanje zagotavlja kemična reakcija vodika, v kateri nastaja energija. Z drugimi besedami, v avtomat je vgrajena gorivna celica, ki iz vodika in kisika proizvaja potrebno električno energijo za pogon. Za zdaj ni znano, kolikšno avtonomijo bodo imele. Samozadostnost omogoča, da bodo avtomati postavljeni na mesta, kjer ni električne energije, še vedno pa bodo potrebovali enostaven dostop za vzdrževanje, kamor bo sodilo tudi redno menjanje vodikovih kaset.

Čeprav o avtonomiji in ceni ni podatka, lahko poizkusimo oceniti, koliko energije potrebuje...

Slo-Tech - OpenAI je predstavil novi model o1-pro, ki ga lahko brez dvoma označimo kot najdražjega doslej. Za "konsistentno boljše odzive" od o1 potrebuje precej več računske moči, ki jo bo OpenAI tudi pošteno zaračunal. Na voljo bo le tistim uporabnikom plačljivih verzij, ki so za dostop prek OpenAI-jevih API-jev porabili vsaj pet dolarjev. Za o1-pro bodo morali sicer prej več, saj bo milijon žetonov (kar ustreza okoli 750.000 besedam) stal 150 dolarjev za vnos, toliko odziva pa bo stalo še 600 dolarjev. To je dvakrat več od GPT-4.5 in desetkrat več od o1. Najcenejši model gpt-4o-mini pa je kar tisočkrat cenejši.

A OpenAI verjame, da bo tudi za tako zasoljeno ceno našel voljne naročnike, ki bodo cenili izboljšane odzive. Kot pravijo, o1-pri misli globlje in bolje, s tem pa rešuje težje probleme. Prvi testi verzije, ki je bila dostopna prek spleta, niso bili zelo pozitivni. Imel je kar nekaj težav s preprostimi nalogami, kot je sudoku, pretentali pa so ga tudi optične prevare. Na...

Slo-Tech - Astronavta Butch Wilmore in Suni Williams sta se vrnila na Zemljo, potem ko sta 6. junija lani na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela s plovilom Boeing Starliner in bi bila morala tam ostati dober teden dni. Misija se je precej zavlekla, ker je NASA ocenila, da bi bila vrnitev z istim plovilom zaradi možnih poškodb tvegana. Starliner je potem septembra brez posadke varno pristal, Wilmore in Williams pa sta morala počakati na redne rotacije posadk.

Čeprav nikoli nista bila zares ujeta na ISS, bi njuna predčasna vrnitev povzročila precej nevšečnosti, zato sta ostala na ISS kar devet mesecev. Poleg njiju sta se vrnila tudi Nick Hague in ruski kozmonavt Aleksandr Gorbunov. Kapsula Crew Dragon je čofnila v morje blizu Tallahasseeja na Floridi danes ponoči po evropskem času. Misija Crew-9 se je začela 28. septembra lani, ko sta na ISS potovala Hague in Gorbunov. Dva sedeža sta bila prazna, da sta se lahko vrnila Wilmore in Williams, ki sta v vesolju preživela 286 dni. To sicer...

Slo-Tech - Doktorski študentje in podoktorski raziskovalci morajo laboratorij, kjer bodo opravljali svoje delo, in s tem mentorja, ki jih bo vodil, izbrati modro in pazljivo. Zgodnja so namreč odločilna za nadaljevanje kariere v znanosti. Eden izmed faktorjev pri izbiri je tudi velikost laboratorija, v katerega se podajajo. Raziskovalne skupine so namreč zelo različnih velikosti, saj segajo od skorajda solo raziskav do ogromnih tovarn znanja z več kot sto raziskovalci.

Dinamika dela in predvsem izplen sta precej drugačna. Nova raziskava je potrdila številna opažanja, ki so se o teh razlikah izoblikovala v skupnosti. Doktorski študentje, ki so delali v velikih skupinah, bodo z večjo verjetnostjo zapustili akademski svet in nadaljevali v drugih karierah. A kdor je ostal, bo imel v povprečju boljšo kariero kot kolegi, ki so začeli v manjših raziskovalnih skupinah.

Raziskovalci so v najnovejši raziskavi analizirali akademsko držinsko drevo z orodjem Academic Family Tree. V njem so podatki o...

Intuitive Machines - Tudi pri drugem poskusu pristanka na Mesecu so imeli pri zasebniku Intuitive Machines podobne težave z laserskim višinomerom: pristajalnik Athena je obstal v nepravilnem položaju, kar je odpravo že predčasno zaključilo.

Le nekaj dni po uspešnem pristanku Fireflyjevega Blue Ghosta na Luni smo lahko spremljali še en podoben poskus zasebnega podjetja, Intuitive Machines s pristajalnikom Atheno. IM je poskušal na Mesecu uspešno pristati že drugič, saj smo lanskega februarja videli njihov prejšnji poskus, z napravo Odysseus, ki pa je imela vrsto težav s senzoriko, spričo katerih je pristala nerodno, si ob tem polomila noge in se prevrnila na bok. Zato šele Fireflyjev uspeh izpred dni velja kot prvi brezhiben privatni pristanek na Luni, medtem ko so bili pri IM pod velikim pritiskom, da ga ne polomijo znova.

A se jim je očitno primerilo nekaj podobnega kot prvič. Med pristajanjem je namreč laserski višinomer ponovno vračal pomanjkljive podatke, polne šuma, zaradi česar plovilo med...

Slo-Tech - Bliža se trenutek, ko bosta vira energije (RTG) na plovilih Voyager 1 in Voyager 2 prešibka, da bi ju še mogla napajati. Do nepovratnega konca pa lahko NASA nekaj časa pridobi tako, da izklopi nenujne instrumente, s čimer zniža porabo energije. Napočil je trenutek, ko je to potrebno.

Že 25. februarja so na Voyagerju 1 izključili merilnik kozmičnih žarkov (cosmic ray subsystem experiment), 24. marca pa bodo na Voyagerju 2 izključili merilnik nizkoenergijskih nabitih delcev. S tem bodo na vsakem plovilu ostali aktivni še trije instrumenti, kar bi moralo zadoščati za še nekaj let delovanja. V nasprotnem primeru bi že konec leta verjetno morali misiji končati. Usoda plovil po letu 2030 pa je še vedno negotova.

To ni prvikrat, ko ugašajo instrumente na Voyagerjih. Sprva sta imeli po 10 instrumentov. Nekatere so izključili, ker niso bili več potrebni, saj so bili namenjeni raziskavam plinastih orjakov, ki sta jih plovili obleteli. Leta 2012 je Voyager 1 dosegel rob heliosfere in...

Slo-Tech - Letošnjo Turingovo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju računalniških ved in predstavlja ustreznico Nobelove nagrade, saj je za to področje ni, sta prejela Andrew G. Barto in Richard S. Sutton. Association for Computing Machinery jima je nagrado podelila za dosežke na področju spodbujevanega učenja (reinforcement learning). Nagrada vključuje tudi milijon dolarjev, ki jih prispeva Google.

Tehniko, ki je danes gonilna sila moderne umetne inteligence, sta Barto in Sutton začela oblikovati v 80. letih minulega stoletja. Tedaj sta v nizu člankov predstavila zamisel, razvila matematične osnove in postavila prve algoritme. Spodbujevano učenje je eden izmed načinov za trening umetne inteligence, ki se mora naučiti izbrati pravilne poti. Do začetka 80. let je bi napredek na tem področju počasen, zato sta nagrajenca oblikovala nov pristop. Agenti umetne inteligence lahko ravnajo po naključju, nato pa njihove poteze ovrednotimo z nagrajevalno funkcijo, ki favorizira želeno...

Slo-Tech - Na Škotskem so v Blackhillocku v omrežje priključili novo baterijo, ki s svojo kapaciteto predstavlja največjo baterijo v Evropi. V prvi fazi, ki se je začela včeraj, zmore moči do 200 MW, prihodnje leto pa jo bodo razširili na 300 MW. Njena kapaciteta bo znašala 600 MWh, trenutno pa je 400 MWh. Postavljena je na strateški lokaciji med Ivernessom in Aberdeenom, da bo pomagala razbremenjevati omrežje med konicami.

Baterija je namenjena tudi premoščanju obdobij, ko ni sonca ali vetra, ki sta pomembna vira električne energije na Otoku. Po britanskem načrtu Clean Power 2030 morajo do leta 2030 zagotoviti vsaj za 22 GW nameščenih baterij, ki bodo podpora obnovljivim virom energije.

Poleg shranjevanja energije bo baterija v Blackhillocku zagotavljala tudi stabilizacijo omrežja za NESO (National Energy System Operator). Pričakujejo, da bodo letni prihranki znašali dobrih 10 milijonov funtov, saj bodo lahko v omrežje priključili več vetrnih elektrarn.

V minulem letu so Britanci iz...

Slo-Tech - V Kennedyjevem vesoljskem centru so minuli teden postavili nov rekord v hitrosti vozil brez voznika. Predelani Maserati MC20 Coupe, ki za krmilom ni imel nikogar, je dosegel hitrost 318 kilometrov na uro, s čimer je približno devet kilometrov na uro podrl dosedanji rekord iz leta 2022. Tedaj je bil najhitrejši IAC AV-21. Maserati MC20 brez voznika pa je imel od lanskega novembra rekord 285 kilometrov na uro.

Maserati je vozil s posebej prilagojeno programsko opremo, ki jo je razvila Politehnika v Milanu. Projekt je tekel v sodelovanju z Indy Autonomous Challenge, ki je na januarskemu CES 2025 v Las Vegasu organiziral prvo tekmovanje med samovozečimi avtomobili. Poldrugi mesec pozneje pa so podrli še hitrostni rekord. To so storili na 4,5 kilometra dolgi pisti, kjer sicer vozijo raketoplani.

Maserati MC20 je sicer avtomobil, ki je na voljo v redni prodaji, le da ni samovozeči. Je pa samovozeča verzija predlani uspešno prevozila petdeset kilometrov Mille Miglia. Naslednji korak bo...

Firefly - Ameriško podjetje Firefly je danes dopoldan po našem času s pristajalnikom Blue Ghost uspešno izvedlo pristanek na Mesecu. Gre za drugi takšen dosežek privatnega akterja in prvega, kjer je vse potekalo brez težav.

Nasin program Commercial Lunar Payload Services (CLPS), s katerim spodbujajo zasebna vesoljska podjetja k oblikovanju Lunarne ekonomije, žanje konkretne sadove. Po tem, ko smo lanskega februarja videli sploh prvi uspešen pristanek takšne sorte, ko se je na površje našega naravnega satelita spustil pristajalnik Odysseus, firme Intuitive Machines, so sedaj pri konkurenčni družbi Firefly uspeh še nadgradili. Medtem ko je imel Odisej ob pristajanju obilico težav in se je za nameček na tleh še prekucnil, pa je Fireflyjev pristajalnik Blue Ghost podvig izvedel z odliko.



Naprava je v vesolje na raketi Falcon 9 poletela 15. januarja, nakar je skoraj mesec dni krožila okoli Zemlje po vse bolj oddaljenih krožnicah, dokler ni preskočila v Mesečevo in pretekli vikend posredovala...

Slo-Tech - Internet je obnorel videoposnetek dveh agentov umetne inteligence, ki se pogovarjata in hitro ugotovita, da nihče od njiju ni človek. Zaradi tega se namesto v angleščini začneta sporazumevati v lastnem jeziku, ki se imenuje Gibberlink. Interakcija je hitrejša in natančnejša, a na prvi pogled se zdi kot iz filmov o Terminatorju. Resnica ni tako zlovešča, a nič manj zanimiva.

Gibberlink je "jezik", ki sta ga učinkovitejše sporazumevanje med agenti umetne inteligence razvila Boris Starkov in Anton Pidkuiko. Gibberlink uporablja sistem GGWave za prenos informacij po zvočnem kanalu. Ta predpisuje strukturo, ki jo ljudje sicer ne morejo razumeti brez pripomočkov, a strojem omogoča komunikacijo brez odvečnega naprezanja (overhead). Ker jim ni treba generirati angleščine (ali katerega drugega človeškega jezika), potrebujejo manj računske moči.

Agenta na posnetku tako nista spontano izumila novega jezika za medsebojno komunikacijo, ker bi želela govoriti ljudem nerazumljivo ali ker bi bilo to hitreje, temveč sta bila tega jezika naučena. Ob tem avtorja novega jezika poudarjata, da je vanj vgrajenih več varovalk, ki zagotavljajo integriteto prenesene informacije, standardizacijo in zaupnost. Ker je struktura vnaprej določena, je...

Slo-Tech - Iz Anthropica je prispel novi model umetne inteligence Claude 3.7, ki zmore delovati v dveh načinih. Odzivi so lahko klasični ali pa razmišljujoči (reasoning), s čimer lahko rešuje tudi težje zagonetke. Zaradi tega je hibridni model enostavneje uporabljati, zlasi kadar potrebujemo kombinirane odzive. Uporabnik (ki uporablja API) ima nadzor nad njegovim obnašanjem, na primer kako dolgo razmišlja in koliko računske moči troši. Hkrati model izpisuje (scratchpad), kako razmišlja oziroma rešuje problem. To je koristna informacija tudi za uporabnika, ki lahko vidi, ali bi se model bolje odrezal, če bi imel na voljo več časa, in podobno.

Claude 3.7 je precej boljši pri pisanju kode in razvoju, dobil pa je tudi orodje Claude Code za pisanje kode. Inženirji mu lahko delegirajo različna opravila, ki jih morajo rešiti pri programiranju. Razmišljujoči model je dobil dodatni trening na področjih pisanja kode, uporabe računalnikov, odgovarjanja na pravne dileme in podobne naloge, ki jih lahko...

Slo-Tech - Slušalke z odpravljanjem šuma so v zadnjih letih postale izjemno popularne, saj omogočajo bolj zbrano in umirjeno poslušanje vsebin tudi v hrupnih okoljih, denimo na javnem prevozu. Pričakovali bi, da so za sluh blagodejne, saj lahko vsebino poslušamo pri nižji jakosti. A raziskovalci preverjajo, ali imajo tudi temne plati. Tovrstne slušalke bi lahko bile povezave z motnjami v procesiranju zvokov v možganih (auditory processing disorder, APD), a dokazov še nimajo.

APD sicer ni nova motnja, jo pa po navadi diagnosticirajo že pri otrocih. Gre za težavo pri lociranju, od kod izvirajo zvoki, razumevanju govora v hrupnih okoljih in podobno. Okvarjeni del ni uho, ki je fiziološko normalno, temveč gre za motnje pri procesiranju v možganih. V zadnjem času pa se je povečalo število primerov, ki jih odkrijejo pri odraslih ljudeh, zaradi česar so raziskovalci začeli iskati novejše okoljske dejavnike. Seveda pa bi lahko več diagnosticiranih primerov pripisali tudi boljšemu poznavanju te...

Slo-Tech - Pred štirimi dnevi predstavljeni Microsoftov kvantni čip, ki naj bi vseboval delce Majorana, med fiziki buri duhove. Z novimi delci naj bi ustvarili topološke kubite za shranjevanje kvantnih informacij, ki je bolj odporno na motnje iz okolice, s tem pa lažje razširiti do večjih kapacitet. Čeprav je Microsoft nekaj vmesnih rezultatov objavil v Nature, dokaza za obstoj topoloških kubitov niso.

Nekateri fiziki so zato sila skeptični do navedb. Tudi raziskovalci so namreč v članku zapisali, da poizkusi ne dokazujejo obstoja kvazidelcev Majorana v nanožicah. Pred štirimi leti je Microsoftova skupina iz Delfta že trdila, da so te kvazidelce ustvarili, a so na koncu navedbe umaknili. Problem je težak in niti ni nujno rešljiv s trenutno tehnologijo. Poizkusov je bilo več, a so bili vsi neuspešni, članki pa umaknjeni.

Drugi fiziki predvsem poudarjajo, da je Microsoft razkril premalo informacij, da bi lahko trditve potrdili. Iz Microsofta sicer pravijo, da bodo vse razkrili ob svojem času,...

Slo-Tech - Mednarodna vesoljska postaja (ISS), ki že od leta 1998 kroži dobrih 400 kilometrov nad površjem našega planeta, bi morala po zadnjih dogovorih delovati do konca leta 2030, nato pa bo sledil kontroliran vstop v atmosfero. A Elon Musk ima drugačne načrte, ki jih je spričo njegovega položaja v ameriški izvršni oblasti in vodenja podjetja SpaceX treba jemati resno. Zapisal je, da bi po njegovem mnenju morali ISS deorbitirati v prihodnjih dveh letih.

Začelo se je kot že ničkoliko njegovih domislic, in sicer z objavo na lastnem omrežju X. Zapisal je, da je ISS preživela svoj namen in da ne nudi več skoraj nič dodane vrednosti, zato bi se morali začeti pripravljati na deorbitiranje. Ker se leto 2030 hitro bliža, bi šlo lahko za povsem nedolžno objavo. A v nadaljevanju je pojasnil, da zagovarja deorbitiranje v letu 2027. To pa je štiri leta pred načrtovano upokojitvijo ISS.

ISS ne morejo preprosto zakleniti in prepustiti usodi, saj bi v tem primeru hitro treščila na Zemljo. Ker bi bil...

Slo-Tech - Poljsko podjetje Clone Robotics je predstavil svojega humanoidnega robota, ki je nadvse verna odslikava človeškega telesa. Protoclone sestavlja skelet iz polimera, ki deluje kot replika 206 kosti v človeškem telesu. Nanje so pripeli več kot tisoč umetnih mišic lastne tehnologije Myofiber, ki je podobna pnevmatsim mišicam.

Robota poganja 500-vatna vodna črpalka, ki skozenj potiska 40 litrov hidravlične tekočine na minuto. Ko tekočina napolni cevke v "mišicah", se te skrčijo. Ko jih zapusti, se raztegnejo. Robota so prikazali, ko visi na nitih s stropa. Poleg hidravlike ga sestavlja še senzorični sistem, ki vsebuje štiri kamere, 70 inercijskih senzorjev položajev sklepov in udov ter 320 merilnikov pritiska.

Za zdaj je Protoclone še vedno prototip, ki ne zmore vzdrževati ravnotežja in mora zato viseti s stropa. A če pomislimo, da je Clone Robotics pred tremi leti kazal eno roko, je napredek hiter. V naslednjih letih lahko pričakujemo humanoidnega robota, ki bo morda zmogel početi...

Slo-Tech - Francoski fuzijski reaktor WEST (Tungsten/W Environment in Steady-state Tokamak), ki ga upravlja Komisariat za alternativne energije in atomsko energijo Francoske republike (CEA), je zabeležil nov rekord. V najnovejšem poizkusu so 1337 sekund vzdrževali plazmo s termično močjo 2 MW, s čimer so podrli kitajski rekord.

V začetku leta so na Kitajskem 1066 sekund zagotavljali temperaturo nad 100 milijonov stopinj Celzija, s čimer so pretekli rekord presegli za več kot dvakrat. V Franciji so te pogoje zagotavljali 1337 sekund, pri tem pa reaktor ni utrpel škode ali drugih nepričakovanih posledic. Doseganje tako visokih temperatur in tlakov od 5 do 10 atmosfer namreč predstavlja stres za reaktor.

Naslednji koraki so še bolj ambiciozni, saj želijo iz minutnih dosežkov prestopiti v ure. Tudi to bodo poizkušali v WEST-u, čeprav slednji nikoli ne bo komercialni reaktor. Še vedno pa poteka tudi gradnja največjega fuzijskega reaktorja na svetu ITER, ki bo stal v Franciji.

Slo-Tech - Muskovo podjetje za razvoj umetne inteligence xAI je predstavilo novo generacijo modela Grok. Tretja inkarnacija obstoji tudi v različicah Mini in Reasoning. Prva ima manjši nabor parametrov, s čimer je hitrejša in manj požrešna, druga pa reševanju nalog. Ob tem je xAI dejal, da je družina Grok 3 zmogljivejša od konkurence.

Grok 3 so predstavili v prenosu v živo na platformi X, kar je bil mestoma precej nenavaden dogodek. Poleg razvijalcev je sedel njihov šef Elon Musk, ki jih je vmes dopolnjeval in popravljal. Med drugim je dejal, da na modelu neprestano delajo in da se bo sproti izboljševal. To v praksi ni možno, saj je model po treningu zaklenjen, možne so le manjše spremembe (fine-tuning).

Kdaj bo Grok 3 na voljo za končne uporabnike, niso povedali. Dejali pa so, da so ga izurili z desetkrat več računske moči od predhodnika. Musk je v svojem slogu dodal, da gre ultimativni model, ki išče resnico, ki je včasih v nasprotju s politično korektnostjo.

V testih matematike (AIME)...

Slo-Tech - Ko je pred skoraj dvema letoma potonila podmornica Titan, ki se je želela potopiti do razbitin Titanika, je za seboj pustila značilen zvočni odtis. Ni skrivnost, da so oceani prepredeni s hidrofoni, ki se uporabljajo za najrazličnejše namene, od vojaških do raziskovalnih, in prav s temi je ameriška NOAA posnela implozijo.

Z javnostjo so sedaj delili posnetek, ki je nastal takoj po imploziji. Posneli so ga 900 kilometrov od kraja nesreče. Triindvajsetsekundni posnetek se začne s statičnim šumom, nato pa kmalu slišimo zvočni odtis implozije. Posnetek so objavili minuli teden v okviru preiskave, ki še vedno poteka. Pred štirimi meseci so delili prve fotografije ostankov podmornice. Preiskujeta se tako nesreča kot tudi morebitna kazenska odgovornost podjetja OceanGate, ki je izdelalo podmornico in tržilo potop. Obalna straža in Odbor za varnost v prometu (NTSB) sta v dveh tednih po nesreči zaslišala tudi več nekdanjih zaposlenih in neodvisnih strokovnjakov. Ti so v pričanjih podjetje in preminulega direktorja močno obremenili. Preiskava teče tudi v Kanadi. Proti podjetju je vložena tudi odškodninska tožba svojcev ene izmed petih žrtev nesreče.

Končnega poročila še ni, ker preiskave še niso končane.

Slo-Tech - Evropsko celinsko električno omrežje (CESA) je včeraj vključilo tri baltske države. Estonija, Latvija in Litva so se ob 15.05 uspešno sinhronizirale z omrežjem, s čimer so pretrgale vezi z ruskim omrežjem. Prekinili so vse povezave (interconnect) z Rusijo in Belorusijo.

Baltske države so s CESA povezane prek Poljske prek ozkega koridorja Suwałki. Prav tako ima Litva podmorsko povezavo s Švedsko, Estonija pa dve s Finsko, a so namenjene le prenosu električne energije, ne pa sinhronizaciji, saj po njih teče enosmerni tok. Sinhronizacijo frekvence pa zagotavlja navezava na poljsko omrežje.

CESA (nekoč imenovana UCTE) ima dobrih 400 milijonov odjemalcev in vključuje vso celinsko Evropo (razen Skandinavije), Turčijo, Alžirijo, Maroko in Tunizijo (povezava prek Gibraltarja). Operaterji se združujejo v organizacijo ENTSO-E. CESA je eno največjih sinhroniziranih območij na svetu in eno najzanesljivejših. Pred tremi leti je članica območja postala tudi Ukrajina.

Slo-Tech - V ZDA je eden največjih financerjev znanosti na področju ved o življenju NIH (National Institutes of Health) sporočil, da bo v vseh tekočih in prihodnjih projektih enostransko znižal sredstva za posredne stroške. Ta se bodo več kot razpolovila in bodo po novem znašala 15 odstotkov vrednosti projektov. To utegne v velike težave pahniti univerze, ki projekte izvajajo.

Raziskovalni projekti poleg sredstev, ki so namenjena za neposredno izvajanje projekta in s katerimi upravlja vodilni raziskovalec, vključujejo tudi del za posredne stroške (overhead ali indirect costs). Iz tega zneska, ki se v odstotkih prišteje vrednosti projekta, se pokrivajo vsi stroški, ki jih ni možno knjižiti neposredno na projekt. Neposredni stroški so plače raziskovalcev, nakup materiala in opreme, udeležba na konferencah in podobno, posredne stroške pa inštitucije porabijo za pokrivanje obratovalnih stroškov prostorov (ogrevanje, voda, elektrika, zavarovanje, čiščenje), nakupe in vzdrževanje sistemske...

Slo-Tech - Škodljivi učinki trdnih delcev v zraku (PM) so obče znani, zato so predpisane tudi sorazmerne stroge meje, nad katerimi zrak štejemo za onesnažen in zdravju škodljiv. Posebej škodljivi so majhni delci, in sicer PM10 (z aerodinamskim premerom pod 10 µm) in PM2,5 (z aerodinamskim premerom pod 2,5 µm). Mejna vrednost za PM10 znaša 40 μg/m³ v koledarskem letu, v dnevu pa 50 μg/m³, a ne več kot 35-krat v letu. Za PM2,5 je letna mejna vrednost 25 µg/m³.

Vplivi na zdravje so številni, letno pa zaradi onesnaženosti zraka s PM umre nekaj milijonov ljudi (v letu 2015 so število smrti ocenili na 4,1 milijona). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da izpostavljenost PM2,5 v 24 urah ne presega 15 μg/m³, v letnem povprečju pa ne 5 μg/m³. Posledice izpostavljenosti PM2,5 niso le dolgoročne zdravstvene težave, temveč lahko tudi kratkoročno vpliva na kognitivne sposobnosti. Raziskovalci z birminghamske univerze so proučevali vpliv izpostavljenosti PM, ki v prostoru nastanejo zaradi...

Slo-Tech - DeepSeek je razburkal svet z najavo, da so svoj model DeepSeek R1 izurili za vsega šest milijonov dolarjev, a gre še ceneje. Raziskovalci s Stanforda in washingtonske univerze so pripravili model s1, ki je primerljiv z OpenAI o1 in DeepSeek R1, le da so za njegovo pripravo porabili 50 dolarjev, kodo in vhodne podatke trening pa priobčili javnosti.

Ocena 50 dolarjev ni povsem poštena, saj so porabili toliko denarja za najem računske moči za trening. V to torej niso všteti niti stroški nabave strojne opreme niti stroški dela ljudi. Druga pomembna podrobnost je način učenja, saj je s1 uporablja distilacijo, torej se je učil na modelu Gemini 2.0 Flash Thinking Experimental. Na podoben način so na Berkeleyju že januarja pripravili model za 450 dolarjev.

Kodo za s1 in vse spremljajoče informacije so objavili na Githubu. To pomeni, da ga lahko uporabi ali nadalje razvija vsakdo. Ključno vprašanje pa je, kaj to pomeni za razvoj novih modelov od začetka. Razvoj s1 je bil tako poceni, kar...

Slo-Tech - Po 25 letih odstopa Chris Anderson, ki je vsa ta leta vodil TED Conferences, ki so najbolj znane po blagovni znamki TED Talks. TED ima sicer precej daljšo zgodovino, saj je bil ustanovljen leta 1984. TED (Technology, Entertainment, Design) se je začel kot tehnološka konferenca. Anderson, ki bo letos dopolnil 68 let, se bo upokojil.

TED je sicer precej več kot TED Talks. Gre za neprofitno organizacijo, ki organizira dogodke v živo (iz katerih so nastali tudi neodvisni TEDx), upravlja izjemno priljubljene profile na YouTubu in družbenih omrežjih, izdaja podcaste, radijski oddaje in novičnike, deluje na področju izobraževanja in človekoljubne dejavnosti. TED je neprofitna organizacija, Anderson pa v njej nikoli ni prejemal plače - dovolj premožen je že brez tega. Izjemno svetovno popularnost so dosegli leta 2006, ko so na splet priobčili svoje vsebine, in tedaj je TED postal globalna znamka.

TED ima sicer sredstva v višini okoli 100 milijonov dolarjev, od tega 25 milijonov dolarjev...

Slo-Tech - Iztekajoči teden sta močno zaznamovala kitajska modela umetne inteligence DeepSeek in Alibaba Qwen, ki obljubljata primerljive rezultate z zahodnimi modeli ob nekajkrat nižjih stroških. To je preplašilo zlasti trge in proizvajalce čipov, medtem ko se proizvajalci programske opreme novih modelov lahko le razveselijo, saj bodo z manj stroški lahko postorili več. OpenAI je hitro odgovoril in je javnosti odprl model o3-mini, ki je na voljo brezplačno in brez registracije, torej za slehernika.

OpenAI je o3-mini napovedoval in demonstriral že minuli mesec, sedaj pa ga je dal v uporabo. Podobno kot o1-mini je tudi naslednik prilagojen za uporabo v naravoslovno-tehničnih kontekstih, matematiki, računalništvu in programiranju, torej razširjenem STEM. Na voljo so trije podmodeli (reasoning effort option), in sicer nizki, srednji in visoki. Najzmogljivejši presega tudi o1, vsi pa so varčnejši. OpenAI zagotavlja tudi, da o3-mini naredi tretjino manj resnih napak kot o1-mini in se hitreje...

Slo-Tech - Butch Wilmore in Suni Williams, ki sta junija lani poletela na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), bosta tam ostala še nekoliko dlje. Na Zemljo bi se bila morala vrniti po osmih dneh, torej 14. junija lani, a je NASA tedaj ocenila, da bi bila vrnitev preveč tvegana. Boeingov Starliner, s katerim sta priletela na ISS, je imel težave s potisniki in puščanje helija. Po več testih se je NASA odločila, da se astronavta na Zemljo ne bosta vrnila z istim plovilom, ker je obstajala nevarnost za katastrofo.

Starliner je ostal na ISS precej dlje od načrtovanih osmih dni. Na Zemljo se je vrnil 6. septembra, a brez posadke. Vrnitev je bila uspešna, Wilmore in Williams pa sta ostala na ISS. NASA je bila že pred tem odločila, da se bosta domov vrnila s SpaceX-ovim Crew Dragonom, ki bi moral februarja letos na ISS pripeljati naslednjo rotacijo astronavtov.

A to se ne bo zgodilo februarja. Zaradi tehničnih težav s plovilom Crew Dragon bo polet možen šele konec marca, torej se bosta nesrečna...

Slo-Tech - Raziskovalci s Kitajske akademije znanosti v Pekingu so vzredili in do odraslosti vzgojili miši, ki imajo dva očeta, za kar so uporabili metodo CRISPR. Podobne cilje so v preteklosti zasledovale in dosegale že nekatere druge raziskovalne skupine, denimo japonski raziskovalci pred dvema letoma in pred sedmimi leti raziskovalci iz Kitajske. Vsakokratni pristop je nekoliko drugačen, zato je vreden pozornosti.

Početje ni preprosto, ker smo sesalci kompleksna bitja. Resda nas v veliki meri določa genski zapis v kromosomih - miši jih imajo 20 parov - a to ni dovolj, zato novega bitja ne moremo dobiti enostavno tako, da bi združili dva para kromosomov. Pomembno vlogo ima tudi epigenetika, torej dedne informacije, ki niso zapisane z zaporedjem nukleotidov (A, C, G, T). Značilni primer je metilacija DNK in pa modifikacij na histonih. Prenos teh informacij na novo generacijo imenujemo genetsko vtisnjenje, ki poskrbi, da se izrazi le ena kopija starševskega gena. To se zgodi le pri manjšem...

Slo-Tech - Danes je svoj veliki model predstavila tudi Alibaba. Qwen2.5-Max, ki je bil natreniran na 20.000 milijardah drobcev informacij (token), je po meritvah ustvarjalcev celo malo boljši od Deepseeka V3, GPT-4o, Llame-3.1 in primerljiv s Claude-3.5-Sonnetom.

Novi model lahko preizkusimo kot klepetalnik, naročniki pa imajo tudi dostop do API prek Alibaba Cloud. Prve verzije Qwen2.5 smo sicer videli že jeseni. Qwen2.5-Max lahko sprejme do 100.000 vhodnih znakov, njegovi odgovori pa so tudi v slovenščini. Qwen2.5 zna odgovarjati na vprašanja, brskati po spletu, ustvarjati slike in videoposnetke.

Alibaba model označuje kot vizualnega agenta, s čimer namiguje na multimodalnost. Osnovan je na verziji Qwen2-VL iz septembra 2024, na voljo pa je v verzijah s 3, 7 in 72 milijardami parametrov. Na voljo je tudi na Githubu.

Slo-Tech - Kitajski fuzijski reaktor tipa superprevodni tokamak EAST je ponovno dosegel svetovni rekord, pri čemer je spet presegel svoj pretekli dosežek. Fuzijsko reakcijo, ki je zagotavljala temperaturo nad 100 milijonov stopinj Celzija, so uspeli izvajati 1066 sekund, s čimer so več kot podvojili dosedanji rekord. To pot so dosegli temperaturo 104 milijone stopinj Celzija, aprila 2023 pa 403 sekunde. Nižje temperature, denimo 70.000.000 °C, so že bili ohranjali več kot tisoč sekund.

Temperatura in čas trajanja sta pomembna podatka za fuzijske reaktorje, tretji pomembni podatek pa je to pot umanjkal. Kitajska akademija znanosti ni povedala nič o gostoti plazme. Več kot tisoč sekund trajajoča reakcija je pomembna, saj se v tem času že vzpostavijo ustrezne tokovnice v plazmi, ki poskrbijo za kroženje. Cilj raziskav je seveda delujoč fuzijski reaktor, ki bi ustvaril več energije, kot jo porabi. Eksperimentalni reaktor EAST, ki stoji na Inštitutu za plazemsko fiziko v Hefeiju, uporabljajo od...

Slo-Tech - V preteklem letu je Evropska unija 11 odstotkov svojih potreb po električni energiji pokrila s sončno energijo, medtem ko je bil prispevek termoelektrarn na premog 10 odstotkov, so izračunali v podjetju Ember. Zmanjšala se je tudi odvisnost od zemeljskega plina, ki je prispeval 16 odstotkov.

Izrazito sta se povečala tudi prispevka hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Največji delež je premog predstavljal leta 2003, v naslednjih dveh desetletjih pa se je ta proizvodnja znižala za dve tretjini. V večini držav je delež premoga zanemarljiv, pomembni izjemi pa sta Nemčija in Poljska, kjer pa poraba premoga takisto pada.

Sončna energija in vetrna energija zlagoma pridobivata iz leta v leto, jedrske elektrarne in hidroelektrarne pa so nadaljevale povratek po katastrofalnem letu 2022, ko so suša in remonti v Franciji močno oklestili njihovo proizvodnjo.

Zanimivo je, da je lani Evropa prejela manj sončnega obsevanja kot leta 2023, a je zaradi izgradnje novih kapacitet proizvodnja kljub...

Slo-Tech - Nova ameriška administracija je sprejela ukrepe, ki so paralizirali delovanje največje agencije, ki financira znanost. National Institutes of Health je praktično čez noč odpovedala vse službene poti svojih zaposlenih in sodelovanje na sestankih prek interneta, preklicala vse oglase za delovna mesta, prepovedala komunikacijo z javnostjo in izdajanje kakršnihkoli uradnih dokumentov. Prepoved komunikacije vsebuje tudi posodabljanje spletnih strani, izdajanje strokovnih mnenj in poročil ipd. Ustavili so se tudi vsi postopki ocenjevanja projektnih prijav.

Popolna zamrznitev vseh navedenih opravil bo trajala do začetka februarja, nekateri ukrepi pa bodo bržkone veljali še dlje. Podrobnih informacij niti NIH nima, v precejšnji negotovosti pa so tudi raziskovalne ustanove. Te skrbi zlasti zaustavitev ocenjevanja projektnih prijav, saj je v ZDA projektno financiranih več kot 300.000 raziskovalcev na več kot dva tisoč ustanovah.

Paraliza je posledica izvršnega ukaza, ki ga je izdal novi...

Slo-Tech - Do zanimive tekme med ljudmi in roboti v nogometu nas loči še vsaj nekaj let, do tekaške preizkušnje na maratonu pa precej manj. Aprila bo na Kitajskem potekal polmaraton, v katerem bodo tekmovali ljudje in roboti. V pekinški četrti Daxing se bo okrog 12.000 ljudi preizkusilo na 21-kilometrski trasi, med katerimi bodo tudi roboti več kot 20 podjetij.

Že lani novembra smo videli fotografije s polmaratona v Pekingu, na katerih so roboti tekli v cilj skupaj z ljudmi. A tedaj niso pretekli celotne razdalje, temveč so se priključili le v ciljni ravnini. To pot bo drugače, saj bodo morali roboti premagati vseh 21 kilometrov. Pri tem gre seveda za humanoidne robote, ki se premikajo na enak način kot ljudje, in ne kakšne industrijske zverine na kolesih.

Dve okončini, ki zmoreta človeško hojo ali tek, je tudi glavni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati roboti za udeležbo. Biti morajo še višine med 0,5 in 2 metroma, razdalja med kolkom in stopalom pa mora znašati vsaj 0,45 metra. Roboti so...

Slo-Tech - Francija je v minulem letu več kot 95 odstotkov električne energije proizvedla brezogljično, kar je največ doslej. K temu so največ prispevale jedrske elektrarne in hidroelektrarne. Francija je lani proizvedla 536,5 TWh električne energije, od česar so izvozili 89 TWh, kar je skoraj dvakrat več kot leto pred tem. Večji izvoz je omogočila šibka domača poraba, ker je gospodarstvo raslo počasneje od pričakovanj.

Jedrske elektrarne v Franciji so lani proizvedle dobrih 350 TWh električne energije, kar je več kot v letih 2022 in 2023, a še vedno manj kot pred desetletjem. Obnovljivi viri energije so ustvarili 148 TWh oziroma 28 odstotkov električne energije. Posebej produktivne so bile hidroelektrarne, saj je bilo minulo leto v Franciji bolj deževno od povprečja. Sončne elektrarne so prispeval 4,3 odstotka, s čimer so prehitele plinske elektrarne in termoelektrarne. Iz fosilnih goriv so pridobili najmanj energije v zadnjega pol stoletja (od konca 50. let).

Stare amortizirane francoske...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših robotov za pogovore se imenuje ELIZA, ki je bila razvita v sredini 60. let minulega stoletja. V primerjavi z današnjimi modeli, kot sta GPT ali Gemini, je zagotovo zastarela, a še vedno presenetljivo človeška.

Napisal jo je Joseph Weizenbaum z MIT-a. Najbolj znana skripta zanjo se imenuje DOCTOR in simulira pogovore, ki bi jih vodil psihoterapevt. ELIZA je napisana v programskem jeziku MAD-SLIP (Michigan Algorithm Decoder Symmetric List Processor), ki ga je izumil Weizenbaum in je kasneje postal lisp. Prav verzija ELIZE v lispu je z zgodnjim internetom zaslovela, prvotna verzija pa je skoraj utonila v pozabo.

Originalnih 420 vrstic ELIZE so ponovno odkrili šele leta 2021 v Weizenbaumovimi zapiski. Jeffrey Shrager s Stanforda se je lotil projekta obnove ELIZE, prvič je kodo pognal decembra. Ta ima tudi kakšnega hrošča, tako se na primer zruši ob vnosu številk, a za leto 1965 predstavlja velik dosežek. Sedaj jo lahko preizkusimo na internetu. V vseh...

Slo-Tech - Pred šestimi meseci je na dvorišče stanovanjske hiše na Otoku princa Edvarda v Kanadi priletelo nekaj vesoljskega. Izkazalo se je, da na ploščicah pristalo približno 100 gramov materiala, ki je izviral z meteorita. To je bržkone prvi posnetek padca meteorita zares od blizu, ki vsebuje sliko in zvok. Dogodek je potrdila Univerza v Alberti.

Lastnik hiše Joe Velaidum je dejal, da je na mestu udarca stal nekaj minut pred padcem. Ko se je s partnerko vrnil s sprehoda, je na tleh opazil drobce razbitin, ki so bile v značilni zvezdasti obliki. Ko sta na posnetkih nadzorni kamer preverila, kaj se je zgodilo, sta opazila zgolj padec kamna očitno z neba. Dogodek sta prijavili v sistem za poročanje o padcih meteoritov Univerze v Alberti.

Chris Herd, ki na univerzi ureja zbirko ostankov meteoritov, je dober teden dni pozneje obiskal hišo, dokumentiral dogodek in zbral ostanke. Našel je okrog 100 gramov ostankov, na tleh pa dobre štiri kvadratne centimetre velik krater. Kasnejša analiza je...

Blue Origin - Dolgo pričakovani prvi polet Blue Originove težke nosilne rakete New Glenn se je odvil zelo uspešno, čeprav optimističen poskus pristanka prve stopnje ni uspel.

Blue Origin, vesoljsko podjetje Jeffa Bezosa, sicer že več let pošilja turiste na podorbitalne polete z raketo New Shepard, toda eden najbogatejših zemljanov je že od vsega začetka ciljal mnogo višje - v orbito, na Mesec, proti Marsu. A preskok z New Sheparda na večjo, težko nosilno raketo New Glenn, ki bi zmogla tekmovati s SpaceXovimi napravami v množičnem prenašanju tovora v vesolje, je šel dolgo časa po polžje; malo zato, ker so v podjetju ubrali nekaj previdnejši način razvoja od tistega Elona Muska, malo pa spričo zapletov z raketnim motorjem BE-4, ključnim elementom New Glenna. Tudi prvi poskus izstrelitve, v ponedeljek, so morali prekiniti zaradi tehnične napake.

Sedaj se Bezosu in njegovim inženirjem lahko odvali kamen od srca, kajti dolgo pričakovani prvi let New Glenna je uspešno za njimi. Raketa se je v zrak...

Slo-Tech - Potem ko je bil od leta 2021 najhitrejši (znani) superračunalnik na svetu Frontier, ga je novembra lani prehitel El Capitan, ki domuje v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji.

El Capitan ima milijon jeder CPU, ki jih prispeva 43.808 procesorjev AMD Epyc 24C Genoa s frekvenco 1,8 GHz, in deset milijonov jeder GPU, ki jih prispeva 43.808 grafičnih čipov AMD Instinct MI300A. V rednem obratovanju zmore 1,7 eksaflops, konična zmogljivost pa doseže 2,7 eksaflops. Novembra se je zavihtel na vrh lestvice Top 500, njegova gradnja pa je stala okrog 600 milijonov dolarjev. Za hlajenje porabi okrog 20.000 kubičnih metrov vode dnevno in porabi 30 MW električne energije, kar je trikrat več od celotnega kraja Livermore.

Resno delovanje pa se bo začelo šele marca. Vpregli ga bodo v raziskave jedrskega orožja, ki so od moratorija na jedrske poizkuse le še v računalnikih. Eden izmed teh je tudi El Capitan. Predhodnik Sierra je bil leta 2018 drugi najzmogljivejši superračunalnik...

Slo-Tech - Evropski projekt Copernicus Climate Change Service (C3S) je potrdil, da je bil lanski november nadpovprečno topel. S povprečno globalno temperaturo 14,1 °C je bil drugi najtoplejši v zgodovini meritev, s čimer je zaostal le za predlanskim. S tem je bila povprečna temperatura za 1,62 °C višja od povprečja iz predindustrijske dobe. S tem pa je tudi praktično gotovo, da bo 2024 rekordno toplo leto.

Končne podatke za december še čakamo, a C3S je sporočila, da lahko z veliko gotovostjo leto 2024 razglasi za najtoplejše. Predindustrijske temperature smo prvikrat presegli za 1,5 °C, obseg ledu na Antarktiki pa je novembra dosegel najmanjšo vrednost doslej. S tem se nevarno približujemo mejam, ki jih določa pariški sporazum. V njem so se države sporazumele, da bodo dvig temperature obdržale pod 2 °C, poizkusile pa bodo storiti vse, da bi ostal pod 1,5 °C. Gre sicer za daljše povprečje, ne za enkratna odstopanja, zato lansko toplo leto še ne pomeni, da je pariški sporazum popolnoma...

Slo-Tech - O spletni strani Sci-Hub je bilo prelitega že veliko črnila, avtorica pa v večino zahodnih držav ne sme stopiti, ker bi morala plačati milijardne odškodnine. Sci-Hub je namreč spletna stran, ki omogoča brezplačni dostop do znanstvenih člankov, ki so sicer zaklenjeni za plačljivimi naročninami velikih založnikov. (Ne)legalnost tega početja bomo danes spregledali in izpostavili problem, ki ga Sci-Hub nehote širi. Umaknjeni (retracted) članki so na Sci-Hubu dostopni brez kakršnihkoli opomb ali opozoril.

Umiki člankov se zgodijo iz več razlogov, med katerimi namerna prevara ni najpogostejši, dasiravno ravno ti primeri polnijo časopise. A končna sodba je enaka: članek je umaknjen, kadar mu ni več možno zaupati. Založniki članka običajno ne izbrišejo, temveč ga opremijo z velikimi oznakami, da je umaknjen.

Sci-Hub deluje nekoliko drugače. Na drugi strani je velikanska baza, v kateri so shranjene kopije člankov. Kadar od Sci-Huba zahtevamo kakšen članek, bo algoritem najprej preveril,...

Slo-Tech - Februarja 2019 so Brazilci zadnjikrat premaknili ure s poletnega na zimski čas - in tako je ostalo. Tedanji predsednik je vzhičeno naznanil, da je premikanja urinih kazalcev konec in da se ne bo nikoli več vrnilo. A morda ga bo zgodovina postavila na laž. Brazilci nad zimskim časom niso zelo navdušeni, a tehtnico utegneta na koncu prevesiti ekonomija in vreme.

Ko so v Braziliji ukinili poletni čas, je bilo prebivalstvo spremembi večidel naklonjeno. Večina prebivalstva je bila proti premikanju ure, precej manj enotnosti pa je bilo o tem, kateri čas obdržati. Na koncu je obveljal standardni čas, kar je poleti prineslo nekaj nevšečnosti. Na gosto poseljenem jugovzhodu države je poleti sonce vzhajalo ob 4.30, že ob 8. uri zjutraj pa je z vso močjo sijalo. A resnični razlogi za skorajšnjo vrnitev poletnega časa so energetski.

Že lani, ko je državo pestila izjemna suša in so hidroelektrarne stale, je vlada resno razpravljala o vrnitvi poletnega časa. Brazilski minister za energetiko in...

Slo-Tech - V minulem letu so električni avtomobili na Norveškem dosegli nov rekordni delež, saj je bilo kar 88,9 odstotka prodanih novih vozil električnih. Leto pred tem je bil ta delež 82,4-odstoten in ves čas raste. Na drugem mestu sta Švedska in Islandija, kjer je bilo v letu 2023 približno 60 odstotkov prodanih vozil električnih.

Na Norveškem nameravajo do konca letošnjega leta izkoreniniti prodajo osebnih avtomobilov in lahkih tovornih vozil z motorji na notranje izgorevanje. Najbolje prodajane znamke so Tesla, Volkswagen, Toyota, kitajski proizvajalci pa že imajo 10-odstotni tržni delež. Glavni kupci klasičnih vozil ostajajo ponudniki najemov, saj številni turisti niso navajeni električnih vozil in raje vzamejo bencinske ali dizelske.

Govorimo seveda o novih vozil, medtem ko je pogled na cestah vendarle nekoliko drugačen. Med vsemi registriranimi avtomobili je bilo lani na Norveškem 28,6 odstotka električnih. Še pred desetimi leti je ta delež znašal približno en odstotek. Norveški je...

Slo-Tech - Po junijskem podpisu sporazuma o članstvu je Slovenija danes uradno postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA), ki ima sedaj 23 članic. Že od leta 2016 je Slovenija pridružena članica, štiri leta pozneje je sodelovanjem z novim dogovorom še okrepila. Po petih letih je imela nato možnost nadgraditi članstvo, kar je tudi storila.

Članstvo prinaša obvezno članarino v višini približno tri milijone evrov, ki predstavlja pomembno naložbo v nove priložnosti za slovensko gospodarstvo in znanost. Konvencija ESA namreč poskrbi, da se naložbe članic vrnejo v obliki pogodb z industrijo za razvoj novih tehnologij, medtem ko to pred polnopravnim članstvom ni bilo nujno. Prijavljanje na programe ESA je ena izmed prednosti, ki jih prinaša članstvo. Slovenija lahko odslej tudi enakopravno sodeluje pri upravljanju agencije oziroma določanju usmeritev.

ESA vodi več vesoljskih programov. Med njimi najdemo tako programe Evropske unije, kot so Galileo (satelitska navigacija), Egnos...

Slo-Tech - Ime Elsevier vzbuja pri raziskovalcih široko paleto občutkov, a podjetje je sčasoma postalo eden največjih založnikov znanstvenih revij, ponudnikov spremljajočih storitev (denimo baze citatov Scopus) in tudi veliki zaslužkarjev. Minulo leto so ustvarili 2,3 milijarde funtov dobička pred davki, saj so imeli kar 33-odstotno maržo. Interesi podjetja niso usklajeni z ideali znanosti in interesi raziskovalcev. Eno izmed odmevnejših sporočil so poslali uredniki revije Journal of Human Evolution, ki so množično odstopili zaradi založniških pritiskov in sprememb, ki po njihovem mnenju nižajo kakovost.

V odprtem pismu so zapisali, da je Elsevier postopa zniževal standarde revije in jih silil v nesprejemljive kompromise. Ti segajo od ukinitev funkcije urednikov posebnih izdaj do avtomatične obdelave člankov z umetno inteligenco. Konec leta 2023 je Elsevier začel samovoljno uporabljati umetno inteligenco za izdelavo končnih postavitev sprejetih člankov, kar je povzročilo nemalo težav, denimo...

Slo-Tech - Letalski promet je po številu nezgod na prepeljane kilometre z naskokom najvarnejši način prevoza, a v zadnjem desetletju je beležil pomembno spremembo. Največ potnikov - več kot petsto - je življenje izgubilo zaradi raket, torej sestrelitev potniških letal. Vsi ostali vzroki za tragične nesreče so daleč zadaj. Še pred desetletjem je bilo drugače.

Zadnja nesreča, kjer je sestrelitev spet med glavnimi osumljenci za vzrok strmoglavljenja, se je zgodilo v sredo. V Kazahstanu je strmoglavil Embraer 190AR prevoznika Azerbaijan Airlines, ki je letel iz Azerbajdžana v čečensko prestolnico Grozni. Med poizkusom zasilnega pristanka je letalo strmoglavilo, pri čemer je umrlo 38 ljudi na krovu, 29 pa jih je preživelo. Vzrok nesreče še ni znan, neuradno pa se čedalje glasneje omenja sestrelitev.

To ni prva tovrstna nesreča. Po podatkih ASN (Aviation Safety Network) je od leta 2014 več kot 500 ljudi umrlo zaradi namernih ali nenamernih sestrelitev. Leta 2014 je strmoglavil Boeing 777...

Slo-Tech - NASA ni izgubila sonde Parker Solar Probe, ki je na božični večer obletela Sonce na razdalji vsega 6,1 milijona kilometrov, s čimer je postala človeški predmet, ki se je katerikoli zvezdi najbolj približal (in vmes dosegel tudi absolutni hitrostni rekord). Sonda je bila tedaj tiho, danes pa se je ponovno oglasila. Sonda se je oglasila okrog 8. ure zjutraj po slovenskem času in potrdila delovanje. Podrobno telemetrijo bo na Zemljo poslala na novega leta dan. To pomeni, da je sonda brez težav prestala potovanja skozi Sončevo korono.

Pred plovilom je še nemalo dela, saj bo nadaljevala pot po svoji trajektoriji, ki jo bo še nekajkrat vodila mimo Sonca. Tako zelo se mu ne bo več približala, a svojo nalogo bo opravljala vsaj do avgusta prihodnje leto. Načrtovana sta še dva obhoda, in sicer 22. marca in 19. junija. Že sedaj je postavila hitrostni rekord, ko je s 692.000 kilometri na uro švignila skozi korono. Hitrost je pridobivala v sedmih poletih mimo Venere, ki ji je ukradla čisto...

Slo-Tech - V nasprotju z intuitivnim prepričanjem je teže poleteti proti Soncu kakor proč, pri čemer glavni razlog ni vročina, temveč fizika nebesnih teles. Zato je toliko impresivnejši včerajšnji dosežek sonde Parker Solar Probe. Izstrelili so jo avgusta 2018 z raketo Delta IV Heavy, včeraj pa se je Soncu približala na 6,1 milijona kilometrov, kar je najbolj v zgodovini človeških sond. Za primerjavo povejmo, da je Zemlja od Sonca oddaljena 150 milijonov kilometrov. Pri tem si Parker Solar Probe pomaga z Venerino gravitacijo, ki jo bo izkoristila sedemkrat. Sonce bo skupno obkrožila 24-krat, približala pa se mu je sedemkrat bolj kot Merkur. V naslednjih obhodih bliže kot sedaj ne bo več.

Na razdalji zgolj 6,1 milijona kilometrov je temperatura 1400 °C, ki jo bodo prestregli toplotni ščiti. Instrumenti, s katerimi sonda meri fizikalne veličine, bodo ostali pri prijetnih 30 °C. Merila bo tok energije s Sonca, ki ogreva korono in povzroča Sončev veter, določila strukturo in dinamiko plazme in...

Slo-Tech - Od leta 1972 obstaja mehanizem, po katerem se konec junija ali decembra doda prestopna sekunda. IERS to sporoči več mesecev vnaprej, osnovni razlog pa je podoben kot pri prestopnih letih. Merjenje časa, kot smo ga zasnovali ljudje, ni povsem v skladu z obnašanjem Zemlje in Sonca. Ker želimo, da je dan dolg 86400 sekund in da so poldnevi poravnani z merjenjem časa, je treba uram včasih pomagati. Zgodovinsko gledano se vrtenje Zemlje zelo počasi upočasnjuje, zato so doslej vrinili 27 prestopnih sekund.

Za razliko od prestopnih let pa njihovo dodajanje ni predvidljivo. Prav mogoče je, da smo zadnjo prestopno sekundo že videli konec leta 2016, saj sovpadata dva dejavnika. V zadnjem desetletju se je vrtenje Zemlje spet nekoliko pospešilo, zaradi česar niso bile potrebne dodatne prestopne sekunde. Špekulirali so celo, da bi lahko bila potrebna prva negativna prestopna sekunda. Te so teoretično takisto dovoljene, a doslej še ni bilo potrebe po njih.

Toda drugi dejavnik bo bržkone...

Reuters - V Franciji so v elektroenergetsko omrežje priključili prvi novi jedrski reaktor v zadnjih petindvajsetih letih. Nuklearko Flamanville-3 so začeli graditi leta 2007. Gradnja bi bila morala biti končana leta 2012, a se je zaradi več težav zavlekla za dvanajst let. V tem času se je ocenjeni strošek (brez financiranja) početveril na 13,2 milijarde evrov.

Novi reaktor ima električno moč 1650 MW, kar je največ v državi. Večji so le še kitajski reaktorji (Taishan) in finski Olkiluoto. Z omrežjem so generatorje sinhronizirali v soboto ob 11.48. Zagon so sicer začeli že septembra, so ga za nekaj dni prekinili, ko se je reaktor avtomatično ustavil. Kasneje se je zagon normalno nadaljeval, do povezave v omrežje pa so morali preteči še trije meseci.

Francosko podjetje EDF namerava zgraditi še šest reaktorjev, čeprav financiranje še ni znano. Zaradi visoke zadolženosti sicer podržavljenega EDF-a zasebni investitorji niso navdušeni nad financiranjem. Gradnja naslednjega reaktorja bi se morala...

Slo-Tech - Dobra štiri leta po objavi so vendarle umaknili članek o učinkovitosti hidroksiklorokina in azitromicina pri zdravljenju covida. Omenjeni članek, ki je bil objavljen v reviji International Journal of Antimicrobial Agents, je že od objave buril duhove. Drugi raziskovalci so večkrat kritizirali pomanjkljivost kakovost podatkov in nejasne etične aspekte.

Med covidom je bil članek glavno gorivo zagovornikov hidroksiklorokina. Do danes je zbral 3400 citatov, s čimer gre za drugi najbolj citirani članek vseh časov, ki je umaknjen. Zaradi članka so nekatere države dovolile uporabo hidroksiklorokina za zdravljenje covida, a so nadaljnje raziskave pokazale, da pozitivnih učinkov nima.

V dolgem pojasnilu za javnost so uredniki revije zapisali, da je razlogov za umik več. Raziskava ni bila izvedena v skladu z etičnimi standardi za poizkuse na ljudeh, zasnovana je bila pomanjkljivo, trije avtorji pa so izrazili pomisleke v zvezi z metodami in sklepi. Med drugim ni bilo možno preveriti, ali...

Slo-Tech - OpenAI je včeraj sklenil 12-dnevno predstavljanje novosti, ko so vsak dan napovedali ali pokazali nekaj novega. Skrajšani adventni koledar so zaključili z napovedjo novih modelov o3 in o3-mini. Gre za nadgradnjo modelov o1, a so oznako o2 izpustili zaradi istoimenskega britanskega operaterja.

Model o3 je testu ARC-AGI dosegel rezultat 87,5, s čimer se kosa z ljudmi, ki v povprečju zmorejo okrog 85 točk. Tudi na drugih modelih, denimo American Invitational Mathematics Exam, GPQA Diamond ali Frontier Math je dosegel rekordne rezultate. Manjši model o3-mini naj bi bil še vedno sposobnejši od večje verzije predhodnika o1.

Druge novosti so integracija v programska orodja in pisarniške pakete, dostop prek telefona (1-800-CHATGPT), dostop do o1 prek API, iskanje prek ChatGPT, dodatne glasovne funkcionalnosti in Božičkov glas, Canvas, Apple Intelligence, model za videoposnetke Sora itd. Prvi dan so začeli z o1, ki ga je včeraj nadgradil o3.

Space - SpaceX je oddal peticijo za inkorporacijo izstrelišča Starbase v južnem Teksasu v novo mesto, da bi si olajšal razvoj infrastrukture in podprl rastočo ekipo, ki dela na proizvodnji in testiranju plovila Starship.

Zasebno vesoljsko podjetje je 12. decembra lokalnim oblastem predložilo peticijo za izvedbo volitev o spremembi izstrelišča Starbase v samostojno mesto. Objekt Starbase, ki se nahaja blizu Boca Chice v Teksasu, je prizorišče najbolj odmevnih izstrelitev SpaceX-a, vključno z nedavnim zajemom rakete Starship, in bo postal novi sedež podjetja, ki se seli iz Kalifornije v Teksas.

To ni prvič, da se je pojavila ideja o preoblikovanju Starbase v lastno mesto. Ustanovitelj SpaceX-a Elon Musk je to idejo prvič predlagal na družbenih omrežjih leta 2021; vendar pa je bila peticija uradno vložena šele 12. decembra letos, in to s podporo prebivalcev Starbase.

Starbase služi kot glavno izstrelišče SpaceX-a za testne polete plovila Starship. Zadnja izstrelitev, ki je potekala 19....

Slo-Tech - Helikopterček Ingenuity, ki je na Mars pripotoval leta 2021 s sondo Perseverance, je bistveno presegel vsa pričakovanja. Namesto petkrat je poletel 72-krat, namesto treh mesecev je doživel skoraj tri leta delovanja. A 18. januarja letos je vendarle poletel zadnjikrat, česar ob vzletu ni bilo mogoče slutiti. Neposredni vzrok upokojitve so bile poškodovane elise, sedaj pa je NASA dokončala prvo preiskavo letalske nesreče na drugem planetu in ugotovila, kaj je povzročilo poškodbe. Ingenuity je imel smolo, da ni videl, kod leti.

Na Marsu ni GPS-a ali drugih elektronskih sistemov za navigacijo, zato si je moral Ingenuity pomagati sam. Uporabljal je več kamer, ki so snemale površino, in iz vizualnih referenc izračunaval svoj položaj. Ko je januarja vzletel, se je povzpel do višine 12 metrov, posnel nekaj fotografij in po 19 sekundah skušal pristati. Pol minute po vzletu je bilo vsega konec, Ingenuity pa trajno parkiran. V kraterju Jezeru je na tleh premalo razločnih elementov, da bi...

Slo-Tech - Na 21. mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi (IJSO), ki se je pravkar zaključila v Romuniji, je Slovenija osvojila odličen rezultat. Vseh šest članov slovenske reprezentance je osvojilo odličja, in sicer dve zlati in štiri srebrna. S tem je bila Slovenija najuspešnejša evropska država med 18 evropskimi.

Zlati medalji sta osvojila Niko Habinc (lani OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana) in Andraž Čadež (lani OŠ Šmartno pod Šmarno goro), srebrne medalje pa Tian Kobal (lani OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica), David Osojnik (lani OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica), Matic Zimic (lani OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana) in Lucija Kutin (lani OŠ Miška Kranjca Ljubljana). Na olimpijadi je bilo podeljenih 31 zlatih, 61 srebrnih in 96 bronastih medalj. Niko Habinc je osvojil 4. mesto v absolutni kategoriji.

Tekmovanje, ki je namenjeno tekmovalcem v zaključnih razredih osnovnih šol oziroma prvih letnikov srednjih šol, saj poteka decembra, je razdeljeno na tri dele. Prvi dan (5. decembra) je...

Slo-Tech - Na spletnih straneh Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan so zagnali model umetne inteligence HomeDOCtor, ki skuša delovati kot domači zdravnik. Ob tem poudarjajo, da je sistem v testni fazi, da ni nadomestek za zdravniški nasvetm, da se lahko moti in da naj vanj ne vnašamo resničnih simptomov ali osebnih podatkov (?).

Model razume slovensko in z uporabnikom komunicira v besedilu. Postavlja podvprašanja, dokler je to potrebno, nato pa poda najbolj verjetne diagnoze in priporočila. Ta segajo od osnovnih navodil o počivanju in ledu do precej bolj kompleksnih, lahko pa tudi ponudi aplikacije in spletne vire. HomeDOCtor zna brati tudi slike in priložene izvide. Po koncu diagnostike je možno skrčeni "izvid" prenesti. Model običajno pristavi, da je ob poslabšanju stanja ali brez izboljšanja potreben obisk zdravnika.

Za uporabo se lahko neposredno vpišemo, kar prinaša omejeni čas delovanja, prijavimo z institucionalnim geslom ali s ključem za dostop do OpenAI-jevega...

Slo-Tech - Priznana kitajska virologinja Shi Zhengli, ki v Inštitutu za virologijo v Wuhanu raziskuje viruse v netopirjih, je predstavila rezultate genetskega sekvenciranja celotnega genoma 56 novih betakoronavirusov in nekaj delnih sekvenc. Virusi, ki so bili zbrani v letih 2004-2021, ne izkazujejo večje sorodnosti s SARS-CoV-1 ali SARS-CoV-2. S tem Shi Zhengli zavrača nepotrjene teorije, da bi lahko povzročitelj covida pobegnil z Inštituta. Ta teorija je vzniknila kmalu po izbruhu pandemije, raziskovalci pa je niso nikoli potrdili, indici pa nakazovali, da je možnost majhna. Shi Zhengli je ves čas ponavljala, da v laboratoriju niso bili nikoli proučevali SARS-CoV-2. Zato je tudi sekvencirala vse zbrane viruse in razkrila rezultate.

Rezultati zadnje analize, ki jih je predstavila na nedavni konferenci na Japonskem, še niso objavljeni v recenzirani reviji. Strokovnjaki nad izsledki niso presenečeni, saj teoriji o pobeglem virusu nikoli niso pripisovali velike verjetnosti. Najbližje sorodnike...

Slo-Tech - Skoraj leto dni po napovedih in prvih beta verzijah za preizkuševalce je OpenAI predstavil orodje za ustvarjanje videoposnetkov iz besednih opisov. Sora je veliki model, ki kot vhodne podatke jemlje besedilo, fotografije ali posnetke, nato pa iz njih ustvari videoposnetke. Te so lahko različnih formatov, dimenzij in dolžin, kar je pogojeno tudi z naročniškim paketom, ki ga sklene uporabnik. Ob tem poudarjajo, da je nova različica precej hitrejša od februarske, zato so ji nadeli delovno ime Sora Turbo. Na voljo je kot samostojno orodje (sora.com), ki pa terja naročnino na ChatGPT Plus ali Pro.

Prvi stane 20 dolarjev mesečno, drugi precej zajetnejših 200 dolarjev. Kdor ima dražjo različico, bo dobil polno Soro, ki zmore ustvarjati posnetke v ločljivosti 1080p, trajanju 20 sekund in brez omejitve števila poizkusov. Naročniki cenejšega paketa se bodo morali zadovoljiti z nižjo ločljivostjo in omejitvijo 50 posnetkov na mesec, če so zadovoljni s 480p. V nasprotnem primeru jih bodo lahko ustvarili manj, a nekoliko bolj podrobne (720p). V Sloveniji - in celi EU - Sora še ni na voljo, a naj bi se to spremenilo prihodnje leto. Trenutno imajo sicer težave po vsem svetu, ker je naval precejšen.

Bistveni del pri razvoju Sore je bila...

Slo-Tech - V Indiji, ki je tretja največja raziskovalna velesila, če štejemo po številu objavljenih znanstvenih člankov, bodo januarja vzpostavili shemo One Nation One Subscription, ki bo omogočila dostop do znanstvenih revij za vse raziskovalne ustanove v državi. V naslednjih treh letih bodo za dostop do zbirk 30 založnikov, med katerimi so tudi največji AAS, Elsevier, Springer Nature in Wiley, bodo odšteli 715 milijonov dolarjev. To je sicer več kot so vse državne raziskovalne ustanove plačevale doslej - okoli 200 milijonov dolarjev letno - a bodo nove zbirke precej večje. Več kot 18 milijonov raziskovalcev, študentov in profesorjev bo imelo dostop do 13.000 znanstvenih revij, kar pristojni označujejo kot uspeh.

Indijski dogovor je največji na svetu in prekaša na primer nemške ali britanske, ki se običajno nanašajo le na posameznega založnika in za manj ustanov. V Indiji pa je v dogovor vključenih 6300 inštitucij, ki so državno financirane. Od teh jih je doslej le 2300 naročalo znanstvene...

Slo-Tech - S koncem novembra je CERN uradno prenehal sodelovati z raziskovalci, ki so povezani z ruskimi inštitucijami. S tem se zaključuje tri desetletja dolgo obdobje sodelovanja, ki je v trenutni obliki potekalo od leta 1991, ko je Rusija postala država opazovalka. Sprememba politike je posledica ruske invazije na Ukrajino.

Odločitev sicer ni prizadela veliko raziskovalcev, saj so številni ruski znanstveniki v vmesnem času našli nove zaposlitve na evropskih inštitucijah, kar jim omogoča nadaljevanje sodelovanja. CERN namreč ni prepovedal sodelovanje ruskim državljanom, temveč raziskovalcem, katerih matična ustanova je ruska. Štiriindvajset članic CERN-a je decembra 2023 izglasovalo prekinitev sodelovanja z ruskimi inštitucijami, kar so napovedali že leto pred tem.

V CERN-u sicer dela okrog 3000 zaposlenih, še petkrat toliko ljudi pa sodeluje. Z Rusijo je povezanih okoli 350 raziskovalcev, med katerimi jih večina sploh ni v Ženevi. Kljub temu bo njihov umik opazen, a ga bo CERN preživel....

Slo-Tech - V svetu interneta lažne spletne strani, ki domujejo na podobnih (ali pa tudi ne) domenah kot legitimne strani, niso nič novega. Na podoben način prežijo na nevešče uporabnike spletnih bank, da na lažne, a na las podobne spletne strani vpišejo prijavne podatke. Še korak dlje pa so šli lažni založniki znanstvenih revij, ki posnemajo uveljavljene založnike, kakršna sta Springer Nature in Elsevier. Kloni revij so objavljeni na Retraction Watchu v kategoriji Hijacked Journal Checker in ni jih malo, saj so jih našteli že več kot tristo. Ciljajo zlasti na manj vešče raziskovalce iz dežel tretjega sveta, laično javnost in druge prevarante.

Prevaranti so storili korak naprej in skušajo klonirati celotne založnike, denimo Elsevier, Springer in American Medical Association. Tako se na primer pojavi založnik Springer Global Publication, ki seveda ni povezan z legitimnim Springer Nature, in postavi spletne strani, ki so videti povsem enako. Namesto domene springer.com uporabi springer.uk.com...

Slo-Tech - Univerza v Rochestru je odpustila osramočenega raziskovalca superprevodnosti Ranga Diasa, ki je lažno trdil, da je odkril superprevodnost pri sobni temperaturi. Preiskava neodvisnega odbora fizikov je marca pokazala, da je Dias zavajal in lagal, ponarejal znanstvene izsledke in namerno razširjal neresnice. Kasneje je Dias tožil univerzo, ki je bila napovedala, da mu ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi, in mu je bila odvzela mentorstvo študentov. Sodišče je njegovo tožbo zavrglo kot nedopustno .

Dias ni imel pogodbe za nedoločen čas, ki jo dobijo izredni profesorji (tenure), zato je bila za prenehanje sodelovanja zadostna odločitev upravnega odbora. Rektorica univerze je bila predlagala prekinitev sodelovanja, upravni odbor pa je to mnenje potrdil. Ključni razlog je bila znanstvena nepoštenost, ki je Dias sicer ni nikoli priznal, a jo je potrdila neodvisna preiskava. Za odpustitev je glasoval tudi habilitacijski odbor.

Članke o superprevodnosti, ki jih je objavil Dias s...

Slo-Tech - Da ima NASA čedalje več težav s sondo Voyager 1, ni presenetljivo, saj je stara že 46 let. Presenetljivo bi bilo, če jih ne bi imela. V začetku leta se je zdelo, da je komunikacija nepovratno izgubljena, a ga je NASA uspela ponovno obuditi. Najnovejši zaplet pa se je primeril 16. oktobra, a je Voyager 1 spet presenetil.

NASA je 16. oktobra Voyagerju 1 poslala rutinski ukaz, naj vključi grelec. Ko so čez dva dni pričakovali povratno informacijo, so bili precej zaskrbljeni. Nekaj je sprožilo sistem za upravljanje z napakami, zaradi česar se je preventivno izključil oddajnik v mikrovalovnem pasu X (8-12 GHz). Dan pozneje je Voyager 1 še enkrat več utihnil, ko je sistem za zaščito opreme izključil komunikacijo prek pasu X.

A Voyager 1 je resnično vzdržljiv kos strojne opreme, ki ima precej redundance. Tudi za komunikacijo obstaja rezervni instrument, ki oddaja v pasu S (2-4 GHz), a že res dolgo ni bil uporabljen. Hkrati je ta frekvenca manj primerna za komunikacijo na tako dolge...

Slo-Tech - Projekt distribuiranega računanja GIMPS, s katerim že od leta 1996 sodelujoči s svojo računsko močjo iščejo velika praštevila, je oktobra letos odkril novo največje znano praštevilo. Luke Durant iz San Joseja je 12. oktobra odkril, da je 2^136.279.841 - 1 praštevilo. Gre za 52. znano praštevilo oblike 2p - 1, ki jih imenujemo Mersennova praštevila. Novo odkrito praštevilo ima 41.024.320 cifer in je za 16 milijonov mest daljše od prejšnjega rekorderja.

Vsa največja znana praštevila so Mersennova praštevila. Temu botruje posebej učinkovit algoritem za preverjanje praštevilskosti, ki deluje le na teh številih. Lucas-Lehmerjev je edini dovolj učinkovit algoritem, da lahko z današnjo računsko močjo preverimo, ali so večdesetmilijonov mest (v decimalnem zapisu) velika števila praštevila. Projekt GIMPS (Great Internet Mersenne Prime Search) uporablja ta test in je od leta 1996 odkril 18 Mersennovih praštevil.

V programu sodelujejo posamezniki, ki si namestijo odjemalca in prispevajo...

Slo-Tech - Na Kubi že drugi dan skušaj ponovno vzpostaviti elektroenergetsko omrežje, potem ko je v petek ob 11. uri po lokalnem času v celotni državi omrežje klecnilo. Gre za najhujši izpad po letu 1991, pred izpadom pa so napovedovali redukcije in druge ukrepe za znižanje porabe električne energije.

Danes, torej dva dni po začetku težav, je še vedno večji del otoka brez električne energije. Situacijo so včeraj zasilno rešili, a je ponoči ponovno izpadel del omrežja. Trenutno so brez električne energije na zahodni polovici otoka, kar vključuje tudi prestolnico. Za zdaj ni jasno, kdaj bodo tehniki uspeli ponovno zagotoviti delovanje omrežja. Ena največjih elektrarn Antonio Guiteras na otoku naj bi bila glavni razlog za težave, saj je zaradi tehnične napake prenehala proizvajati električno energijo v petek okrog 11. ure. Sledile so kaskadne preobremenitve in izklopi.

Danes so jo ponovno zagnali, zato je pričakovati normalizacijo razmer. Kubanski premier je izpostavil zastarelo...

Slo-Tech - Pred dobim tednom dni so se kitajski raziskovalci pohvalili, da so uspeli zlomiti šifriranje RSA, za kar so uporabili kvantni računalnik D-Wave Advantage kanadskega podjetja. O tem so objavili tudi znanstveni članek, kar je - bodimo pragmatični - že prvi znak, da odkritje verjetno v praksi ni najbolj uporabno. Če bi res popolnoma zlomili RSA ali pa se temu vsaj približali, bi se namreč zgodilo dvoje: najprej bi bili tiho, nato pa se internet nekega dne nepojasnjeno zlomil.

Da je vse skupaj napihnjeno, je sedaj znano brez kančka dvoma. Pravzaprav je bilo vsakomur, ki je podrobno prebral znanstveni članek, to očitno že od začetka. Raziskovalci s šanghajske univerze so uporabili kvantni računalnik za faktorizacijo 50-bitnega števila, ki se uporablja v 50-bitni implementaciji RSA. To je resda dosežek, a še daleč od prelomnega, predvsem pa ni katastrofičen. RSA se dandanes uporablja marsikod na internetu, a večinoma v 1024-bitni in 2048-bitni inačici. To nima kaj dosti skupnega z...

Slo-Tech - Medtem ko se v slovenski javnosti krešejo mnenja o izgradnji še enega velikega jedrskega reaktorja, se ameriški tehnološki giganti obračajo k lastnim malim modularnim reaktorjem (SMR) za napajanje lastnih požrešnih podatkovnih centrov.

V začetku tedna sta Google in Kairos podpisala pogodbo o dobavi energije iz SMR-jev za Googlove podatkovne centre. Prvi vati naj bi iz Kairosovih SMR-jev stekli leta 2030, nato pa bodo pet let postavljali še dodatne. Kairos bo postavil več SMR, ki bodo skupno Googlu zagotavljali 500 MW električne energije. Za zdaj delujočih SMR v ZDA še ni, Kairos pa je julija začel graditi prototip v Tennesseeju, ki naj bi bil nared leta 2027.

Podobne zamisli ima tudi Amazon, ki je napovedal troje investicij v SMR-je. Medtem ko je Google obljubil odkup energije, je Amazon začel financirati razvoj. Ena izmed pogodb je sklenjena z dobaviteljem Energy Northwest, ki bo proučil možnost postavitve SMR blizu Columbia Generating Station, kjer je trenutno en 1200-MW...

Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnike nagrade za ekonomijo, ki jo v spomin Alfreda Nobela podeljuje švedska centralna banka. Nagrado bodo prejeli Daron Acemoglu in Simon Johnson z MIT-a ter James A. Robinson s chicaške univerze, ker so raziskali, kako nastajajo inštitucije in nato vplivajo na blaginjo držav.

Meritve kažejo, da se prepad med bogatimi in revnimi državami ne zmanjšuje. V povprečju je petina najbogatejših držav 30-krat bogatejših od spodnje petine. Razlike med bogatimi in revnimi državami so mnogotere, med njimi pa je tudi ustroj in delovanje inštitucij. Letošnji nagrajenci so proučevali, ali je to vzrok ali posledica. Ugotavljali so, kako vzpostavitev inštitucij še v času evropske kolonizacije korelira z umrljivostjo in težavnostjo kolonizacije. Eno izmed mest, ki so ga proučevali, je Nogales na ameriško-mehiški meji.

Meja deli mesto na dve polovici, ki se močno razlikujeta, tako po pričakovani življenjski dobi kot tudi bogastvu prebivalstva in zaščiti...

NASA - NASA je v vesolje uspešno poslala svojo doslej največjo raziskovalno sondo, Europo Clipper, ki bo čez slabih 6 let prispela do bržkone najbolj zanimive od Jupitrovih lun.

Jupitrova luna Europa buri duhove v znanstveni srenji, vse odkar je odprava Galileo v devetdesetih nakazala, da se pod njenim zaledenelim površjem verjetno skrivajo ogromni oceani, nemara celo večji od Zemljinih. Po dolgih preigravanjih različnih možnosti pri Nasi je bila odprava Europa Clipper formalno potrjena leta 2015. Da pa so projekt dejansko prignali do izstrelitve, so morali snovalci preseči mnogo organizacijskih in tehničnih ovir; med drugim kadrovske ter finančne težave vodilnih Nasinih laboratorijev, pa menjavo nosilne rakete. Najprej je bilo namreč mišljeno, da bo sonda v vesolje odpotovala na orjaški raketi SLS, toda zamude v njenem razvoju so Američane prisilile, da so se pred tremi leti odločili za SpaceXovo raketo Falcon Heavy.

Ta je sondo danes popoldne, 6 minut čez 6 po našem času, ponesla iz...

SpaceX - SpaceXu je danes popoldne uspel še en prelomen dosežek v vesoljskem inženiringu: pri peti testni odpravi Starshipa so uspeli izvesti nadzorovan pristanek nosilne rakete Super Heavy, ki so jo ujeli s kleščami stolpa na izstrelišču.

Preizkusne izstrelitve SpaceXovih raket Starship so vedno razburljiva paša za oči, bodisi zaradi eksplozij bodisi dih jemajočih inženirskih podvigov. Po tem ko so pri četrtem poskusu uspeli prvič (za silo) pristati s plovilom Starship, je v peto sledil nov zahteven mejnik: pristajanje nosilne rakete Super Heavy. Da je mera polna, ne gre za pristanek na nogah kot pri raketah Falcon 9, temveč mehanizem vključuje lovljenje lebdeče rakete s kleščami stolpa na izstrelišču, ki jim v podjetju hudomušno pravijo mechazilla ali chopsticks. To seveda pomeni, da mora biti približevanje rakete tlom zelo natančno, saj bi trk s stolpom pomenil katastrofo - SpaceXov podpredsednik Bill Gerstenmaier je pred dnevi navrgel, da bomo ali videli uspešen pristanek ali pa bo...

Slo-Tech - NASA je s postaje LCOT (Low-Cost Optical Terminal) na Zemlji uspela vzpostaviti povezavo s TBIRD (TeraByte Infrared Delivery) na satelitu v nizki orbiti. LCOT je oddajal dovolj intenzivno, da je TBIRD identificiral laserski žarek in obdržal povezavo tri minute. Da je povezava uspela, je moral LCOT žarek usmerjati z natančnostjo enega miliradiana.

Misija TBIRD je trajala dve leti in se je končala sredi septembra letos. V tem času je NASA večkrat uspešno preizkusila vzpostavljanje povezav, najvišja dosežena prepustnost pa je znašala 200 gigabitov na sekundo. V treh minutah, kolikor je trajala povezala v zadnjem preizkusu, bi lahko pretočili pet terabajtov podatkov, kar je dovolj za prenos podatkov, ki jih sateliti ali vesoljske postaje zbirajo med opravljanjem znanstvenih eksperimentov.

NASA v okviru projekta SCaN (Space Communications and Navigation) raziskuje možnosti za širokopasovno komunikacijo s plovili in sateliti v različnih orbitah. Optične komunikacije, ki potekajo z...

Slo-Tech - Da Nobelove nagrade naposled prepoznavajo pomen računalniških orodij v znanosti, priča tudi letošnja nagrada za kemijo, ki jo bodo prejeli David Baker z Univerze Washington v Seattlu ter Demis Hassabis in John M. Jumper iz podjetja DeepMind. Baker je prejel polovico nagrade za račualniško načrtovanje proteinov, Hassabis in Jumper pa za napovedi strukture proteinov.

Proteini so osnovni gradniki živih bitij, ki jim omogočajo najrazličnejše strukturne prilagoditve. Lasje, nohti, koža in številna druga tkiva imajo svoje lastnosti zaradi proteinov, ki jih gradijo. Izjemna raznolikost je pravzaprav neverjetna, saj vse proteine gradi zgolj 20 različnih aminokislin. Vrstni red, v katerem se te aminokisline povezujejo v proteine, je zapisan v DNK. Aminokisline se nato povežejo s peptidnimi vezmi, a čarovnija se zgodi šele za tem. Zaporedje aminokislin imenujemo primarna struktura in ni posebej razburljiva, nato pa se nastali polimer zvije v prostoru, s čimer pridobi sekundarno in terciarno...

Slo-Tech - Letošnja prejemnika Nobelova nagrade za fiziko 2024 sta fizik John J. Hopfield s Princetona in Geoffrey E. Hinton z Univerze v Torontu, ki sta bila nagrajena za ključna odkritja in izume, ki so omogočili strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami. Hopfield je ustvaril strukture, ki zmorejo shranjevati podatke in rekonstruirati informacije, Hinton pa je odkril metodo za iskanje vzorcev v podatkih. Posledice teh odkritij vidimo in uporabljamo vsakodnevno, denimo pri strojnem prevajanju, prepoznavanju slik in uporabi umetne inteligence. Slednja je pogosto zgolj širok izraz, s katerim v resnici mislimo na nevronske mreže.

Za zdaj velja konsenz, da računalniki in stroji ne morejo razviti zavesti in misliti, a rezultati njihovega delovanja so hudo podobni temu. Klasični računalniški programi so bili strogo deterministični v smislu, da so delovali kot recept. Koraki so bili jasno opredeljeni, rezultati predvidljivi in razumljivi. Pri strojnem učenju pa računalniku ne damo recepta,...

Slo-Tech - Začetek oktobra je vsako leto posvečen Nobelovim nagradam, saj v Stockholmu in Oslu razglasijo prejemnike, katerim jih izročijo na decembrski slovesnosti. Danes je Nobelov odbor na švedskem inštitutu Karolinska sporočil, da Nobelovo nagrado za medicino ali fizologijo prejmeta ameriška biologa Victor Ambros in Gary Ruvkun za odkritje mikroRNK in njene vloge pri posttranskripcijski regulaciji genov. Leta 1993 sta mikroRNK odkrila v glisti C. elegans, a se je hitro izkazalo, da je pomembna pri vseh večceličnih organizmih vključno z ljudmi.

Večcelični organizmi imajo večinoma specializirane celice, ki lahko tvorijo različna tkiva in organe. Celice v očesu so pomembno drugačne od celic v želodcu ali mišici, a so vse nastale po istem načrtu. Njihov DNK je enak, razlikujejo pa se, ker so se v njih izrazili različni geni. Izražanje genov uravnavajo različni faktorji, ki se vežejo na DNK in bodisi aktivirajo ali deaktivirajo posamezne gene, a to ni edini regulatorni mehanizem. Že leta 1965...

Slo-Tech - Eliezer Masliah je nesporna avtoriteta na področju raziskav nevrodegenerativnih bolezni, nekdanji direktor oddelka za nevrološke znanosti pri ameriškem Inštitutu za staranje (NIA), glavni svetovalec direktorja NIA, avtor več kot 800 člankov s tega področja in eden najbolj citiranih znanstvenih. Hkrati je Masliah tudi prevarant in soavtor več kot sto člankov s ponarejenimi rezultati, ki zajemajo obdobje med leti 1997-2023, ko je deloval na univerzi v San Diegu (UCSD).

Da je z njegovimi objavami nekaj narobe, se je prvikrat začelo šušljati lani. V reviji Science so se poglobili v njegove rezultate, o sumih pa so seznanili tudi skupino strokovnjakov za odkrivanje prevar. Ti so natančno premotrili vse objave in v 300 strani dolgem poročilu ugotovili, da je v vsaj 132 člankih moč najti neverodostojne podatke, zlasti fotografije barvanja western, ki so sumljivi. Istočasno je neodvisno preiskavo izvajal tudi NIH, največji ameriški državni financer raziskav iz ved o življenju, ki je

Slo-Tech - Voyager 2 je zelo daleč, predvsem pa je zelo star. Da mu počasi zmanjkuje energije, ni presenečenj, saj RTG-ji zaradi načina delovanja eksponentno pojenjajo in v naslednjih letih bo sonda povsem utihnila. Dotlej pa želi NASA zagotoviti, da bo čim dlje vsaj osnovno operativna, zato so morali ugasniti še en instrument. Voyager 2 je izgubil merilnik plazme. PLS (Plasma Science) so na sestrskem Voyagerju 1 ugasnili že leta 2007 (delovati pa je nehal leta 1980), zato je bil Voyager 2 ključen za razumevanje heliopavze, saj jo je edini preletel z delujočim PLS.

Trenutno je Voyager 2 približno 20,5 milijarde kilometrov od Zemlje, s čimer je že krepko onstran dela Osončja, kjer prevladujoče Sončev veter. V medzvezdni prostor je vstopil pred šestimi leti, v naslednjih letih pa se mu je primerilo marsikaj, a je ves čas ostal živ. Tudi ko so lani anteno pomotoma obrnili v napačno smer, se je težava v nekaj dneh odpravila.

A fiziki ne more uiti. RTG-ji zaradi razpolovne dobe plutonija počasi...

Slo-Tech - Vesoljske smeti so resen problem, ki bi lahko v najskrajnejši verziji povsem preprečil polete v vesolje, v nekoliko stvarnejši inkarnaciji pa zgolj povečal število onesposobljenih satelitov zaradi trkov. Eden glavnih virov smeti so odsluženi sateliti, kadar jih ne uspejo pravilno deorbitirati, da bi v celoti zgoreli v atmosferi. Medtem ko v preteklosti temu niso posvečali pozornosti ali pa so satelite v najboljšem primeru dvignili v manj moteče orbite, morajo današnji sateliti imeti izdelan načrt za uničenje po koncu življenjske dobe.

Evropska vesoljska agencija (ESA) je zato leta 2022 predlagala iniciativo Zero Debris Charter, ki bi zagotovila, da po letu 2030 ne bomo več proizvajali vesoljskih smeti. Del teh prizadevanj je tudi misija DRACO (Destructive Reentry Assessment Container Object), v okviru katerega bo ESA leta 2027 v vesolje poslala satelit, da ga bo nato nadzorovano uničila. Satelit bodo po utirjenju nadzorovano deorbitirali in poslali v atmosfero, kjer bo večidel...

Nature - Bliža se trenutek, ki so ga v CERN-u napovedali pred poldrugim letom, in sicer se iztekajo veljavni medinstitucionalni sporazumi z ruskimi organizacijami. Rusija ni bilo nikoli polnopravna članica CERN, je pa kot država opazovalka lahko sodelovala v projektih. Po napadu na Ukrajino so pred dvema letoma Rusijo izključili kot opazovalko, zato je začela tiktakati ura za vse ruske raziskovalce v CERN-u, ker se nove pogodbe niso več sklepale. Konec novembra bo moralo več sto ruskih znanstvenikov zapustiti CERN, če se ne bodo pridružili drugim institucijam, ki imajo pogodbe s CERN-om. Edina izjema bo Združeni inštitut za jedrske raziskave (JINR) v Dubni.

CERN ima trenutno 24 držav članic in še več sodelujočih držav in opazovalk. Rusija je s CERN-om sodelovala že od leta 1955 in odtlej je s CERN-om sodelovalo na stotine ruskih znanstvenikov. To ni neobičajno veliko, saj skupno s CERN-om sodeluje več kot 12 tisoč raziskovalcev iz dobrih 70 držav. CERN-ov svet je decembra lani sprejel...