Slo-Tech - Vstopni kuponi (boarding pass) za polete so ostanki nekih drugih časov, ki so se obdržali vse do danes. A morda se bo to v ne tako oddaljeni prihodnosti spremenilo, saj Mednarodna agencija za civilno letalstvo (ICAO) pripravlja spremembe sistema, ki bi lahko zaživele že leta 2028. Pripravljajo digitalne potovalne dokumente, ki bodo nadomestili prijavo na let in vstopne kupone v današnji obliki.

Današnji sistem je dolgočasno predvidljiv. Po nakupu vstopnice moramo še vedno urediti prijavo na let, ki jo lahko izvedemo tudi od doma 48 ali 24 ur pred poletom. Tedaj prejmemo vstopni kupon, ki ga lahko natisnemo ali pokažemo zgolj na telefonu. Kdor tega ne stori, se lahko na let prijavi tudi na okencu ob oddaji prtljage. Kodo na vstopnih kuponih na letališču večkrat skenirajo, ponekod moramo izvleči še potni list. Vse to želi ICAO odpraviti.

Novi sistem predvideva potovalne dokumente (journey pass), ki bi jih ob rezervaciji vstopnice prejeli na pametni telefon. Ti dokumenti bi se...

Slo-Tech - Po dobrem letu dni, ko iz Midjourneyja ni bilo odmevnejših novic, so naposled izdali novo verzijo svojega modela za ustvarjanje slik. Midjourney V7 je v veliki meri napisan na novo, so dejali. Trenutno je na voljo kot alfa različica. Glavni izboljšavi sta višja kakovost slik ter nova orodja oziroma način uporabe. Morda naključno ali pa tudi ne, novi Midjourney V7 je na voljo teden dni po nadgradnji ChatGPT, ki je obnorela svet s sposobnostjo ustvarjanja slik v slogu Ghibli. Midjourney V7 sicer ni namenjen zgolj temu, a to tudi zna.

Nova verzija Midjourneyja je po besedah avtorjev precej natančnejša in riše bolj konsistentne slike, kjer so imele predhodnice težave. To so zlasti okončine, različni majhni predmet, realistične teksture in materiali. Gre torej za podrobnosti, ki so doslej izdajale umetno inteligenco. Tudi najnovejše stvaritve bo možno prepoznati po manjših nekonsistentnostih na teh področjih, a je končni rezultat opazno boljši kot v prejšnjih verzijah.

Druga vrsta...

Slo-Tech - Ko je ameriški predsednik Donald Trump predstavil nove carinske stopnje, ki bodo veljale za 60 držav, jih je označil kot vzajemne carine. Pričakovali smo, da bodo carinske stopnje približno enake kot stopnje, ki jih države zaračunavajo za uvoz iz ZDA. A stopnje so povsem drugačne. Blago iz Evropske unije bo ocarinjeno z 20 odstotki, čeprav je povprečna stopnja v EU za ameriško blago približno tri odstotke. Podobne nedoslednosti veljajo tudi za druge države in ozemlja, v oči pa bode na primer vključitev ozemlja Otok Heard in otočje McDonald pod upravo Avstralije. Ozemlje ni niti država niti naseljeno; na njem živijo le pingvini.

Enačba, po kateri so bile carinske stopnje izračunane, je milo rečeno nenavadna. Za izračun so preprosto vzeli razmerje med izvozom blaga iz ZDA v posamezno državo in uvozom blaga iz te države, nato pa vrednost razpolovili. To so najprej ugotovili internetni blogerji, kasneje pa je ameriška administracija objavila nekoliko polikano verzijo enačbe. To je...

Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.

Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine...

Slo-Tech - Raziskovalci z Berkeleya so odkrili novo molekulo, v kateri so atomi berkelija. Gre za težak radioaktivni element brez stabilnih izotopov. Najlažje je sintetizirati njegov izotop ²⁴⁹Bk, ki ima razpolovno dobo 330 dni. Prav ta izotop so raziskovalci uporabili za izdelavo nove "sendvič" spojine, v kateri je berkelij ujet med dva obroča ciklooktatetraena v ionski obliki. Struktura nove spojine berkelocen je podobna uranocenu.

Zgodovina tovrstnih sendvič spojin sega v 50. leta minulega stoletja, ko sta Peter Pauson in Thomas J. Kealy z Univerze Duquesne prva sintetizirala ferocen in to tudi objavila. Predhodne sinteze so bile namreč slučajne, avtorji pa se pomena niso zavedali. Tudi Paulson in Kealy sta ferocen sintetizirala po naključju, ko sta želela z železovim kloridom katalizirati reakcijo, v kateri je bil udeležen tudi ciklopentadienilni anion. A namesto pričakovanega produkta sta dobila rumeno-rdečo snov, ki je bila nadvse stabilna. Ferocen so sestavljale molekule, v katerih je...

Space News - Prva izstrelitev rakete Spectrum, nemškega podjetja Isar Aerospace, se je po okoli pol minute končala s padcem in eksplozijo.

Evropska raketna industrija si pospešeno prizadeva dohiteti SpaceX, ki je s svojo fleksibilnostjo in prebojno raketo Falcon 9 napravil revolucijo v pošiljanju tovora v Zemljino krožnico. Poglavitno vlogo pri tem bodo igrali zasebniki, v katere države in Evropska vesoljska agencija (ESA) vlagajo vse več denarja - ravno pred dnevi je ESA objavila pristopno vabilo v programu European Launcher Challenge (ELC), to je natečaju, ki bo zmagovalcu zagotovil sodelovanje z agencijo, oziroma pravico do pošiljanja njenih satelitov v vesolje. Za enega od kandidatov z največ možnosti za zmago velja bavarsko podjetje Isar Aerospace, ki je danes popoldne izvedlo prvi poskus izstrelitve svoje rakete Spectrum.

Spectrum je 28 metrov visoka dvostopenjska raketa z nosilnostjo ene tone v nizko Zemljino orbito. Poganja jo deset motorjev Aquila, na tekoči kisik in propan, ki so...

Slo-Tech - Google je predstavil svoj novi model umetne inteligence Gemini 2.5, ki ga reklamirajo kot svoj najinteligentnejši model. Gre za večmodalni model, ki razume besedila in slike.Gemini 2.5 Pro Experimental naj bi odgovarjal tehtneje in pravilneje, tako trdi Google, ker si vzame čas za premislek. Še posebej prilagojen je za kompleksnejše naloge, denimo pisanje programske kode, razvoj sistemov in interaktivnih spletnih aplikacij.

Kot je to v navadi, je Google priložil rezultate več standardnih testov, na katerih je bil novi model boljši ali primerljiv od GPT-4.5, o3-mini, Claude 3.7 Sonnet, Grok 3 Beta in - kar je priznanje, da ga zahodna podjetja resno upoštevajo - DeepSeek R1. V večini testov ga je nekoliko prehitel Grok 3 Beta, a ne zaostaja mnogo. Novi model je na voljo za naročnike na Google AI Studio ali Gemini Advanced.

Google je pokazal nekaj primerov uporabe, denimo v programiranju. Gemini 2.5 je iz kratkega opisa v nekaj vrsticah ustvaril celo primitivno računalniško igro

Slo-Tech - Raziskava, ki so jo na bostonskem MIT-u izvedli v sodelovanju z OpenAI, je pokazala na vplive neprimerne uporabe pomočnikov, kot je ChatGPT. Ta se prvenstveno oglašuje kot orodje za izboljšanje storilnosti, denimo za pisanje kode, urejanje besedil, analizo podatkov, iskanje informacij in podobno, čemur je tudi namenjen. ChatGPT ni orodje, kot sta Replika ali Character.AI, ki sta robotska sogovornika (chatbot) za druženje in pogovor. A kljub temu ga nekateri uporabniki uporabljajo tudi tako, kar ni priporočljivo.

V raziskavi so proučevali, kako uporaba sogovornikov vpliva na duševno in čustveno razpoloženje uporabnikov. ChatGPT namreč ni bil napisan, da bi zamenjal ali posnemal odnose in interakcije z ljudmi. Zato so izvedli dvoje študij; v prvi so analizirali vzorce realne uporabe, v drugi pa so izvedli še nadzorovani eksperiment. V prvi študiji so proučili 40 milijonov interakcij ljudi s ChatGPT, pri čemer je bila analiza avtomatizirana. V drugi študiji je sodelovalo 1000 ljudi,...

Slo-Tech - Marsikakšno prevozno sredstvo smo že videli, ki ga je poganjal vodik, od avtomobilov in tovornjakov vse do ladij in celo letal. Na Japonskem pa bo Coca-Cola predstavila prodajni avtomat za pijače, ki ne bo potreboval električnega napajanja, temveč bo zadoščala kaseta z vodikom. Prvo tovrstno napravo na svetu so postavili na 2025 World Expu, ki se bo uradno začel 13. aprila.

Avtomat so razvili v sodelovanju s podjetjem Fuji Electric. Delovanje zagotavlja kemična reakcija vodika, v kateri nastaja energija. Z drugimi besedami, v avtomat je vgrajena gorivna celica, ki iz vodika in kisika proizvaja potrebno električno energijo za pogon. Za zdaj ni znano, kolikšno avtonomijo bodo imele. Samozadostnost omogoča, da bodo avtomati postavljeni na mesta, kjer ni električne energije, še vedno pa bodo potrebovali enostaven dostop za vzdrževanje, kamor bo sodilo tudi redno menjanje vodikovih kaset.

Čeprav o avtonomiji in ceni ni podatka, lahko poizkusimo oceniti, koliko energije potrebuje...

Slo-Tech - OpenAI je predstavil novi model o1-pro, ki ga lahko brez dvoma označimo kot najdražjega doslej. Za "konsistentno boljše odzive" od o1 potrebuje precej več računske moči, ki jo bo OpenAI tudi pošteno zaračunal. Na voljo bo le tistim uporabnikom plačljivih verzij, ki so za dostop prek OpenAI-jevih API-jev porabili vsaj pet dolarjev. Za o1-pro bodo morali sicer prej več, saj bo milijon žetonov (kar ustreza okoli 750.000 besedam) stal 150 dolarjev za vnos, toliko odziva pa bo stalo še 600 dolarjev. To je dvakrat več od GPT-4.5 in desetkrat več od o1. Najcenejši model gpt-4o-mini pa je kar tisočkrat cenejši.

A OpenAI verjame, da bo tudi za tako zasoljeno ceno našel voljne naročnike, ki bodo cenili izboljšane odzive. Kot pravijo, o1-pri misli globlje in bolje, s tem pa rešuje težje probleme. Prvi testi verzije, ki je bila dostopna prek spleta, niso bili zelo pozitivni. Imel je kar nekaj težav s preprostimi nalogami, kot je sudoku, pretentali pa so ga tudi optične prevare. Na...

Slo-Tech - Astronavta Butch Wilmore in Suni Williams sta se vrnila na Zemljo, potem ko sta 6. junija lani na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela s plovilom Boeing Starliner in bi bila morala tam ostati dober teden dni. Misija se je precej zavlekla, ker je NASA ocenila, da bi bila vrnitev z istim plovilom zaradi možnih poškodb tvegana. Starliner je potem septembra brez posadke varno pristal, Wilmore in Williams pa sta morala počakati na redne rotacije posadk.

Čeprav nikoli nista bila zares ujeta na ISS, bi njuna predčasna vrnitev povzročila precej nevšečnosti, zato sta ostala na ISS kar devet mesecev. Poleg njiju sta se vrnila tudi Nick Hague in ruski kozmonavt Aleksandr Gorbunov. Kapsula Crew Dragon je čofnila v morje blizu Tallahasseeja na Floridi danes ponoči po evropskem času. Misija Crew-9 se je začela 28. septembra lani, ko sta na ISS potovala Hague in Gorbunov. Dva sedeža sta bila prazna, da sta se lahko vrnila Wilmore in Williams, ki sta v vesolju preživela 286 dni. To sicer...

Slo-Tech - Doktorski študentje in podoktorski raziskovalci morajo laboratorij, kjer bodo opravljali svoje delo, in s tem mentorja, ki jih bo vodil, izbrati modro in pazljivo. Zgodnja so namreč odločilna za nadaljevanje kariere v znanosti. Eden izmed faktorjev pri izbiri je tudi velikost laboratorija, v katerega se podajajo. Raziskovalne skupine so namreč zelo različnih velikosti, saj segajo od skorajda solo raziskav do ogromnih tovarn znanja z več kot sto raziskovalci.

Dinamika dela in predvsem izplen sta precej drugačna. Nova raziskava je potrdila številna opažanja, ki so se o teh razlikah izoblikovala v skupnosti. Doktorski študentje, ki so delali v velikih skupinah, bodo z večjo verjetnostjo zapustili akademski svet in nadaljevali v drugih karierah. A kdor je ostal, bo imel v povprečju boljšo kariero kot kolegi, ki so začeli v manjših raziskovalnih skupinah.

Raziskovalci so v najnovejši raziskavi analizirali akademsko držinsko drevo z orodjem Academic Family Tree. V njem so podatki o...

Intuitive Machines - Tudi pri drugem poskusu pristanka na Mesecu so imeli pri zasebniku Intuitive Machines podobne težave z laserskim višinomerom: pristajalnik Athena je obstal v nepravilnem položaju, kar je odpravo že predčasno zaključilo.

Le nekaj dni po uspešnem pristanku Fireflyjevega Blue Ghosta na Luni smo lahko spremljali še en podoben poskus zasebnega podjetja, Intuitive Machines s pristajalnikom Atheno. IM je poskušal na Mesecu uspešno pristati že drugič, saj smo lanskega februarja videli njihov prejšnji poskus, z napravo Odysseus, ki pa je imela vrsto težav s senzoriko, spričo katerih je pristala nerodno, si ob tem polomila noge in se prevrnila na bok. Zato šele Fireflyjev uspeh izpred dni velja kot prvi brezhiben privatni pristanek na Luni, medtem ko so bili pri IM pod velikim pritiskom, da ga ne polomijo znova.

A se jim je očitno primerilo nekaj podobnega kot prvič. Med pristajanjem je namreč laserski višinomer ponovno vračal pomanjkljive podatke, polne šuma, zaradi česar plovilo med...

Slo-Tech - Bliža se trenutek, ko bosta vira energije (RTG) na plovilih Voyager 1 in Voyager 2 prešibka, da bi ju še mogla napajati. Do nepovratnega konca pa lahko NASA nekaj časa pridobi tako, da izklopi nenujne instrumente, s čimer zniža porabo energije. Napočil je trenutek, ko je to potrebno.

Že 25. februarja so na Voyagerju 1 izključili merilnik kozmičnih žarkov (cosmic ray subsystem experiment), 24. marca pa bodo na Voyagerju 2 izključili merilnik nizkoenergijskih nabitih delcev. S tem bodo na vsakem plovilu ostali aktivni še trije instrumenti, kar bi moralo zadoščati za še nekaj let delovanja. V nasprotnem primeru bi že konec leta verjetno morali misiji končati. Usoda plovil po letu 2030 pa je še vedno negotova.

To ni prvikrat, ko ugašajo instrumente na Voyagerjih. Sprva sta imeli po 10 instrumentov. Nekatere so izključili, ker niso bili več potrebni, saj so bili namenjeni raziskavam plinastih orjakov, ki sta jih plovili obleteli. Leta 2012 je Voyager 1 dosegel rob heliosfere in...

Slo-Tech - Letošnjo Turingovo nagrado, ki jo podeljujejo za dosežke na področju računalniških ved in predstavlja ustreznico Nobelove nagrade, saj je za to področje ni, sta prejela Andrew G. Barto in Richard S. Sutton. Association for Computing Machinery jima je nagrado podelila za dosežke na področju spodbujevanega učenja (reinforcement learning). Nagrada vključuje tudi milijon dolarjev, ki jih prispeva Google.

Tehniko, ki je danes gonilna sila moderne umetne inteligence, sta Barto in Sutton začela oblikovati v 80. letih minulega stoletja. Tedaj sta v nizu člankov predstavila zamisel, razvila matematične osnove in postavila prve algoritme. Spodbujevano učenje je eden izmed načinov za trening umetne inteligence, ki se mora naučiti izbrati pravilne poti. Do začetka 80. let je bi napredek na tem področju počasen, zato sta nagrajenca oblikovala nov pristop. Agenti umetne inteligence lahko ravnajo po naključju, nato pa njihove poteze ovrednotimo z nagrajevalno funkcijo, ki favorizira želeno...

Slo-Tech - Na Škotskem so v Blackhillocku v omrežje priključili novo baterijo, ki s svojo kapaciteto predstavlja največjo baterijo v Evropi. V prvi fazi, ki se je začela včeraj, zmore moči do 200 MW, prihodnje leto pa jo bodo razširili na 300 MW. Njena kapaciteta bo znašala 600 MWh, trenutno pa je 400 MWh. Postavljena je na strateški lokaciji med Ivernessom in Aberdeenom, da bo pomagala razbremenjevati omrežje med konicami.

Baterija je namenjena tudi premoščanju obdobij, ko ni sonca ali vetra, ki sta pomembna vira električne energije na Otoku. Po britanskem načrtu Clean Power 2030 morajo do leta 2030 zagotoviti vsaj za 22 GW nameščenih baterij, ki bodo podpora obnovljivim virom energije.

Poleg shranjevanja energije bo baterija v Blackhillocku zagotavljala tudi stabilizacijo omrežja za NESO (National Energy System Operator). Pričakujejo, da bodo letni prihranki znašali dobrih 10 milijonov funtov, saj bodo lahko v omrežje priključili več vetrnih elektrarn.

V minulem letu so Britanci iz...

Slo-Tech - V Kennedyjevem vesoljskem centru so minuli teden postavili nov rekord v hitrosti vozil brez voznika. Predelani Maserati MC20 Coupe, ki za krmilom ni imel nikogar, je dosegel hitrost 318 kilometrov na uro, s čimer je približno devet kilometrov na uro podrl dosedanji rekord iz leta 2022. Tedaj je bil najhitrejši IAC AV-21. Maserati MC20 brez voznika pa je imel od lanskega novembra rekord 285 kilometrov na uro.

Maserati je vozil s posebej prilagojeno programsko opremo, ki jo je razvila Politehnika v Milanu. Projekt je tekel v sodelovanju z Indy Autonomous Challenge, ki je na januarskemu CES 2025 v Las Vegasu organiziral prvo tekmovanje med samovozečimi avtomobili. Poldrugi mesec pozneje pa so podrli še hitrostni rekord. To so storili na 4,5 kilometra dolgi pisti, kjer sicer vozijo raketoplani.

Maserati MC20 je sicer avtomobil, ki je na voljo v redni prodaji, le da ni samovozeči. Je pa samovozeča verzija predlani uspešno prevozila petdeset kilometrov Mille Miglia. Naslednji korak bo...

Firefly - Ameriško podjetje Firefly je danes dopoldan po našem času s pristajalnikom Blue Ghost uspešno izvedlo pristanek na Mesecu. Gre za drugi takšen dosežek privatnega akterja in prvega, kjer je vse potekalo brez težav.

Nasin program Commercial Lunar Payload Services (CLPS), s katerim spodbujajo zasebna vesoljska podjetja k oblikovanju Lunarne ekonomije, žanje konkretne sadove. Po tem, ko smo lanskega februarja videli sploh prvi uspešen pristanek takšne sorte, ko se je na površje našega naravnega satelita spustil pristajalnik Odysseus, firme Intuitive Machines, so sedaj pri konkurenčni družbi Firefly uspeh še nadgradili. Medtem ko je imel Odisej ob pristajanju obilico težav in se je za nameček na tleh še prekucnil, pa je Fireflyjev pristajalnik Blue Ghost podvig izvedel z odliko.



Naprava je v vesolje na raketi Falcon 9 poletela 15. januarja, nakar je skoraj mesec dni krožila okoli Zemlje po vse bolj oddaljenih krožnicah, dokler ni preskočila v Mesečevo in pretekli vikend posredovala...

Slo-Tech - Internet je obnorel videoposnetek dveh agentov umetne inteligence, ki se pogovarjata in hitro ugotovita, da nihče od njiju ni človek. Zaradi tega se namesto v angleščini začneta sporazumevati v lastnem jeziku, ki se imenuje Gibberlink. Interakcija je hitrejša in natančnejša, a na prvi pogled se zdi kot iz filmov o Terminatorju. Resnica ni tako zlovešča, a nič manj zanimiva.

Gibberlink je "jezik", ki sta ga učinkovitejše sporazumevanje med agenti umetne inteligence razvila Boris Starkov in Anton Pidkuiko. Gibberlink uporablja sistem GGWave za prenos informacij po zvočnem kanalu. Ta predpisuje strukturo, ki jo ljudje sicer ne morejo razumeti brez pripomočkov, a strojem omogoča komunikacijo brez odvečnega naprezanja (overhead). Ker jim ni treba generirati angleščine (ali katerega drugega človeškega jezika), potrebujejo manj računske moči.

Agenta na posnetku tako nista spontano izumila novega jezika za medsebojno komunikacijo, ker bi želela govoriti ljudem nerazumljivo ali ker bi bilo to hitreje, temveč sta bila tega jezika naučena. Ob tem avtorja novega jezika poudarjata, da je vanj vgrajenih več varovalk, ki zagotavljajo integriteto prenesene informacije, standardizacijo in zaupnost. Ker je struktura vnaprej določena, je...

Slo-Tech - Iz Anthropica je prispel novi model umetne inteligence Claude 3.7, ki zmore delovati v dveh načinih. Odzivi so lahko klasični ali pa razmišljujoči (reasoning), s čimer lahko rešuje tudi težje zagonetke. Zaradi tega je hibridni model enostavneje uporabljati, zlasi kadar potrebujemo kombinirane odzive. Uporabnik (ki uporablja API) ima nadzor nad njegovim obnašanjem, na primer kako dolgo razmišlja in koliko računske moči troši. Hkrati model izpisuje (scratchpad), kako razmišlja oziroma rešuje problem. To je koristna informacija tudi za uporabnika, ki lahko vidi, ali bi se model bolje odrezal, če bi imel na voljo več časa, in podobno.

Claude 3.7 je precej boljši pri pisanju kode in razvoju, dobil pa je tudi orodje Claude Code za pisanje kode. Inženirji mu lahko delegirajo različna opravila, ki jih morajo rešiti pri programiranju. Razmišljujoči model je dobil dodatni trening na področjih pisanja kode, uporabe računalnikov, odgovarjanja na pravne dileme in podobne naloge, ki jih lahko...

Slo-Tech - Slušalke z odpravljanjem šuma so v zadnjih letih postale izjemno popularne, saj omogočajo bolj zbrano in umirjeno poslušanje vsebin tudi v hrupnih okoljih, denimo na javnem prevozu. Pričakovali bi, da so za sluh blagodejne, saj lahko vsebino poslušamo pri nižji jakosti. A raziskovalci preverjajo, ali imajo tudi temne plati. Tovrstne slušalke bi lahko bile povezave z motnjami v procesiranju zvokov v možganih (auditory processing disorder, APD), a dokazov še nimajo.

APD sicer ni nova motnja, jo pa po navadi diagnosticirajo že pri otrocih. Gre za težavo pri lociranju, od kod izvirajo zvoki, razumevanju govora v hrupnih okoljih in podobno. Okvarjeni del ni uho, ki je fiziološko normalno, temveč gre za motnje pri procesiranju v možganih. V zadnjem času pa se je povečalo število primerov, ki jih odkrijejo pri odraslih ljudeh, zaradi česar so raziskovalci začeli iskati novejše okoljske dejavnike. Seveda pa bi lahko več diagnosticiranih primerov pripisali tudi boljšemu poznavanju te...

Slo-Tech - Pred štirimi dnevi predstavljeni Microsoftov kvantni čip, ki naj bi vseboval delce Majorana, med fiziki buri duhove. Z novimi delci naj bi ustvarili topološke kubite za shranjevanje kvantnih informacij, ki je bolj odporno na motnje iz okolice, s tem pa lažje razširiti do večjih kapacitet. Čeprav je Microsoft nekaj vmesnih rezultatov objavil v Nature, dokaza za obstoj topoloških kubitov niso.

Nekateri fiziki so zato sila skeptični do navedb. Tudi raziskovalci so namreč v članku zapisali, da poizkusi ne dokazujejo obstoja kvazidelcev Majorana v nanožicah. Pred štirimi leti je Microsoftova skupina iz Delfta že trdila, da so te kvazidelce ustvarili, a so na koncu navedbe umaknili. Problem je težak in niti ni nujno rešljiv s trenutno tehnologijo. Poizkusov je bilo več, a so bili vsi neuspešni, članki pa umaknjeni.

Drugi fiziki predvsem poudarjajo, da je Microsoft razkril premalo informacij, da bi lahko trditve potrdili. Iz Microsofta sicer pravijo, da bodo vse razkrili ob svojem času,...

Slo-Tech - Mednarodna vesoljska postaja (ISS), ki že od leta 1998 kroži dobrih 400 kilometrov nad površjem našega planeta, bi morala po zadnjih dogovorih delovati do konca leta 2030, nato pa bo sledil kontroliran vstop v atmosfero. A Elon Musk ima drugačne načrte, ki jih je spričo njegovega položaja v ameriški izvršni oblasti in vodenja podjetja SpaceX treba jemati resno. Zapisal je, da bi po njegovem mnenju morali ISS deorbitirati v prihodnjih dveh letih.

Začelo se je kot že ničkoliko njegovih domislic, in sicer z objavo na lastnem omrežju X. Zapisal je, da je ISS preživela svoj namen in da ne nudi več skoraj nič dodane vrednosti, zato bi se morali začeti pripravljati na deorbitiranje. Ker se leto 2030 hitro bliža, bi šlo lahko za povsem nedolžno objavo. A v nadaljevanju je pojasnil, da zagovarja deorbitiranje v letu 2027. To pa je štiri leta pred načrtovano upokojitvijo ISS.

ISS ne morejo preprosto zakleniti in prepustiti usodi, saj bi v tem primeru hitro treščila na Zemljo. Ker bi bil...

Slo-Tech - Poljsko podjetje Clone Robotics je predstavil svojega humanoidnega robota, ki je nadvse verna odslikava človeškega telesa. Protoclone sestavlja skelet iz polimera, ki deluje kot replika 206 kosti v človeškem telesu. Nanje so pripeli več kot tisoč umetnih mišic lastne tehnologije Myofiber, ki je podobna pnevmatsim mišicam.

Robota poganja 500-vatna vodna črpalka, ki skozenj potiska 40 litrov hidravlične tekočine na minuto. Ko tekočina napolni cevke v "mišicah", se te skrčijo. Ko jih zapusti, se raztegnejo. Robota so prikazali, ko visi na nitih s stropa. Poleg hidravlike ga sestavlja še senzorični sistem, ki vsebuje štiri kamere, 70 inercijskih senzorjev položajev sklepov in udov ter 320 merilnikov pritiska.

Za zdaj je Protoclone še vedno prototip, ki ne zmore vzdrževati ravnotežja in mora zato viseti s stropa. A če pomislimo, da je Clone Robotics pred tremi leti kazal eno roko, je napredek hiter. V naslednjih letih lahko pričakujemo humanoidnega robota, ki bo morda zmogel početi...

Slo-Tech - Francoski fuzijski reaktor WEST (Tungsten/W Environment in Steady-state Tokamak), ki ga upravlja Komisariat za alternativne energije in atomsko energijo Francoske republike (CEA), je zabeležil nov rekord. V najnovejšem poizkusu so 1337 sekund vzdrževali plazmo s termično močjo 2 MW, s čimer so podrli kitajski rekord.

V začetku leta so na Kitajskem 1066 sekund zagotavljali temperaturo nad 100 milijonov stopinj Celzija, s čimer so pretekli rekord presegli za več kot dvakrat. V Franciji so te pogoje zagotavljali 1337 sekund, pri tem pa reaktor ni utrpel škode ali drugih nepričakovanih posledic. Doseganje tako visokih temperatur in tlakov od 5 do 10 atmosfer namreč predstavlja stres za reaktor.

Naslednji koraki so še bolj ambiciozni, saj želijo iz minutnih dosežkov prestopiti v ure. Tudi to bodo poizkušali v WEST-u, čeprav slednji nikoli ne bo komercialni reaktor. Še vedno pa poteka tudi gradnja največjega fuzijskega reaktorja na svetu ITER, ki bo stal v Franciji.

Slo-Tech - Muskovo podjetje za razvoj umetne inteligence xAI je predstavilo novo generacijo modela Grok. Tretja inkarnacija obstoji tudi v različicah Mini in Reasoning. Prva ima manjši nabor parametrov, s čimer je hitrejša in manj požrešna, druga pa reševanju nalog. Ob tem je xAI dejal, da je družina Grok 3 zmogljivejša od konkurence.

Grok 3 so predstavili v prenosu v živo na platformi X, kar je bil mestoma precej nenavaden dogodek. Poleg razvijalcev je sedel njihov šef Elon Musk, ki jih je vmes dopolnjeval in popravljal. Med drugim je dejal, da na modelu neprestano delajo in da se bo sproti izboljševal. To v praksi ni možno, saj je model po treningu zaklenjen, možne so le manjše spremembe (fine-tuning).

Kdaj bo Grok 3 na voljo za končne uporabnike, niso povedali. Dejali pa so, da so ga izurili z desetkrat več računske moči od predhodnika. Musk je v svojem slogu dodal, da gre ultimativni model, ki išče resnico, ki je včasih v nasprotju s politično korektnostjo.

V testih matematike (AIME)...

Slo-Tech - Ko je pred skoraj dvema letoma potonila podmornica Titan, ki se je želela potopiti do razbitin Titanika, je za seboj pustila značilen zvočni odtis. Ni skrivnost, da so oceani prepredeni s hidrofoni, ki se uporabljajo za najrazličnejše namene, od vojaških do raziskovalnih, in prav s temi je ameriška NOAA posnela implozijo.

Z javnostjo so sedaj delili posnetek, ki je nastal takoj po imploziji. Posneli so ga 900 kilometrov od kraja nesreče. Triindvajsetsekundni posnetek se začne s statičnim šumom, nato pa kmalu slišimo zvočni odtis implozije. Posnetek so objavili minuli teden v okviru preiskave, ki še vedno poteka. Pred štirimi meseci so delili prve fotografije ostankov podmornice. Preiskujeta se tako nesreča kot tudi morebitna kazenska odgovornost podjetja OceanGate, ki je izdelalo podmornico in tržilo potop. Obalna straža in Odbor za varnost v prometu (NTSB) sta v dveh tednih po nesreči zaslišala tudi več nekdanjih zaposlenih in neodvisnih strokovnjakov. Ti so v pričanjih podjetje in preminulega direktorja močno obremenili. Preiskava teče tudi v Kanadi. Proti podjetju je vložena tudi odškodninska tožba svojcev ene izmed petih žrtev nesreče.

Končnega poročila še ni, ker preiskave še niso končane.

Slo-Tech - Evropsko celinsko električno omrežje (CESA) je včeraj vključilo tri baltske države. Estonija, Latvija in Litva so se ob 15.05 uspešno sinhronizirale z omrežjem, s čimer so pretrgale vezi z ruskim omrežjem. Prekinili so vse povezave (interconnect) z Rusijo in Belorusijo.

Baltske države so s CESA povezane prek Poljske prek ozkega koridorja Suwałki. Prav tako ima Litva podmorsko povezavo s Švedsko, Estonija pa dve s Finsko, a so namenjene le prenosu električne energije, ne pa sinhronizaciji, saj po njih teče enosmerni tok. Sinhronizacijo frekvence pa zagotavlja navezava na poljsko omrežje.

CESA (nekoč imenovana UCTE) ima dobrih 400 milijonov odjemalcev in vključuje vso celinsko Evropo (razen Skandinavije), Turčijo, Alžirijo, Maroko in Tunizijo (povezava prek Gibraltarja). Operaterji se združujejo v organizacijo ENTSO-E. CESA je eno največjih sinhroniziranih območij na svetu in eno najzanesljivejših. Pred tremi leti je članica območja postala tudi Ukrajina.

Slo-Tech - V ZDA je eden največjih financerjev znanosti na področju ved o življenju NIH (National Institutes of Health) sporočil, da bo v vseh tekočih in prihodnjih projektih enostransko znižal sredstva za posredne stroške. Ta se bodo več kot razpolovila in bodo po novem znašala 15 odstotkov vrednosti projektov. To utegne v velike težave pahniti univerze, ki projekte izvajajo.

Raziskovalni projekti poleg sredstev, ki so namenjena za neposredno izvajanje projekta in s katerimi upravlja vodilni raziskovalec, vključujejo tudi del za posredne stroške (overhead ali indirect costs). Iz tega zneska, ki se v odstotkih prišteje vrednosti projekta, se pokrivajo vsi stroški, ki jih ni možno knjižiti neposredno na projekt. Neposredni stroški so plače raziskovalcev, nakup materiala in opreme, udeležba na konferencah in podobno, posredne stroške pa inštitucije porabijo za pokrivanje obratovalnih stroškov prostorov (ogrevanje, voda, elektrika, zavarovanje, čiščenje), nakupe in vzdrževanje sistemske...

Slo-Tech - Škodljivi učinki trdnih delcev v zraku (PM) so obče znani, zato so predpisane tudi sorazmerne stroge meje, nad katerimi zrak štejemo za onesnažen in zdravju škodljiv. Posebej škodljivi so majhni delci, in sicer PM10 (z aerodinamskim premerom pod 10 µm) in PM2,5 (z aerodinamskim premerom pod 2,5 µm). Mejna vrednost za PM10 znaša 40 μg/m³ v koledarskem letu, v dnevu pa 50 μg/m³, a ne več kot 35-krat v letu. Za PM2,5 je letna mejna vrednost 25 µg/m³.

Vplivi na zdravje so številni, letno pa zaradi onesnaženosti zraka s PM umre nekaj milijonov ljudi (v letu 2015 so število smrti ocenili na 4,1 milijona). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da izpostavljenost PM2,5 v 24 urah ne presega 15 μg/m³, v letnem povprečju pa ne 5 μg/m³. Posledice izpostavljenosti PM2,5 niso le dolgoročne zdravstvene težave, temveč lahko tudi kratkoročno vpliva na kognitivne sposobnosti. Raziskovalci z birminghamske univerze so proučevali vpliv izpostavljenosti PM, ki v prostoru nastanejo zaradi...

Slo-Tech - DeepSeek je razburkal svet z najavo, da so svoj model DeepSeek R1 izurili za vsega šest milijonov dolarjev, a gre še ceneje. Raziskovalci s Stanforda in washingtonske univerze so pripravili model s1, ki je primerljiv z OpenAI o1 in DeepSeek R1, le da so za njegovo pripravo porabili 50 dolarjev, kodo in vhodne podatke trening pa priobčili javnosti.

Ocena 50 dolarjev ni povsem poštena, saj so porabili toliko denarja za najem računske moči za trening. V to torej niso všteti niti stroški nabave strojne opreme niti stroški dela ljudi. Druga pomembna podrobnost je način učenja, saj je s1 uporablja distilacijo, torej se je učil na modelu Gemini 2.0 Flash Thinking Experimental. Na podoben način so na Berkeleyju že januarja pripravili model za 450 dolarjev.

Kodo za s1 in vse spremljajoče informacije so objavili na Githubu. To pomeni, da ga lahko uporabi ali nadalje razvija vsakdo. Ključno vprašanje pa je, kaj to pomeni za razvoj novih modelov od začetka. Razvoj s1 je bil tako poceni, kar...

Slo-Tech - Po 25 letih odstopa Chris Anderson, ki je vsa ta leta vodil TED Conferences, ki so najbolj znane po blagovni znamki TED Talks. TED ima sicer precej daljšo zgodovino, saj je bil ustanovljen leta 1984. TED (Technology, Entertainment, Design) se je začel kot tehnološka konferenca. Anderson, ki bo letos dopolnil 68 let, se bo upokojil.

TED je sicer precej več kot TED Talks. Gre za neprofitno organizacijo, ki organizira dogodke v živo (iz katerih so nastali tudi neodvisni TEDx), upravlja izjemno priljubljene profile na YouTubu in družbenih omrežjih, izdaja podcaste, radijski oddaje in novičnike, deluje na področju izobraževanja in človekoljubne dejavnosti. TED je neprofitna organizacija, Anderson pa v njej nikoli ni prejemal plače - dovolj premožen je že brez tega. Izjemno svetovno popularnost so dosegli leta 2006, ko so na splet priobčili svoje vsebine, in tedaj je TED postal globalna znamka.

TED ima sicer sredstva v višini okoli 100 milijonov dolarjev, od tega 25 milijonov dolarjev...

Slo-Tech - Iztekajoči teden sta močno zaznamovala kitajska modela umetne inteligence DeepSeek in Alibaba Qwen, ki obljubljata primerljive rezultate z zahodnimi modeli ob nekajkrat nižjih stroških. To je preplašilo zlasti trge in proizvajalce čipov, medtem ko se proizvajalci programske opreme novih modelov lahko le razveselijo, saj bodo z manj stroški lahko postorili več. OpenAI je hitro odgovoril in je javnosti odprl model o3-mini, ki je na voljo brezplačno in brez registracije, torej za slehernika.

OpenAI je o3-mini napovedoval in demonstriral že minuli mesec, sedaj pa ga je dal v uporabo. Podobno kot o1-mini je tudi naslednik prilagojen za uporabo v naravoslovno-tehničnih kontekstih, matematiki, računalništvu in programiranju, torej razširjenem STEM. Na voljo so trije podmodeli (reasoning effort option), in sicer nizki, srednji in visoki. Najzmogljivejši presega tudi o1, vsi pa so varčnejši. OpenAI zagotavlja tudi, da o3-mini naredi tretjino manj resnih napak kot o1-mini in se hitreje...

Slo-Tech - Butch Wilmore in Suni Williams, ki sta junija lani poletela na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), bosta tam ostala še nekoliko dlje. Na Zemljo bi se bila morala vrniti po osmih dneh, torej 14. junija lani, a je NASA tedaj ocenila, da bi bila vrnitev preveč tvegana. Boeingov Starliner, s katerim sta priletela na ISS, je imel težave s potisniki in puščanje helija. Po več testih se je NASA odločila, da se astronavta na Zemljo ne bosta vrnila z istim plovilom, ker je obstajala nevarnost za katastrofo.

Starliner je ostal na ISS precej dlje od načrtovanih osmih dni. Na Zemljo se je vrnil 6. septembra, a brez posadke. Vrnitev je bila uspešna, Wilmore in Williams pa sta ostala na ISS. NASA je bila že pred tem odločila, da se bosta domov vrnila s SpaceX-ovim Crew Dragonom, ki bi moral februarja letos na ISS pripeljati naslednjo rotacijo astronavtov.

A to se ne bo zgodilo februarja. Zaradi tehničnih težav s plovilom Crew Dragon bo polet možen šele konec marca, torej se bosta nesrečna...

Slo-Tech - Raziskovalci s Kitajske akademije znanosti v Pekingu so vzredili in do odraslosti vzgojili miši, ki imajo dva očeta, za kar so uporabili metodo CRISPR. Podobne cilje so v preteklosti zasledovale in dosegale že nekatere druge raziskovalne skupine, denimo japonski raziskovalci pred dvema letoma in pred sedmimi leti raziskovalci iz Kitajske. Vsakokratni pristop je nekoliko drugačen, zato je vreden pozornosti.

Početje ni preprosto, ker smo sesalci kompleksna bitja. Resda nas v veliki meri določa genski zapis v kromosomih - miši jih imajo 20 parov - a to ni dovolj, zato novega bitja ne moremo dobiti enostavno tako, da bi združili dva para kromosomov. Pomembno vlogo ima tudi epigenetika, torej dedne informacije, ki niso zapisane z zaporedjem nukleotidov (A, C, G, T). Značilni primer je metilacija DNK in pa modifikacij na histonih. Prenos teh informacij na novo generacijo imenujemo genetsko vtisnjenje, ki poskrbi, da se izrazi le ena kopija starševskega gena. To se zgodi le pri manjšem...

Slo-Tech - Danes je svoj veliki model predstavila tudi Alibaba. Qwen2.5-Max, ki je bil natreniran na 20.000 milijardah drobcev informacij (token), je po meritvah ustvarjalcev celo malo boljši od Deepseeka V3, GPT-4o, Llame-3.1 in primerljiv s Claude-3.5-Sonnetom.

Novi model lahko preizkusimo kot klepetalnik, naročniki pa imajo tudi dostop do API prek Alibaba Cloud. Prve verzije Qwen2.5 smo sicer videli že jeseni. Qwen2.5-Max lahko sprejme do 100.000 vhodnih znakov, njegovi odgovori pa so tudi v slovenščini. Qwen2.5 zna odgovarjati na vprašanja, brskati po spletu, ustvarjati slike in videoposnetke.

Alibaba model označuje kot vizualnega agenta, s čimer namiguje na multimodalnost. Osnovan je na verziji Qwen2-VL iz septembra 2024, na voljo pa je v verzijah s 3, 7 in 72 milijardami parametrov. Na voljo je tudi na Githubu.

Slo-Tech - Kitajski fuzijski reaktor tipa superprevodni tokamak EAST je ponovno dosegel svetovni rekord, pri čemer je spet presegel svoj pretekli dosežek. Fuzijsko reakcijo, ki je zagotavljala temperaturo nad 100 milijonov stopinj Celzija, so uspeli izvajati 1066 sekund, s čimer so več kot podvojili dosedanji rekord. To pot so dosegli temperaturo 104 milijone stopinj Celzija, aprila 2023 pa 403 sekunde. Nižje temperature, denimo 70.000.000 °C, so že bili ohranjali več kot tisoč sekund.

Temperatura in čas trajanja sta pomembna podatka za fuzijske reaktorje, tretji pomembni podatek pa je to pot umanjkal. Kitajska akademija znanosti ni povedala nič o gostoti plazme. Več kot tisoč sekund trajajoča reakcija je pomembna, saj se v tem času že vzpostavijo ustrezne tokovnice v plazmi, ki poskrbijo za kroženje. Cilj raziskav je seveda delujoč fuzijski reaktor, ki bi ustvaril več energije, kot jo porabi. Eksperimentalni reaktor EAST, ki stoji na Inštitutu za plazemsko fiziko v Hefeiju, uporabljajo od...

Slo-Tech - V preteklem letu je Evropska unija 11 odstotkov svojih potreb po električni energiji pokrila s sončno energijo, medtem ko je bil prispevek termoelektrarn na premog 10 odstotkov, so izračunali v podjetju Ember. Zmanjšala se je tudi odvisnost od zemeljskega plina, ki je prispeval 16 odstotkov.

Izrazito sta se povečala tudi prispevka hidroelektrarn in vetrnih elektrarn. Največji delež je premog predstavljal leta 2003, v naslednjih dveh desetletjih pa se je ta proizvodnja znižala za dve tretjini. V večini držav je delež premoga zanemarljiv, pomembni izjemi pa sta Nemčija in Poljska, kjer pa poraba premoga takisto pada.

Sončna energija in vetrna energija zlagoma pridobivata iz leta v leto, jedrske elektrarne in hidroelektrarne pa so nadaljevale povratek po katastrofalnem letu 2022, ko so suša in remonti v Franciji močno oklestili njihovo proizvodnjo.

Zanimivo je, da je lani Evropa prejela manj sončnega obsevanja kot leta 2023, a je zaradi izgradnje novih kapacitet proizvodnja kljub...

Slo-Tech - Nova ameriška administracija je sprejela ukrepe, ki so paralizirali delovanje največje agencije, ki financira znanost. National Institutes of Health je praktično čez noč odpovedala vse službene poti svojih zaposlenih in sodelovanje na sestankih prek interneta, preklicala vse oglase za delovna mesta, prepovedala komunikacijo z javnostjo in izdajanje kakršnihkoli uradnih dokumentov. Prepoved komunikacije vsebuje tudi posodabljanje spletnih strani, izdajanje strokovnih mnenj in poročil ipd. Ustavili so se tudi vsi postopki ocenjevanja projektnih prijav.

Popolna zamrznitev vseh navedenih opravil bo trajala do začetka februarja, nekateri ukrepi pa bodo bržkone veljali še dlje. Podrobnih informacij niti NIH nima, v precejšnji negotovosti pa so tudi raziskovalne ustanove. Te skrbi zlasti zaustavitev ocenjevanja projektnih prijav, saj je v ZDA projektno financiranih več kot 300.000 raziskovalcev na več kot dva tisoč ustanovah.

Paraliza je posledica izvršnega ukaza, ki ga je izdal novi...

Slo-Tech - Do zanimive tekme med ljudmi in roboti v nogometu nas loči še vsaj nekaj let, do tekaške preizkušnje na maratonu pa precej manj. Aprila bo na Kitajskem potekal polmaraton, v katerem bodo tekmovali ljudje in roboti. V pekinški četrti Daxing se bo okrog 12.000 ljudi preizkusilo na 21-kilometrski trasi, med katerimi bodo tudi roboti več kot 20 podjetij.

Že lani novembra smo videli fotografije s polmaratona v Pekingu, na katerih so roboti tekli v cilj skupaj z ljudmi. A tedaj niso pretekli celotne razdalje, temveč so se priključili le v ciljni ravnini. To pot bo drugače, saj bodo morali roboti premagati vseh 21 kilometrov. Pri tem gre seveda za humanoidne robote, ki se premikajo na enak način kot ljudje, in ne kakšne industrijske zverine na kolesih.

Dve okončini, ki zmoreta človeško hojo ali tek, je tudi glavni pogoj, ki ga morajo izpolnjevati roboti za udeležbo. Biti morajo še višine med 0,5 in 2 metroma, razdalja med kolkom in stopalom pa mora znašati vsaj 0,45 metra. Roboti so...

Slo-Tech - Francija je v minulem letu več kot 95 odstotkov električne energije proizvedla brezogljično, kar je največ doslej. K temu so največ prispevale jedrske elektrarne in hidroelektrarne. Francija je lani proizvedla 536,5 TWh električne energije, od česar so izvozili 89 TWh, kar je skoraj dvakrat več kot leto pred tem. Večji izvoz je omogočila šibka domača poraba, ker je gospodarstvo raslo počasneje od pričakovanj.

Jedrske elektrarne v Franciji so lani proizvedle dobrih 350 TWh električne energije, kar je več kot v letih 2022 in 2023, a še vedno manj kot pred desetletjem. Obnovljivi viri energije so ustvarili 148 TWh oziroma 28 odstotkov električne energije. Posebej produktivne so bile hidroelektrarne, saj je bilo minulo leto v Franciji bolj deževno od povprečja. Sončne elektrarne so prispeval 4,3 odstotka, s čimer so prehitele plinske elektrarne in termoelektrarne. Iz fosilnih goriv so pridobili najmanj energije v zadnjega pol stoletja (od konca 50. let).

Stare amortizirane francoske...

Slo-Tech - Eden izmed najpomembnejših robotov za pogovore se imenuje ELIZA, ki je bila razvita v sredini 60. let minulega stoletja. V primerjavi z današnjimi modeli, kot sta GPT ali Gemini, je zagotovo zastarela, a še vedno presenetljivo človeška.

Napisal jo je Joseph Weizenbaum z MIT-a. Najbolj znana skripta zanjo se imenuje DOCTOR in simulira pogovore, ki bi jih vodil psihoterapevt. ELIZA je napisana v programskem jeziku MAD-SLIP (Michigan Algorithm Decoder Symmetric List Processor), ki ga je izumil Weizenbaum in je kasneje postal lisp. Prav verzija ELIZE v lispu je z zgodnjim internetom zaslovela, prvotna verzija pa je skoraj utonila v pozabo.

Originalnih 420 vrstic ELIZE so ponovno odkrili šele leta 2021 v Weizenbaumovimi zapiski. Jeffrey Shrager s Stanforda se je lotil projekta obnove ELIZE, prvič je kodo pognal decembra. Ta ima tudi kakšnega hrošča, tako se na primer zruši ob vnosu številk, a za leto 1965 predstavlja velik dosežek. Sedaj jo lahko preizkusimo na internetu. V vseh...

Slo-Tech - Pred šestimi meseci je na dvorišče stanovanjske hiše na Otoku princa Edvarda v Kanadi priletelo nekaj vesoljskega. Izkazalo se je, da na ploščicah pristalo približno 100 gramov materiala, ki je izviral z meteorita. To je bržkone prvi posnetek padca meteorita zares od blizu, ki vsebuje sliko in zvok. Dogodek je potrdila Univerza v Alberti.

Lastnik hiše Joe Velaidum je dejal, da je na mestu udarca stal nekaj minut pred padcem. Ko se je s partnerko vrnil s sprehoda, je na tleh opazil drobce razbitin, ki so bile v značilni zvezdasti obliki. Ko sta na posnetkih nadzorni kamer preverila, kaj se je zgodilo, sta opazila zgolj padec kamna očitno z neba. Dogodek sta prijavili v sistem za poročanje o padcih meteoritov Univerze v Alberti.

Chris Herd, ki na univerzi ureja zbirko ostankov meteoritov, je dober teden dni pozneje obiskal hišo, dokumentiral dogodek in zbral ostanke. Našel je okrog 100 gramov ostankov, na tleh pa dobre štiri kvadratne centimetre velik krater. Kasnejša analiza je...

Blue Origin - Dolgo pričakovani prvi polet Blue Originove težke nosilne rakete New Glenn se je odvil zelo uspešno, čeprav optimističen poskus pristanka prve stopnje ni uspel.

Blue Origin, vesoljsko podjetje Jeffa Bezosa, sicer že več let pošilja turiste na podorbitalne polete z raketo New Shepard, toda eden najbogatejših zemljanov je že od vsega začetka ciljal mnogo višje - v orbito, na Mesec, proti Marsu. A preskok z New Sheparda na večjo, težko nosilno raketo New Glenn, ki bi zmogla tekmovati s SpaceXovimi napravami v množičnem prenašanju tovora v vesolje, je šel dolgo časa po polžje; malo zato, ker so v podjetju ubrali nekaj previdnejši način razvoja od tistega Elona Muska, malo pa spričo zapletov z raketnim motorjem BE-4, ključnim elementom New Glenna. Tudi prvi poskus izstrelitve, v ponedeljek, so morali prekiniti zaradi tehnične napake.

Sedaj se Bezosu in njegovim inženirjem lahko odvali kamen od srca, kajti dolgo pričakovani prvi let New Glenna je uspešno za njimi. Raketa se je v zrak...

Slo-Tech - Potem ko je bil od leta 2021 najhitrejši (znani) superračunalnik na svetu Frontier, ga je novembra lani prehitel El Capitan, ki domuje v Nacionalnem laboratoriju Lawrence Livermore v Kaliforniji.

El Capitan ima milijon jeder CPU, ki jih prispeva 43.808 procesorjev AMD Epyc 24C Genoa s frekvenco 1,8 GHz, in deset milijonov jeder GPU, ki jih prispeva 43.808 grafičnih čipov AMD Instinct MI300A. V rednem obratovanju zmore 1,7 eksaflops, konična zmogljivost pa doseže 2,7 eksaflops. Novembra se je zavihtel na vrh lestvice Top 500, njegova gradnja pa je stala okrog 600 milijonov dolarjev. Za hlajenje porabi okrog 20.000 kubičnih metrov vode dnevno in porabi 30 MW električne energije, kar je trikrat več od celotnega kraja Livermore.

Resno delovanje pa se bo začelo šele marca. Vpregli ga bodo v raziskave jedrskega orožja, ki so od moratorija na jedrske poizkuse le še v računalnikih. Eden izmed teh je tudi El Capitan. Predhodnik Sierra je bil leta 2018 drugi najzmogljivejši superračunalnik...

Slo-Tech - Evropski projekt Copernicus Climate Change Service (C3S) je potrdil, da je bil lanski november nadpovprečno topel. S povprečno globalno temperaturo 14,1 °C je bil drugi najtoplejši v zgodovini meritev, s čimer je zaostal le za predlanskim. S tem je bila povprečna temperatura za 1,62 °C višja od povprečja iz predindustrijske dobe. S tem pa je tudi praktično gotovo, da bo 2024 rekordno toplo leto.

Končne podatke za december še čakamo, a C3S je sporočila, da lahko z veliko gotovostjo leto 2024 razglasi za najtoplejše. Predindustrijske temperature smo prvikrat presegli za 1,5 °C, obseg ledu na Antarktiki pa je novembra dosegel najmanjšo vrednost doslej. S tem se nevarno približujemo mejam, ki jih določa pariški sporazum. V njem so se države sporazumele, da bodo dvig temperature obdržale pod 2 °C, poizkusile pa bodo storiti vse, da bi ostal pod 1,5 °C. Gre sicer za daljše povprečje, ne za enkratna odstopanja, zato lansko toplo leto še ne pomeni, da je pariški sporazum popolnoma...

Slo-Tech - O spletni strani Sci-Hub je bilo prelitega že veliko črnila, avtorica pa v večino zahodnih držav ne sme stopiti, ker bi morala plačati milijardne odškodnine. Sci-Hub je namreč spletna stran, ki omogoča brezplačni dostop do znanstvenih člankov, ki so sicer zaklenjeni za plačljivimi naročninami velikih založnikov. (Ne)legalnost tega početja bomo danes spregledali in izpostavili problem, ki ga Sci-Hub nehote širi. Umaknjeni (retracted) članki so na Sci-Hubu dostopni brez kakršnihkoli opomb ali opozoril.

Umiki člankov se zgodijo iz več razlogov, med katerimi namerna prevara ni najpogostejši, dasiravno ravno ti primeri polnijo časopise. A končna sodba je enaka: članek je umaknjen, kadar mu ni več možno zaupati. Založniki članka običajno ne izbrišejo, temveč ga opremijo z velikimi oznakami, da je umaknjen.

Sci-Hub deluje nekoliko drugače. Na drugi strani je velikanska baza, v kateri so shranjene kopije člankov. Kadar od Sci-Huba zahtevamo kakšen članek, bo algoritem najprej preveril,...

Slo-Tech - Februarja 2019 so Brazilci zadnjikrat premaknili ure s poletnega na zimski čas - in tako je ostalo. Tedanji predsednik je vzhičeno naznanil, da je premikanja urinih kazalcev konec in da se ne bo nikoli več vrnilo. A morda ga bo zgodovina postavila na laž. Brazilci nad zimskim časom niso zelo navdušeni, a tehtnico utegneta na koncu prevesiti ekonomija in vreme.

Ko so v Braziliji ukinili poletni čas, je bilo prebivalstvo spremembi večidel naklonjeno. Večina prebivalstva je bila proti premikanju ure, precej manj enotnosti pa je bilo o tem, kateri čas obdržati. Na koncu je obveljal standardni čas, kar je poleti prineslo nekaj nevšečnosti. Na gosto poseljenem jugovzhodu države je poleti sonce vzhajalo ob 4.30, že ob 8. uri zjutraj pa je z vso močjo sijalo. A resnični razlogi za skorajšnjo vrnitev poletnega časa so energetski.

Že lani, ko je državo pestila izjemna suša in so hidroelektrarne stale, je vlada resno razpravljala o vrnitvi poletnega časa. Brazilski minister za energetiko in...

Slo-Tech - V minulem letu so električni avtomobili na Norveškem dosegli nov rekordni delež, saj je bilo kar 88,9 odstotka prodanih novih vozil električnih. Leto pred tem je bil ta delež 82,4-odstoten in ves čas raste. Na drugem mestu sta Švedska in Islandija, kjer je bilo v letu 2023 približno 60 odstotkov prodanih vozil električnih.

Na Norveškem nameravajo do konca letošnjega leta izkoreniniti prodajo osebnih avtomobilov in lahkih tovornih vozil z motorji na notranje izgorevanje. Najbolje prodajane znamke so Tesla, Volkswagen, Toyota, kitajski proizvajalci pa že imajo 10-odstotni tržni delež. Glavni kupci klasičnih vozil ostajajo ponudniki najemov, saj številni turisti niso navajeni električnih vozil in raje vzamejo bencinske ali dizelske.

Govorimo seveda o novih vozil, medtem ko je pogled na cestah vendarle nekoliko drugačen. Med vsemi registriranimi avtomobili je bilo lani na Norveškem 28,6 odstotka električnih. Še pred desetimi leti je ta delež znašal približno en odstotek. Norveški je...

Slo-Tech - Po junijskem podpisu sporazuma o članstvu je Slovenija danes uradno postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (ESA), ki ima sedaj 23 članic. Že od leta 2016 je Slovenija pridružena članica, štiri leta pozneje je sodelovanjem z novim dogovorom še okrepila. Po petih letih je imela nato možnost nadgraditi članstvo, kar je tudi storila.

Članstvo prinaša obvezno članarino v višini približno tri milijone evrov, ki predstavlja pomembno naložbo v nove priložnosti za slovensko gospodarstvo in znanost. Konvencija ESA namreč poskrbi, da se naložbe članic vrnejo v obliki pogodb z industrijo za razvoj novih tehnologij, medtem ko to pred polnopravnim članstvom ni bilo nujno. Prijavljanje na programe ESA je ena izmed prednosti, ki jih prinaša članstvo. Slovenija lahko odslej tudi enakopravno sodeluje pri upravljanju agencije oziroma določanju usmeritev.

ESA vodi več vesoljskih programov. Med njimi najdemo tako programe Evropske unije, kot so Galileo (satelitska navigacija), Egnos...

Slo-Tech - Ime Elsevier vzbuja pri raziskovalcih široko paleto občutkov, a podjetje je sčasoma postalo eden največjih založnikov znanstvenih revij, ponudnikov spremljajočih storitev (denimo baze citatov Scopus) in tudi veliki zaslužkarjev. Minulo leto so ustvarili 2,3 milijarde funtov dobička pred davki, saj so imeli kar 33-odstotno maržo. Interesi podjetja niso usklajeni z ideali znanosti in interesi raziskovalcev. Eno izmed odmevnejših sporočil so poslali uredniki revije Journal of Human Evolution, ki so množično odstopili zaradi založniških pritiskov in sprememb, ki po njihovem mnenju nižajo kakovost.

V odprtem pismu so zapisali, da je Elsevier postopa zniževal standarde revije in jih silil v nesprejemljive kompromise. Ti segajo od ukinitev funkcije urednikov posebnih izdaj do avtomatične obdelave člankov z umetno inteligenco. Konec leta 2023 je Elsevier začel samovoljno uporabljati umetno inteligenco za izdelavo končnih postavitev sprejetih člankov, kar je povzročilo nemalo težav, denimo...

Slo-Tech - Letalski promet je po številu nezgod na prepeljane kilometre z naskokom najvarnejši način prevoza, a v zadnjem desetletju je beležil pomembno spremembo. Največ potnikov - več kot petsto - je življenje izgubilo zaradi raket, torej sestrelitev potniških letal. Vsi ostali vzroki za tragične nesreče so daleč zadaj. Še pred desetletjem je bilo drugače.

Zadnja nesreča, kjer je sestrelitev spet med glavnimi osumljenci za vzrok strmoglavljenja, se je zgodilo v sredo. V Kazahstanu je strmoglavil Embraer 190AR prevoznika Azerbaijan Airlines, ki je letel iz Azerbajdžana v čečensko prestolnico Grozni. Med poizkusom zasilnega pristanka je letalo strmoglavilo, pri čemer je umrlo 38 ljudi na krovu, 29 pa jih je preživelo. Vzrok nesreče še ni znan, neuradno pa se čedalje glasneje omenja sestrelitev.

To ni prva tovrstna nesreča. Po podatkih ASN (Aviation Safety Network) je od leta 2014 več kot 500 ljudi umrlo zaradi namernih ali nenamernih sestrelitev. Leta 2014 je strmoglavil Boeing 777...

Slo-Tech - NASA ni izgubila sonde Parker Solar Probe, ki je na božični večer obletela Sonce na razdalji vsega 6,1 milijona kilometrov, s čimer je postala človeški predmet, ki se je katerikoli zvezdi najbolj približal (in vmes dosegel tudi absolutni hitrostni rekord). Sonda je bila tedaj tiho, danes pa se je ponovno oglasila. Sonda se je oglasila okrog 8. ure zjutraj po slovenskem času in potrdila delovanje. Podrobno telemetrijo bo na Zemljo poslala na novega leta dan. To pomeni, da je sonda brez težav prestala potovanja skozi Sončevo korono.

Pred plovilom je še nemalo dela, saj bo nadaljevala pot po svoji trajektoriji, ki jo bo še nekajkrat vodila mimo Sonca. Tako zelo se mu ne bo več približala, a svojo nalogo bo opravljala vsaj do avgusta prihodnje leto. Načrtovana sta še dva obhoda, in sicer 22. marca in 19. junija. Že sedaj je postavila hitrostni rekord, ko je s 692.000 kilometri na uro švignila skozi korono. Hitrost je pridobivala v sedmih poletih mimo Venere, ki ji je ukradla čisto...

Slo-Tech - V nasprotju z intuitivnim prepričanjem je teže poleteti proti Soncu kakor proč, pri čemer glavni razlog ni vročina, temveč fizika nebesnih teles. Zato je toliko impresivnejši včerajšnji dosežek sonde Parker Solar Probe. Izstrelili so jo avgusta 2018 z raketo Delta IV Heavy, včeraj pa se je Soncu približala na 6,1 milijona kilometrov, kar je najbolj v zgodovini človeških sond. Za primerjavo povejmo, da je Zemlja od Sonca oddaljena 150 milijonov kilometrov. Pri tem si Parker Solar Probe pomaga z Venerino gravitacijo, ki jo bo izkoristila sedemkrat. Sonce bo skupno obkrožila 24-krat, približala pa se mu je sedemkrat bolj kot Merkur. V naslednjih obhodih bliže kot sedaj ne bo več.

Na razdalji zgolj 6,1 milijona kilometrov je temperatura 1400 °C, ki jo bodo prestregli toplotni ščiti. Instrumenti, s katerimi sonda meri fizikalne veličine, bodo ostali pri prijetnih 30 °C. Merila bo tok energije s Sonca, ki ogreva korono in povzroča Sončev veter, določila strukturo in dinamiko plazme in...

Slo-Tech - Od leta 1972 obstaja mehanizem, po katerem se konec junija ali decembra doda prestopna sekunda. IERS to sporoči več mesecev vnaprej, osnovni razlog pa je podoben kot pri prestopnih letih. Merjenje časa, kot smo ga zasnovali ljudje, ni povsem v skladu z obnašanjem Zemlje in Sonca. Ker želimo, da je dan dolg 86400 sekund in da so poldnevi poravnani z merjenjem časa, je treba uram včasih pomagati. Zgodovinsko gledano se vrtenje Zemlje zelo počasi upočasnjuje, zato so doslej vrinili 27 prestopnih sekund.

Za razliko od prestopnih let pa njihovo dodajanje ni predvidljivo. Prav mogoče je, da smo zadnjo prestopno sekundo že videli konec leta 2016, saj sovpadata dva dejavnika. V zadnjem desetletju se je vrtenje Zemlje spet nekoliko pospešilo, zaradi česar niso bile potrebne dodatne prestopne sekunde. Špekulirali so celo, da bi lahko bila potrebna prva negativna prestopna sekunda. Te so teoretično takisto dovoljene, a doslej še ni bilo potrebe po njih.

Toda drugi dejavnik bo bržkone...

Reuters - V Franciji so v elektroenergetsko omrežje priključili prvi novi jedrski reaktor v zadnjih petindvajsetih letih. Nuklearko Flamanville-3 so začeli graditi leta 2007. Gradnja bi bila morala biti končana leta 2012, a se je zaradi več težav zavlekla za dvanajst let. V tem času se je ocenjeni strošek (brez financiranja) početveril na 13,2 milijarde evrov.

Novi reaktor ima električno moč 1650 MW, kar je največ v državi. Večji so le še kitajski reaktorji (Taishan) in finski Olkiluoto. Z omrežjem so generatorje sinhronizirali v soboto ob 11.48. Zagon so sicer začeli že septembra, so ga za nekaj dni prekinili, ko se je reaktor avtomatično ustavil. Kasneje se je zagon normalno nadaljeval, do povezave v omrežje pa so morali preteči še trije meseci.

Francosko podjetje EDF namerava zgraditi še šest reaktorjev, čeprav financiranje še ni znano. Zaradi visoke zadolženosti sicer podržavljenega EDF-a zasebni investitorji niso navdušeni nad financiranjem. Gradnja naslednjega reaktorja bi se morala...

Slo-Tech - Dobra štiri leta po objavi so vendarle umaknili članek o učinkovitosti hidroksiklorokina in azitromicina pri zdravljenju covida. Omenjeni članek, ki je bil objavljen v reviji International Journal of Antimicrobial Agents, je že od objave buril duhove. Drugi raziskovalci so večkrat kritizirali pomanjkljivost kakovost podatkov in nejasne etične aspekte.

Med covidom je bil članek glavno gorivo zagovornikov hidroksiklorokina. Do danes je zbral 3400 citatov, s čimer gre za drugi najbolj citirani članek vseh časov, ki je umaknjen. Zaradi članka so nekatere države dovolile uporabo hidroksiklorokina za zdravljenje covida, a so nadaljnje raziskave pokazale, da pozitivnih učinkov nima.

V dolgem pojasnilu za javnost so uredniki revije zapisali, da je razlogov za umik več. Raziskava ni bila izvedena v skladu z etičnimi standardi za poizkuse na ljudeh, zasnovana je bila pomanjkljivo, trije avtorji pa so izrazili pomisleke v zvezi z metodami in sklepi. Med drugim ni bilo možno preveriti, ali...

Slo-Tech - OpenAI je včeraj sklenil 12-dnevno predstavljanje novosti, ko so vsak dan napovedali ali pokazali nekaj novega. Skrajšani adventni koledar so zaključili z napovedjo novih modelov o3 in o3-mini. Gre za nadgradnjo modelov o1, a so oznako o2 izpustili zaradi istoimenskega britanskega operaterja.

Model o3 je testu ARC-AGI dosegel rezultat 87,5, s čimer se kosa z ljudmi, ki v povprečju zmorejo okrog 85 točk. Tudi na drugih modelih, denimo American Invitational Mathematics Exam, GPQA Diamond ali Frontier Math je dosegel rekordne rezultate. Manjši model o3-mini naj bi bil še vedno sposobnejši od večje verzije predhodnika o1.

Druge novosti so integracija v programska orodja in pisarniške pakete, dostop prek telefona (1-800-CHATGPT), dostop do o1 prek API, iskanje prek ChatGPT, dodatne glasovne funkcionalnosti in Božičkov glas, Canvas, Apple Intelligence, model za videoposnetke Sora itd. Prvi dan so začeli z o1, ki ga je včeraj nadgradil o3.

Space - SpaceX je oddal peticijo za inkorporacijo izstrelišča Starbase v južnem Teksasu v novo mesto, da bi si olajšal razvoj infrastrukture in podprl rastočo ekipo, ki dela na proizvodnji in testiranju plovila Starship.

Zasebno vesoljsko podjetje je 12. decembra lokalnim oblastem predložilo peticijo za izvedbo volitev o spremembi izstrelišča Starbase v samostojno mesto. Objekt Starbase, ki se nahaja blizu Boca Chice v Teksasu, je prizorišče najbolj odmevnih izstrelitev SpaceX-a, vključno z nedavnim zajemom rakete Starship, in bo postal novi sedež podjetja, ki se seli iz Kalifornije v Teksas.

To ni prvič, da se je pojavila ideja o preoblikovanju Starbase v lastno mesto. Ustanovitelj SpaceX-a Elon Musk je to idejo prvič predlagal na družbenih omrežjih leta 2021; vendar pa je bila peticija uradno vložena šele 12. decembra letos, in to s podporo prebivalcev Starbase.

Starbase služi kot glavno izstrelišče SpaceX-a za testne polete plovila Starship. Zadnja izstrelitev, ki je potekala 19....

Slo-Tech - Helikopterček Ingenuity, ki je na Mars pripotoval leta 2021 s sondo Perseverance, je bistveno presegel vsa pričakovanja. Namesto petkrat je poletel 72-krat, namesto treh mesecev je doživel skoraj tri leta delovanja. A 18. januarja letos je vendarle poletel zadnjikrat, česar ob vzletu ni bilo mogoče slutiti. Neposredni vzrok upokojitve so bile poškodovane elise, sedaj pa je NASA dokončala prvo preiskavo letalske nesreče na drugem planetu in ugotovila, kaj je povzročilo poškodbe. Ingenuity je imel smolo, da ni videl, kod leti.

Na Marsu ni GPS-a ali drugih elektronskih sistemov za navigacijo, zato si je moral Ingenuity pomagati sam. Uporabljal je več kamer, ki so snemale površino, in iz vizualnih referenc izračunaval svoj položaj. Ko je januarja vzletel, se je povzpel do višine 12 metrov, posnel nekaj fotografij in po 19 sekundah skušal pristati. Pol minute po vzletu je bilo vsega konec, Ingenuity pa trajno parkiran. V kraterju Jezeru je na tleh premalo razločnih elementov, da bi...

Slo-Tech - Na 21. mednarodni mladinski naravoslovni olimpijadi (IJSO), ki se je pravkar zaključila v Romuniji, je Slovenija osvojila odličen rezultat. Vseh šest članov slovenske reprezentance je osvojilo odličja, in sicer dve zlati in štiri srebrna. S tem je bila Slovenija najuspešnejša evropska država med 18 evropskimi.

Zlati medalji sta osvojila Niko Habinc (lani OŠ Oskarja Kovačiča Ljubljana) in Andraž Čadež (lani OŠ Šmartno pod Šmarno goro), srebrne medalje pa Tian Kobal (lani OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica), David Osojnik (lani OŠ dr. Ivana Prijatelja Sodražica), Matic Zimic (lani OŠ Franca Rozmana Staneta Ljubljana) in Lucija Kutin (lani OŠ Miška Kranjca Ljubljana). Na olimpijadi je bilo podeljenih 31 zlatih, 61 srebrnih in 96 bronastih medalj. Niko Habinc je osvojil 4. mesto v absolutni kategoriji.

Tekmovanje, ki je namenjeno tekmovalcem v zaključnih razredih osnovnih šol oziroma prvih letnikov srednjih šol, saj poteka decembra, je razdeljeno na tri dele. Prvi dan (5. decembra) je...

Slo-Tech - Na spletnih straneh Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan so zagnali model umetne inteligence HomeDOCtor, ki skuša delovati kot domači zdravnik. Ob tem poudarjajo, da je sistem v testni fazi, da ni nadomestek za zdravniški nasvetm, da se lahko moti in da naj vanj ne vnašamo resničnih simptomov ali osebnih podatkov (?).

Model razume slovensko in z uporabnikom komunicira v besedilu. Postavlja podvprašanja, dokler je to potrebno, nato pa poda najbolj verjetne diagnoze in priporočila. Ta segajo od osnovnih navodil o počivanju in ledu do precej bolj kompleksnih, lahko pa tudi ponudi aplikacije in spletne vire. HomeDOCtor zna brati tudi slike in priložene izvide. Po koncu diagnostike je možno skrčeni "izvid" prenesti. Model običajno pristavi, da je ob poslabšanju stanja ali brez izboljšanja potreben obisk zdravnika.

Za uporabo se lahko neposredno vpišemo, kar prinaša omejeni čas delovanja, prijavimo z institucionalnim geslom ali s ključem za dostop do OpenAI-jevega...

Slo-Tech - Priznana kitajska virologinja Shi Zhengli, ki v Inštitutu za virologijo v Wuhanu raziskuje viruse v netopirjih, je predstavila rezultate genetskega sekvenciranja celotnega genoma 56 novih betakoronavirusov in nekaj delnih sekvenc. Virusi, ki so bili zbrani v letih 2004-2021, ne izkazujejo večje sorodnosti s SARS-CoV-1 ali SARS-CoV-2. S tem Shi Zhengli zavrača nepotrjene teorije, da bi lahko povzročitelj covida pobegnil z Inštituta. Ta teorija je vzniknila kmalu po izbruhu pandemije, raziskovalci pa je niso nikoli potrdili, indici pa nakazovali, da je možnost majhna. Shi Zhengli je ves čas ponavljala, da v laboratoriju niso bili nikoli proučevali SARS-CoV-2. Zato je tudi sekvencirala vse zbrane viruse in razkrila rezultate.

Rezultati zadnje analize, ki jih je predstavila na nedavni konferenci na Japonskem, še niso objavljeni v recenzirani reviji. Strokovnjaki nad izsledki niso presenečeni, saj teoriji o pobeglem virusu nikoli niso pripisovali velike verjetnosti. Najbližje sorodnike...

Slo-Tech - Skoraj leto dni po napovedih in prvih beta verzijah za preizkuševalce je OpenAI predstavil orodje za ustvarjanje videoposnetkov iz besednih opisov. Sora je veliki model, ki kot vhodne podatke jemlje besedilo, fotografije ali posnetke, nato pa iz njih ustvari videoposnetke. Te so lahko različnih formatov, dimenzij in dolžin, kar je pogojeno tudi z naročniškim paketom, ki ga sklene uporabnik. Ob tem poudarjajo, da je nova različica precej hitrejša od februarske, zato so ji nadeli delovno ime Sora Turbo. Na voljo je kot samostojno orodje (sora.com), ki pa terja naročnino na ChatGPT Plus ali Pro.

Prvi stane 20 dolarjev mesečno, drugi precej zajetnejših 200 dolarjev. Kdor ima dražjo različico, bo dobil polno Soro, ki zmore ustvarjati posnetke v ločljivosti 1080p, trajanju 20 sekund in brez omejitve števila poizkusov. Naročniki cenejšega paketa se bodo morali zadovoljiti z nižjo ločljivostjo in omejitvijo 50 posnetkov na mesec, če so zadovoljni s 480p. V nasprotnem primeru jih bodo lahko ustvarili manj, a nekoliko bolj podrobne (720p). V Sloveniji - in celi EU - Sora še ni na voljo, a naj bi se to spremenilo prihodnje leto. Trenutno imajo sicer težave po vsem svetu, ker je naval precejšen.

Bistveni del pri razvoju Sore je bila...

Slo-Tech - V Indiji, ki je tretja največja raziskovalna velesila, če štejemo po številu objavljenih znanstvenih člankov, bodo januarja vzpostavili shemo One Nation One Subscription, ki bo omogočila dostop do znanstvenih revij za vse raziskovalne ustanove v državi. V naslednjih treh letih bodo za dostop do zbirk 30 založnikov, med katerimi so tudi največji AAS, Elsevier, Springer Nature in Wiley, bodo odšteli 715 milijonov dolarjev. To je sicer več kot so vse državne raziskovalne ustanove plačevale doslej - okoli 200 milijonov dolarjev letno - a bodo nove zbirke precej večje. Več kot 18 milijonov raziskovalcev, študentov in profesorjev bo imelo dostop do 13.000 znanstvenih revij, kar pristojni označujejo kot uspeh.

Indijski dogovor je največji na svetu in prekaša na primer nemške ali britanske, ki se običajno nanašajo le na posameznega založnika in za manj ustanov. V Indiji pa je v dogovor vključenih 6300 inštitucij, ki so državno financirane. Od teh jih je doslej le 2300 naročalo znanstvene...

Slo-Tech - S koncem novembra je CERN uradno prenehal sodelovati z raziskovalci, ki so povezani z ruskimi inštitucijami. S tem se zaključuje tri desetletja dolgo obdobje sodelovanja, ki je v trenutni obliki potekalo od leta 1991, ko je Rusija postala država opazovalka. Sprememba politike je posledica ruske invazije na Ukrajino.

Odločitev sicer ni prizadela veliko raziskovalcev, saj so številni ruski znanstveniki v vmesnem času našli nove zaposlitve na evropskih inštitucijah, kar jim omogoča nadaljevanje sodelovanja. CERN namreč ni prepovedal sodelovanje ruskim državljanom, temveč raziskovalcem, katerih matična ustanova je ruska. Štiriindvajset članic CERN-a je decembra 2023 izglasovalo prekinitev sodelovanja z ruskimi inštitucijami, kar so napovedali že leto pred tem.

V CERN-u sicer dela okrog 3000 zaposlenih, še petkrat toliko ljudi pa sodeluje. Z Rusijo je povezanih okoli 350 raziskovalcev, med katerimi jih večina sploh ni v Ženevi. Kljub temu bo njihov umik opazen, a ga bo CERN preživel....

Slo-Tech - V svetu interneta lažne spletne strani, ki domujejo na podobnih (ali pa tudi ne) domenah kot legitimne strani, niso nič novega. Na podoben način prežijo na nevešče uporabnike spletnih bank, da na lažne, a na las podobne spletne strani vpišejo prijavne podatke. Še korak dlje pa so šli lažni založniki znanstvenih revij, ki posnemajo uveljavljene založnike, kakršna sta Springer Nature in Elsevier. Kloni revij so objavljeni na Retraction Watchu v kategoriji Hijacked Journal Checker in ni jih malo, saj so jih našteli že več kot tristo. Ciljajo zlasti na manj vešče raziskovalce iz dežel tretjega sveta, laično javnost in druge prevarante.

Prevaranti so storili korak naprej in skušajo klonirati celotne založnike, denimo Elsevier, Springer in American Medical Association. Tako se na primer pojavi založnik Springer Global Publication, ki seveda ni povezan z legitimnim Springer Nature, in postavi spletne strani, ki so videti povsem enako. Namesto domene springer.com uporabi springer.uk.com...

Slo-Tech - Univerza v Rochestru je odpustila osramočenega raziskovalca superprevodnosti Ranga Diasa, ki je lažno trdil, da je odkril superprevodnost pri sobni temperaturi. Preiskava neodvisnega odbora fizikov je marca pokazala, da je Dias zavajal in lagal, ponarejal znanstvene izsledke in namerno razširjal neresnice. Kasneje je Dias tožil univerzo, ki je bila napovedala, da mu ne bo podaljšala pogodbe o zaposlitvi, in mu je bila odvzela mentorstvo študentov. Sodišče je njegovo tožbo zavrglo kot nedopustno .

Dias ni imel pogodbe za nedoločen čas, ki jo dobijo izredni profesorji (tenure), zato je bila za prenehanje sodelovanja zadostna odločitev upravnega odbora. Rektorica univerze je bila predlagala prekinitev sodelovanja, upravni odbor pa je to mnenje potrdil. Ključni razlog je bila znanstvena nepoštenost, ki je Dias sicer ni nikoli priznal, a jo je potrdila neodvisna preiskava. Za odpustitev je glasoval tudi habilitacijski odbor.

Članke o superprevodnosti, ki jih je objavil Dias s...

Slo-Tech - Da ima NASA čedalje več težav s sondo Voyager 1, ni presenetljivo, saj je stara že 46 let. Presenetljivo bi bilo, če jih ne bi imela. V začetku leta se je zdelo, da je komunikacija nepovratno izgubljena, a ga je NASA uspela ponovno obuditi. Najnovejši zaplet pa se je primeril 16. oktobra, a je Voyager 1 spet presenetil.

NASA je 16. oktobra Voyagerju 1 poslala rutinski ukaz, naj vključi grelec. Ko so čez dva dni pričakovali povratno informacijo, so bili precej zaskrbljeni. Nekaj je sprožilo sistem za upravljanje z napakami, zaradi česar se je preventivno izključil oddajnik v mikrovalovnem pasu X (8-12 GHz). Dan pozneje je Voyager 1 še enkrat več utihnil, ko je sistem za zaščito opreme izključil komunikacijo prek pasu X.

A Voyager 1 je resnično vzdržljiv kos strojne opreme, ki ima precej redundance. Tudi za komunikacijo obstaja rezervni instrument, ki oddaja v pasu S (2-4 GHz), a že res dolgo ni bil uporabljen. Hkrati je ta frekvenca manj primerna za komunikacijo na tako dolge...

Slo-Tech - Projekt distribuiranega računanja GIMPS, s katerim že od leta 1996 sodelujoči s svojo računsko močjo iščejo velika praštevila, je oktobra letos odkril novo največje znano praštevilo. Luke Durant iz San Joseja je 12. oktobra odkril, da je 2^136.279.841 - 1 praštevilo. Gre za 52. znano praštevilo oblike 2p - 1, ki jih imenujemo Mersennova praštevila. Novo odkrito praštevilo ima 41.024.320 cifer in je za 16 milijonov mest daljše od prejšnjega rekorderja.

Vsa največja znana praštevila so Mersennova praštevila. Temu botruje posebej učinkovit algoritem za preverjanje praštevilskosti, ki deluje le na teh številih. Lucas-Lehmerjev je edini dovolj učinkovit algoritem, da lahko z današnjo računsko močjo preverimo, ali so večdesetmilijonov mest (v decimalnem zapisu) velika števila praštevila. Projekt GIMPS (Great Internet Mersenne Prime Search) uporablja ta test in je od leta 1996 odkril 18 Mersennovih praštevil.

V programu sodelujejo posamezniki, ki si namestijo odjemalca in prispevajo...

Slo-Tech - Na Kubi že drugi dan skušaj ponovno vzpostaviti elektroenergetsko omrežje, potem ko je v petek ob 11. uri po lokalnem času v celotni državi omrežje klecnilo. Gre za najhujši izpad po letu 1991, pred izpadom pa so napovedovali redukcije in druge ukrepe za znižanje porabe električne energije.

Danes, torej dva dni po začetku težav, je še vedno večji del otoka brez električne energije. Situacijo so včeraj zasilno rešili, a je ponoči ponovno izpadel del omrežja. Trenutno so brez električne energije na zahodni polovici otoka, kar vključuje tudi prestolnico. Za zdaj ni jasno, kdaj bodo tehniki uspeli ponovno zagotoviti delovanje omrežja. Ena največjih elektrarn Antonio Guiteras na otoku naj bi bila glavni razlog za težave, saj je zaradi tehnične napake prenehala proizvajati električno energijo v petek okrog 11. ure. Sledile so kaskadne preobremenitve in izklopi.

Danes so jo ponovno zagnali, zato je pričakovati normalizacijo razmer. Kubanski premier je izpostavil zastarelo...

Slo-Tech - Pred dobim tednom dni so se kitajski raziskovalci pohvalili, da so uspeli zlomiti šifriranje RSA, za kar so uporabili kvantni računalnik D-Wave Advantage kanadskega podjetja. O tem so objavili tudi znanstveni članek, kar je - bodimo pragmatični - že prvi znak, da odkritje verjetno v praksi ni najbolj uporabno. Če bi res popolnoma zlomili RSA ali pa se temu vsaj približali, bi se namreč zgodilo dvoje: najprej bi bili tiho, nato pa se internet nekega dne nepojasnjeno zlomil.

Da je vse skupaj napihnjeno, je sedaj znano brez kančka dvoma. Pravzaprav je bilo vsakomur, ki je podrobno prebral znanstveni članek, to očitno že od začetka. Raziskovalci s šanghajske univerze so uporabili kvantni računalnik za faktorizacijo 50-bitnega števila, ki se uporablja v 50-bitni implementaciji RSA. To je resda dosežek, a še daleč od prelomnega, predvsem pa ni katastrofičen. RSA se dandanes uporablja marsikod na internetu, a večinoma v 1024-bitni in 2048-bitni inačici. To nima kaj dosti skupnega z...

Slo-Tech - Medtem ko se v slovenski javnosti krešejo mnenja o izgradnji še enega velikega jedrskega reaktorja, se ameriški tehnološki giganti obračajo k lastnim malim modularnim reaktorjem (SMR) za napajanje lastnih požrešnih podatkovnih centrov.

V začetku tedna sta Google in Kairos podpisala pogodbo o dobavi energije iz SMR-jev za Googlove podatkovne centre. Prvi vati naj bi iz Kairosovih SMR-jev stekli leta 2030, nato pa bodo pet let postavljali še dodatne. Kairos bo postavil več SMR, ki bodo skupno Googlu zagotavljali 500 MW električne energije. Za zdaj delujočih SMR v ZDA še ni, Kairos pa je julija začel graditi prototip v Tennesseeju, ki naj bi bil nared leta 2027.

Podobne zamisli ima tudi Amazon, ki je napovedal troje investicij v SMR-je. Medtem ko je Google obljubil odkup energije, je Amazon začel financirati razvoj. Ena izmed pogodb je sklenjena z dobaviteljem Energy Northwest, ki bo proučil možnost postavitve SMR blizu Columbia Generating Station, kjer je trenutno en 1200-MW...

Slo-Tech - Danes so v Stockholmu razglasili še prejemnike nagrade za ekonomijo, ki jo v spomin Alfreda Nobela podeljuje švedska centralna banka. Nagrado bodo prejeli Daron Acemoglu in Simon Johnson z MIT-a ter James A. Robinson s chicaške univerze, ker so raziskali, kako nastajajo inštitucije in nato vplivajo na blaginjo držav.

Meritve kažejo, da se prepad med bogatimi in revnimi državami ne zmanjšuje. V povprečju je petina najbogatejših držav 30-krat bogatejših od spodnje petine. Razlike med bogatimi in revnimi državami so mnogotere, med njimi pa je tudi ustroj in delovanje inštitucij. Letošnji nagrajenci so proučevali, ali je to vzrok ali posledica. Ugotavljali so, kako vzpostavitev inštitucij še v času evropske kolonizacije korelira z umrljivostjo in težavnostjo kolonizacije. Eno izmed mest, ki so ga proučevali, je Nogales na ameriško-mehiški meji.

Meja deli mesto na dve polovici, ki se močno razlikujeta, tako po pričakovani življenjski dobi kot tudi bogastvu prebivalstva in zaščiti...

NASA - NASA je v vesolje uspešno poslala svojo doslej največjo raziskovalno sondo, Europo Clipper, ki bo čez slabih 6 let prispela do bržkone najbolj zanimive od Jupitrovih lun.

Jupitrova luna Europa buri duhove v znanstveni srenji, vse odkar je odprava Galileo v devetdesetih nakazala, da se pod njenim zaledenelim površjem verjetno skrivajo ogromni oceani, nemara celo večji od Zemljinih. Po dolgih preigravanjih različnih možnosti pri Nasi je bila odprava Europa Clipper formalno potrjena leta 2015. Da pa so projekt dejansko prignali do izstrelitve, so morali snovalci preseči mnogo organizacijskih in tehničnih ovir; med drugim kadrovske ter finančne težave vodilnih Nasinih laboratorijev, pa menjavo nosilne rakete. Najprej je bilo namreč mišljeno, da bo sonda v vesolje odpotovala na orjaški raketi SLS, toda zamude v njenem razvoju so Američane prisilile, da so se pred tremi leti odločili za SpaceXovo raketo Falcon Heavy.

Ta je sondo danes popoldne, 6 minut čez 6 po našem času, ponesla iz...

SpaceX - SpaceXu je danes popoldne uspel še en prelomen dosežek v vesoljskem inženiringu: pri peti testni odpravi Starshipa so uspeli izvesti nadzorovan pristanek nosilne rakete Super Heavy, ki so jo ujeli s kleščami stolpa na izstrelišču.

Preizkusne izstrelitve SpaceXovih raket Starship so vedno razburljiva paša za oči, bodisi zaradi eksplozij bodisi dih jemajočih inženirskih podvigov. Po tem ko so pri četrtem poskusu uspeli prvič (za silo) pristati s plovilom Starship, je v peto sledil nov zahteven mejnik: pristajanje nosilne rakete Super Heavy. Da je mera polna, ne gre za pristanek na nogah kot pri raketah Falcon 9, temveč mehanizem vključuje lovljenje lebdeče rakete s kleščami stolpa na izstrelišču, ki jim v podjetju hudomušno pravijo mechazilla ali chopsticks. To seveda pomeni, da mora biti približevanje rakete tlom zelo natančno, saj bi trk s stolpom pomenil katastrofo - SpaceXov podpredsednik Bill Gerstenmaier je pred dnevi navrgel, da bomo ali videli uspešen pristanek ali pa bo...

Slo-Tech - NASA je s postaje LCOT (Low-Cost Optical Terminal) na Zemlji uspela vzpostaviti povezavo s TBIRD (TeraByte Infrared Delivery) na satelitu v nizki orbiti. LCOT je oddajal dovolj intenzivno, da je TBIRD identificiral laserski žarek in obdržal povezavo tri minute. Da je povezava uspela, je moral LCOT žarek usmerjati z natančnostjo enega miliradiana.

Misija TBIRD je trajala dve leti in se je končala sredi septembra letos. V tem času je NASA večkrat uspešno preizkusila vzpostavljanje povezav, najvišja dosežena prepustnost pa je znašala 200 gigabitov na sekundo. V treh minutah, kolikor je trajala povezala v zadnjem preizkusu, bi lahko pretočili pet terabajtov podatkov, kar je dovolj za prenos podatkov, ki jih sateliti ali vesoljske postaje zbirajo med opravljanjem znanstvenih eksperimentov.

NASA v okviru projekta SCaN (Space Communications and Navigation) raziskuje možnosti za širokopasovno komunikacijo s plovili in sateliti v različnih orbitah. Optične komunikacije, ki potekajo z...

Slo-Tech - Da Nobelove nagrade naposled prepoznavajo pomen računalniških orodij v znanosti, priča tudi letošnja nagrada za kemijo, ki jo bodo prejeli David Baker z Univerze Washington v Seattlu ter Demis Hassabis in John M. Jumper iz podjetja DeepMind. Baker je prejel polovico nagrade za račualniško načrtovanje proteinov, Hassabis in Jumper pa za napovedi strukture proteinov.

Proteini so osnovni gradniki živih bitij, ki jim omogočajo najrazličnejše strukturne prilagoditve. Lasje, nohti, koža in številna druga tkiva imajo svoje lastnosti zaradi proteinov, ki jih gradijo. Izjemna raznolikost je pravzaprav neverjetna, saj vse proteine gradi zgolj 20 različnih aminokislin. Vrstni red, v katerem se te aminokisline povezujejo v proteine, je zapisan v DNK. Aminokisline se nato povežejo s peptidnimi vezmi, a čarovnija se zgodi šele za tem. Zaporedje aminokislin imenujemo primarna struktura in ni posebej razburljiva, nato pa se nastali polimer zvije v prostoru, s čimer pridobi sekundarno in terciarno...

Slo-Tech - Letošnja prejemnika Nobelova nagrade za fiziko 2024 sta fizik John J. Hopfield s Princetona in Geoffrey E. Hinton z Univerze v Torontu, ki sta bila nagrajena za ključna odkritja in izume, ki so omogočili strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami. Hopfield je ustvaril strukture, ki zmorejo shranjevati podatke in rekonstruirati informacije, Hinton pa je odkril metodo za iskanje vzorcev v podatkih. Posledice teh odkritij vidimo in uporabljamo vsakodnevno, denimo pri strojnem prevajanju, prepoznavanju slik in uporabi umetne inteligence. Slednja je pogosto zgolj širok izraz, s katerim v resnici mislimo na nevronske mreže.

Za zdaj velja konsenz, da računalniki in stroji ne morejo razviti zavesti in misliti, a rezultati njihovega delovanja so hudo podobni temu. Klasični računalniški programi so bili strogo deterministični v smislu, da so delovali kot recept. Koraki so bili jasno opredeljeni, rezultati predvidljivi in razumljivi. Pri strojnem učenju pa računalniku ne damo recepta,...

Slo-Tech - Začetek oktobra je vsako leto posvečen Nobelovim nagradam, saj v Stockholmu in Oslu razglasijo prejemnike, katerim jih izročijo na decembrski slovesnosti. Danes je Nobelov odbor na švedskem inštitutu Karolinska sporočil, da Nobelovo nagrado za medicino ali fizologijo prejmeta ameriška biologa Victor Ambros in Gary Ruvkun za odkritje mikroRNK in njene vloge pri posttranskripcijski regulaciji genov. Leta 1993 sta mikroRNK odkrila v glisti C. elegans, a se je hitro izkazalo, da je pomembna pri vseh večceličnih organizmih vključno z ljudmi.

Večcelični organizmi imajo večinoma specializirane celice, ki lahko tvorijo različna tkiva in organe. Celice v očesu so pomembno drugačne od celic v želodcu ali mišici, a so vse nastale po istem načrtu. Njihov DNK je enak, razlikujejo pa se, ker so se v njih izrazili različni geni. Izražanje genov uravnavajo različni faktorji, ki se vežejo na DNK in bodisi aktivirajo ali deaktivirajo posamezne gene, a to ni edini regulatorni mehanizem. Že leta 1965...

Slo-Tech - Eliezer Masliah je nesporna avtoriteta na področju raziskav nevrodegenerativnih bolezni, nekdanji direktor oddelka za nevrološke znanosti pri ameriškem Inštitutu za staranje (NIA), glavni svetovalec direktorja NIA, avtor več kot 800 člankov s tega področja in eden najbolj citiranih znanstvenih. Hkrati je Masliah tudi prevarant in soavtor več kot sto člankov s ponarejenimi rezultati, ki zajemajo obdobje med leti 1997-2023, ko je deloval na univerzi v San Diegu (UCSD).

Da je z njegovimi objavami nekaj narobe, se je prvikrat začelo šušljati lani. V reviji Science so se poglobili v njegove rezultate, o sumih pa so seznanili tudi skupino strokovnjakov za odkrivanje prevar. Ti so natančno premotrili vse objave in v 300 strani dolgem poročilu ugotovili, da je v vsaj 132 člankih moč najti neverodostojne podatke, zlasti fotografije barvanja western, ki so sumljivi. Istočasno je neodvisno preiskavo izvajal tudi NIH, največji ameriški državni financer raziskav iz ved o življenju, ki je

Slo-Tech - Voyager 2 je zelo daleč, predvsem pa je zelo star. Da mu počasi zmanjkuje energije, ni presenečenj, saj RTG-ji zaradi načina delovanja eksponentno pojenjajo in v naslednjih letih bo sonda povsem utihnila. Dotlej pa želi NASA zagotoviti, da bo čim dlje vsaj osnovno operativna, zato so morali ugasniti še en instrument. Voyager 2 je izgubil merilnik plazme. PLS (Plasma Science) so na sestrskem Voyagerju 1 ugasnili že leta 2007 (delovati pa je nehal leta 1980), zato je bil Voyager 2 ključen za razumevanje heliopavze, saj jo je edini preletel z delujočim PLS.

Trenutno je Voyager 2 približno 20,5 milijarde kilometrov od Zemlje, s čimer je že krepko onstran dela Osončja, kjer prevladujoče Sončev veter. V medzvezdni prostor je vstopil pred šestimi leti, v naslednjih letih pa se mu je primerilo marsikaj, a je ves čas ostal živ. Tudi ko so lani anteno pomotoma obrnili v napačno smer, se je težava v nekaj dneh odpravila.

A fiziki ne more uiti. RTG-ji zaradi razpolovne dobe plutonija počasi...

Slo-Tech - Vesoljske smeti so resen problem, ki bi lahko v najskrajnejši verziji povsem preprečil polete v vesolje, v nekoliko stvarnejši inkarnaciji pa zgolj povečal število onesposobljenih satelitov zaradi trkov. Eden glavnih virov smeti so odsluženi sateliti, kadar jih ne uspejo pravilno deorbitirati, da bi v celoti zgoreli v atmosferi. Medtem ko v preteklosti temu niso posvečali pozornosti ali pa so satelite v najboljšem primeru dvignili v manj moteče orbite, morajo današnji sateliti imeti izdelan načrt za uničenje po koncu življenjske dobe.

Evropska vesoljska agencija (ESA) je zato leta 2022 predlagala iniciativo Zero Debris Charter, ki bi zagotovila, da po letu 2030 ne bomo več proizvajali vesoljskih smeti. Del teh prizadevanj je tudi misija DRACO (Destructive Reentry Assessment Container Object), v okviru katerega bo ESA leta 2027 v vesolje poslala satelit, da ga bo nato nadzorovano uničila. Satelit bodo po utirjenju nadzorovano deorbitirali in poslali v atmosfero, kjer bo večidel...

Nature - Bliža se trenutek, ki so ga v CERN-u napovedali pred poldrugim letom, in sicer se iztekajo veljavni medinstitucionalni sporazumi z ruskimi organizacijami. Rusija ni bilo nikoli polnopravna članica CERN, je pa kot država opazovalka lahko sodelovala v projektih. Po napadu na Ukrajino so pred dvema letoma Rusijo izključili kot opazovalko, zato je začela tiktakati ura za vse ruske raziskovalce v CERN-u, ker se nove pogodbe niso več sklepale. Konec novembra bo moralo več sto ruskih znanstvenikov zapustiti CERN, če se ne bodo pridružili drugim institucijam, ki imajo pogodbe s CERN-om. Edina izjema bo Združeni inštitut za jedrske raziskave (JINR) v Dubni.

CERN ima trenutno 24 držav članic in še več sodelujočih držav in opazovalk. Rusija je s CERN-om sodelovala že od leta 1955 in odtlej je s CERN-om sodelovalo na stotine ruskih znanstvenikov. To ni neobičajno veliko, saj skupno s CERN-om sodeluje več kot 12 tisoč raziskovalcev iz dobrih 70 držav. CERN-ov svet je decembra lani sprejel...

Slo-Tech - Na Norveškem je tržni delež električnih avtomobilov pred petimi leti presegel delež avtomobilom, ki imajo motorje z notranjim izgorevanjem, in odtlej nezadržno raste. Leta 2022 je dosegel 80 odstotkov, lani je znašal okrog 90 odstotkov, avgusta letos pa slabih 95 odstotkov. Mimogrede, v Nemčiji je ta delež 12-odstoten, Tržni deleži, ki veljajo za prodajo novih vozil, pa imajo posledice tudi v celotnem voznem parku, ki vozi po cestah. Letos so električni avtomobili že prehiteli tiste z bencinskim motorjem.

Na Norveškem je registriranih 2,8 milijona avtomobilov v zasebni lasti. Od teh je 754 tisoč električnih, 753 tisoč pa ima bencinski motor. Prvikrat v zgodovini je torej število električnih avtomobilov preseglo število bencinskih. Največ avtomobilov ima sicer še vedno dizelski motor, saj je takšnih skoraj en milijon (999 tisoč), a se njihovo število zelo hitro zmanjšuje. Preostala vozila so hibridi, zelo malo pa jih vozi na plin (173) oziroma vodik (167). Pričakovati je, da bo v...

Slo-Tech - Ameriški raziskovalci so ugotovili, da je eden izmed razlogov za povečanje neenakosti tudi naraščajoča priljubljenost spletnih aplikacij za iskanje partnerjev. Leta 1998 se je v ZDA manj kot dva odstotka parov spoznalo prek interneta, leta 2008 je bilo takšnih že 20 odstotkov, leta 2017 pa je delež presegel 50 odstotkov. Danes je to že glavni način spoznavanja partnerjev in s tem bodočih zakoncev.

Približno polovico povečanja neenakosti, merjene z Ginijevim koeficientom, so v nedavni raziskavi pripisali porokam, ki čedalje pogosteje potekajo med partnerjema podobnega socioekonomskega ozadja in seveda prihodkov. V obdobju 2008-2021 večjih razlik niso opazili, v daljšem obdobju 1960-2020 pač. Najpomembnejša dejavnika sta postala izobrazba (35 odstotkov) in sposobnosti (30 odstotkov), le manjši delež pa odpade na starost (15 odstotkov) in trenutne prihodke (15 odstotkov). A tudi najpomembnejša dejavnika sta močno korelirana s položajem v družbi in gmotnim stanjem. Čedalje manj...

Slo-Tech - OpenAI je v četrtek predstavil nov generativni model O1, ki je trenutno na voljo v izvedenkah o1-mini in o1-preview. Ključna razlika v primerjavi s predhodnikom GPT-4o je bolj celostno razmišljanje, saj je model namenoma narejen tako, da se odziva nekoliko počasneje in da premisli o celotnem vprašanju, preden izpljune odgovor. To so dosegil tako, da so ga učili na povsem novem podatkovnem nizu, hkrati pa so uporabili nove algoritme. Za zdaj še nima večmodalnosti, zato ne more analizirati fotografij ali slikati.

Hkrati je tudi precej dražji, zato bo uporaba prek API od tri do štirikrat dražja, uporabniki plačljive spletne inačice pa bodo dobili le omejeno število poizvedb na teden. OpenAI O1 v resnici še ni povsem končan, zato ga označujejo kot preview. A kljub temu je pri vprašanjih, ki terjajo celostni premislek, denimo pri reševanju matematičnih zagonetk, presenetljivo natančen. Ker pa nima dostopa do interneta in ima drugačno vrsto znanja, je manj natančen pri odgovarjanju na...

Spaceflight Now - V zasebni odpravi pod okriljem SpaceXa, Polaris Dawn, sta dva astronavta v SpaceXovih skafandrih v četrtek prvič pokukala izven kapsule Crew Dragon.

Jared Isaacman je eden tistih milijarderjev, ki so svoje bogastvo usmerili v kupovanje vozovnic za polete v Zemljino krožnico - tako je financiral prvo odpravo s povsem zasebno posadko v kapsuli Crew Dragon, Inspiration4 pred tremi leti. Toda Isaacman noče biti zgolj še en bogataš v vesolju, temveč skuša v sodobni maniri misije napraviti tudi praktično uporabne. Tako si je zamislil program Polaris s tremi odpravami, od katerih je imela prva, Polaris Dawn, namen prvič preizkusiti SpaceXov prototipni skafander za sprehode v vesolju.

Polet bi bili morali opraviti že konec avgusta, a je po mnogih preložitvah zaradi vremenskih neprilik in tehničnih težav uspel šele v torek. Posadko Polaris Dawn poleg Isaacmana sestavljajo še pilot Scott Poteet ter SpaceXovi inženirki Anna Menon in Sarah Gillis. Najprej so Zemljo obkrožili na višini 1400...

Slo-Tech - V četrtek, 12. septembra so na MIT podelili že 34. Ig Nobelove nagrade, med drugim znanstvenikom, ki so preučevali opite črve, plavalne sposobnosti mrtve postrvi in golobe kot potencialne pilote vodljivih izstrelkov. Ig Nobelova priznanja podeljujejo za čisto prave znanstvene raziskave, ki pa najprej ljudi nasmejijo, nato pa jih spodbudijo k razmišljanju. Dogodek je pripravila satirična revija Annals of Improbable Research v sodelovanju z založbo MIT Press. Nagrajenci so:

Raziskovalci pod vodstvom Romana Hosseina Khonsarija z Univerze Paris Cité so prejeli nagrado za anatomijo za raziskavo v kateri so poskušali ugotoviti, ali ima polobla, na kateri smo se rodili, kakšen vpliv na smer kodranja las (J. Stomatol. Oral Maxillofac. Surg. 2023, DOI: 10.1016/j.jormas.2023.101664).

Fordyce Ely in William E. Petersen sta na podlagi dela, o katerem sta poročala leta 1939, posthumno prejela nagrado za biologijo, ker sta počila papirnato vrečko poleg mačke, ki je stala na hrbtu krave, da bi...

Slo-Tech - Ponudnik zvočnih knjig Audible bo začel uporabljati umetno inteligenco za pripravo zvočnih zapisov, za kar bodo uporabljali glasove dejanskih zvočnih igralcev. V ta namen so že kontaktirali nekaj znanih zvočnih igralcev v ZDA, ki bodo posodili svoje glasove za urjenje umetne inteligence. Tako bo možno precej hitreje in ceneje izdelovati zvočne knjige. Projekt se začenja ta teden.

Amazon, ki ima v lasti Audible, je lani začel avtorjem, ki knjige izdajajo v samozaložbi, ponujati nekaj podobnega. Njihove knjige lahko prebere virtualni glas, podoben kot slovenski eBralec, ki deluje zelo dobro, a se še vedno čuti kovinski prizvok. Storitev so pisci zelo dobro sprejeli in do danes je takšnih knjig že več kot 40.000. Vendar pa velika večina knjig v samozaložbi zvočne knjige nima - takšnih je kar 96 odstotkov.

Doslej je Audible uporabljal le popolnoma sintetične glasove, medtem ko za reprodukcijo človeških glasov ni imel avtorskih pravic. Z novim projektom bodo pridobili tudi te. Sinteza...

Slo-Tech - Včeraj se je končala 36. mednarodna olimpijada iz informatike (IOI), kjer je slovenska ekipa osvojila eno srebrno medaljo. Priboril jo je Jakob Žorž (Gimnazija Škofja Loka in ZRI), ki je bil že lani bronast. Slovensko ekipo so sestavljali še Luka Heric (II. gimnazija Maribor in ZRI), Žan Pustoslemšek (Šolski center Ravne na Koroškem, Gimnazija Ravne na Koroškem) in Brest Lenarčič (Šolski center Rogaška Slatina, Gimnazija Rogaška Slatina).

Letošnje tekmovanje je potekalo v Aleksandriji v Egiptu med 1. in 8. septembrom. Na njem se je pomerilo 362 tekmovalcev iz 91 držav, ki so skupno osvojili 34 zlatih, 61 srebrnih in 91 bronastih medalj. Absolutno prvo mesto je osvojil kitajski tekmovalec Kangyang Zhou, ki je zbral vse dosegljive točke. Jakob Žorž si je srebro zaslužil z 68. mestom in 51,87 odstotki točk.

Na tekmovanju sta bila dva tekmovalna dneva, v katerih so tekmovalci rešili več nalog. Vsak dan so imeli na voljo pet ur. Naloge so se preverjale na računalniku s konfiguracijo...

NASA - Boeingovi inženirji si lahko vsaj za kratek čas malo oddahnejo, kajti njihova problematična kapsula za prevoz ljudi na ISS, Starliner, je v soboto brez večjih problemov pristala na Zemlji - brez obeh astronavtov, ki sta junija na njej poletela v vesolje.

Gre za pozitivno vest, ki sta jo Boeing in NASA krvavo potrebovala, kajti v zadnjih mesecih smo spremljali živčno odločanje o tem, ali naj se ameriška astronavta Butch Wilmore in Sunita Williams, ki sta s Starlinerjem na Mednarodno vesoljsko postajo poletela v začetku junija, na istem plovilu tudi vrneta na Zemljo. Med poletom so namreč zaznali več hujših težav, začenši z uhajanjem helija, ki skrbi za pravilen pretok goriva, predvsem pa odpovedjo petih (od 28) motorjev, s katerimi se Starliner usmerja. To je med drugim Wilmora prisililo, da je plovilo ob približevanju postaji usmerjal ročno, namesto da bi se postopek izvedel samodejno.

Najprej je kazalo, da bo mogoče tegobe zadovoljivo odpraviti in bosta astronavta z vrnitvijo le...

Slo-Tech - V Frankfurtu bodo v okviru projekta LastMileTram RheinMain V uporabljali tramvaj za prevoz paketov. Frankfurtska univerza aplikativnih znanosti (Frankfurt UAS), frankfurtski ponudnik javnega prevoza (VGF) in Amazon bodo s tramvajem mesec dni prevažali izključno Amazonove pakete. Vozili jih bodo od postaje Stadion do postaje Zoo in skladišča v okrožju Gutleut. Poleg tramvaja bodo za celotno pot paketi potovali še z električnimi vozili (iz skladišča v Raunheimu do postaje) in električnimi kolesi v zadnjem delu poti do prejemnikov. Projekta preverja izvedljivost zelenega transporta v urbanem okolju.

Transport tovora, tako na dolge razdalje kot v zadnjih kilometrih (last mile) še vedno večinoma sloni na uporabi fosilnih goriv. Za prehod na nizkoogljične metode je treba povezati vrsto spremenljivk in faktorjev v dobavni verigi. Potrebni so ustrezna vozila, polnilna infrastruktura in mikroskladišča. Prve poizkuse s tovornimi tramvaji so v Frankfurtu izvedli že leta 2019, ko so tramvaji...

Slo-Tech - Astronavt Barry Wilmore, ki je ta hip na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), je v soboto poklical kontrolo poleta in prijavil nenavadne zvoke, ki so se vili iz plovila Starliner, ki je spojeno z ISS. Nenavaden zvok je izviral iz zvočnika na Starlinerju in je zvenel kot zamolklo udarjanje, podobno kot sonar v kakšnem Kubrickovem filmu. Wilmore je potem prislonil mikrofon k viru hrupa, da so nadzorniki to lahko slišali.

Posnetek skupaj z nenavadnim zvokom je ujel tudi meteorolog Rob Dale, ki ga je priobčil na splet. Sprva v NASI niso točno vedeli, kaj je razlog za nenavaden zvok. Niti NASA niti Wilmore nista bila slišati zaskrbljena, saj so različni zvoki na vesoljskih plovili sorazmerno pogosti pojavi. Kasneje je zvok potihnil, NASA pa je sporočila, da je šlo za napako v konfiguraciji zvočne povezave med ISS in Starlinerjem, kar je povzročilo povratno zanko, ki je zvenela nenavadno. V preteklosti so se tovrstni spodrsljaji že dogajali, denimo leta 2003 med prvim kitajskim poletom v...

Slo-Tech - Ena izmed najbolj slavnih matematičark, ki je imela izjemen vpliv na razvoj računalništva, je brez dvoma Grace Hopper. Matematičarka z doktoratom z Yala, ki je med drugo svetovno vojno delala v mornarici na razvoju računalnika Harvard Mark I in tam ostala do leta 1949, je v naslednjih letih in desetletjih razvila številna orodja, ki so danes del standardnega repertoarja. Iz njenega dela na prevajalniku A-0 se je na primer razvil COBOL.

Tudi ko se je leta 1966 upokojila iz kot rezervna častnica v mornarici, se je kmalu vrnila v uniformo. S posebno izjemo, ki ji jo je dodelil Kongres zaradi izjemnih sposobnosti, je še dolgo let delala v mornarici. Leta 1983 je bila povišana v kotraadmiralko, a tudi po dokončni upokojitvi leta 1986 ni nehala delati. Eno izmed njenih čedalje pogostejših opravil so bili različni govori in predavanja.

Eno najbolj znanih predavanj sega že v leto 1982, ko je predavala zaposlenim v NSA. Predavanje Future Possibilities: Data, Hardware, Software, and People so tedaj tudi posneli, a žal na dve kaseti AMPEX. Posnetek zato javnosti ni bil dostopen, kar je bila izključno tehnološka omejitev. Ameriška NARA (National Archives and Records Administration) je sedaj na zahtevo NSA uspela obnoviti posnetek, ki so...

Slo-Tech - V Riu de Janeiru se je davi končala 17. mednarodna olimpijada iz astronomije in astrofizike (IOAA), ki jo je zaznamovalo slovensko zmagoslavje. Enako kot lani je absolutno 1. mesto in zlato medaljo osvojil Peter Andolšek (Gimnazija Bežigrad), s čimer je postal najboljši slovenski tekmovalec na mednarodnih olimpijadah iz znanja vseh časov. Osvojil je tudi nagrado za najboljši dosežek na teoretičnem delu tekmovanja.

Slovensko ekipo so sestavljali še Žan Arsov (Gimnazija Bežigrad), ki je osvojil 9. mesto in prav tako zlato medaljo. Aleš Rus (Gimnazija Bežigrad) in Žiga Vučajnk (I. gimnazija v Celju) sta prejela srebrni medalji, Patricia Király (Gimnazija Bežigrad) pa je osvojila pohvalo. To je rekordni izkupiček slovenske zasedbe, ki se je s tem dosežkom uvrstila med pet najboljših držav na svetu. Tekmovalo je 236 dijakov iz 53 držav.

Slovenija je na tej olimpijadi tradicionalno odlična, saj je leta 2017 vso konkurenco premagal tudi Aleksej Jurca. Z letošnjimi dosežki ima Slovenija...

Slo-Tech - Volkswagen, ki je pred tremi leti napovedal gradnjo šestih novih tovarn za proizvodnjo baterij za svoje električne avtomobile, ki bi imele letno kapaciteto 240 GWh, je načrte oklestil. Tehnični direktor koncerna Thomas Schmall je v intervjuju za Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung dejal, da bodo postavitev tovarn prilagodili dejanskemu povpraševanju, ki trenutno ni v skladu s pričakovanji.

Oddelek PowerCo že gradi tri nove tovarne za proizvodnjo baterij, in sicer v Nemčiji, Španiji in Kanadi. Te bodo dokončane po načrtih, in sicer tovarna v Salzgitterju prihodnje leto ter preostali dve še leto pozneje. A vendarle bo skupna kapaciteta manjša. Tovarne v Nemčiji, Valencii in Ontariu bodo imele skupno kapaciteto 170 GWh letno, po potrebi pa lahko Volkswagen to sorazmerno hitro poviša vse do 200 GWh do leta 2030, če se bo pojavila potreba. A za zdaj ne kaže tako. Volkswagen se namreč sooča z nižjim povpraševanjem po električnih avtomobilih, zato na primer naslednika ID.4 še ne bo...

Slo-Tech - NASA je včeraj sporočila, da bo astronavta, ki sta obtičala na mednarodni vesoljski postaji (ISS), domov pripeljala s SpaceX-ovim Crew Dragonom. Tja ju je pripeljal Boeingov Starliner, a se zaradi okvare nista mogla vrniti, saj let morda ne bi bil varen. Alternativa je bila vrnitev s SpaceX-ovim Crew Dragonom, kar se bo lahko zgodilo šele po novem letu.

Direktor NASE Bill Nelson je včeraj dejal, da so se po uradnem pregledu odločili za uporabo Crew Dragona, pri čemer so imeli pred očmi samo varnost. To je še posebej pomembno po nesrečah v letih 1986 in 2003, ko sta raketoplana Challenger in Columbia eksplodirala med misijo in pogubila celotni posadki. Priznal je, da so v preteklosti storili tudi kakšno napako, a da je potovanje v vesolje tveganje, zato bodo storili vse, da ga zmanjšajo. Astronavta bosta nazaj februarja s konkurenčnim plovilom, saj so testi na Zemlji pokazali, da za zanesljivost potisnikov na Starlinerju ne morejo jamčiti.

Starliner pa se bo vrnil sam prihodnji...

Slo-Tech - Astronavta, ki sta še vedno na prisilnem podaljšanem bivanju na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) zaradi okvare Boeingove kapsule, ki ju je tja pripeljala, sta pred novo prepreko. Če se želita domov vrniti s SpaceX-ovim plovilom, kar je čedalje verjetneje, če ne bodo Boeingovi in Nasini inženirji natančno ugotovili razloga za Boeingove težave in jih odpravili, potrebujeta nova oblačila. Skafandra, ki bi ju uporabila v Boeingovem Starlinerju, nista združljiva s tistimi za SpaceX-ov Crew Dragon.

V plovilih skafandri niso potrebni, a brez njih poleti vseeno niso dovoljeni. Astronavti imajo dve vrsti oblek. Za izhode na prostor uporabljajo okorne in velike skafandre (EVA suit), ki imajo lastno zalogo plinov in vso opremo za zagotavljanje življenjskih pogojev. V plovilih načeloma skafandrov ne potrebujejo, ker je atmosfera prilagojena ljudem, a vedno lahko gre kaj narobe. V drugo vrsto oblačil se zato napravijo zgolj iz previdnosti, da lahko ob požaru, izgubi pritiska ali drugih...

Slo-Tech - Google je lani zagnal pilotni program Green Light, s katerim želijo izboljšati pretočnost cest v mestih. Projekt teče v trinajstih mestih na štirih celinah, med katerimi je tudi nemški Hamburg. V ZDA sta to Seattle in Boston, v Indiji pa na primer Bangalore. Projekt ne vključuje celotnih mest, temveč skupno 70 križišč v vseh mestih, kjer deluje.

Cilj je preprost - zmanjšati čas, ki ga vozniki prebijejo v zastojih, zmanjšati porabo goriva in povečati pretočnost prometa. Najučinkovitejša rešitev za boj proti gneči je seveda zmanjšanje prevoženih kilometrov in števila vozil, a delne uspehe je možno doseči tudi drugače, denimo z optimizacijo semaforjev. To skuša doseči Google.

Projekt je možen, ker ima Google ogromno podatkov o prometu od voznikov, ki uporabljajo njegove telefone in po možnosti še Google Maps. Prvi rezultati so vzpodbudni, poročajo iz Seattla. Green Light je analiziral promet in ponudil jasne in izvedljive predloge, prepoznal je ozka grla in potrdil nekaj obstoječih....

Slo-Tech - Medtem ko so ameriški tekmovalci letos osvojili skupinsko prvo mesto na mednarodni matematični olimpijadi, državo pretresa škandal o kršenju izpitne tajnosti in celo prodaji nalog z ameriških predtekmovanj. O odtekanju informacij se je šušljalo že več let, letos pa naj bi nepravilnosti dosegle nove razsežnosti, poroča The Wall Street Journal. Ukrepal je tudi organizator ameriških predizborov.

American Mathematics Competitions ali AMC je najuglednejše in najstarejše ameriško tekmovanje iz znanja matematike za učence in dijake. Začne se s šolskim tekmovanjem, na katerem se vsako leto pomeri več kot 300.000 dijakov, izmed katerih se nakaj tisoč najboljših uvrsti v drugi krog, od tam pa približno 600 na državne olimpijade, med katerimi potem izberejo šest najboljših za mednarodno olimpijado. A AMC je bistveno več kot le vstopnica za olimpijado.

Dobri rezultati na AMC odpirajo vrata na prestižne univerze, dajejo prednost pri prijavah na pripravništva in prve zaposlitve v svetu...

Slo-Tech - Danes ponoči bo vrhunec meteorskega roja perzeidov, ki jih bomo lahko opazovali tudi še nekaj prihodnjih noči. Najbolj znan roj, ki povzroči veliko število meteorjev, ki delujejo kakor iz iste točke, je komet Swift-Tuttle. Tega poznamo že od leta 1862, Sonce pa obkroži vsakih 133 let. Komet na svoji poti pušča vesoljski drobir, ki ga Zemlja vsako leta okrog 12. avgusta prečka. Kometa trenutno ne moremo videti, ker je bil v prisončju leta 1992 in ga še lep čas ne bo.

Perzeidi so znano tako zaradi svoje številčnosti in svetlosti kakor tudi zaradi primernega časa za opazovanje. Avgusta so noči še vedno zelo tople, hkrati pa ravno dovolj dolge, da lahko opazujemo perzeide brez motečega bleska sonca. Če imamo srečo - in letos jo imamo, ker Mesec danes zaide ob 23.13 - lahko perzeide spremljamo ob sorazmerno temnem nebu. Potrebujemo le lokacijo, ki jo dovolj proč od umetnih virov svetlobe, da se oči v celoti prilagodijo na temo.

Slo-Tech - Ameriška astronavta, ki sta na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS) prispela 6. junija letos, bosta tam morda vse do leta 2025, pa čeprav je bilo načrtovano trajanje misije teden dni. Butch Wilmore in Suni Williams sta na ISS pripotovala z Boeingom Starlinerjem, nato pa so misijo za vrnitev večkrat preložili zaradi tehničnih težav s plovilom.

Kdaj se bosta vrnila, je odvisno od popravila Starlinerja. Če to sploh ne bo uspešno, bosta morala ostati v orbiti do februarja 2025, ko bo letel SpaceX-ov Crew Dragon. Ta se na pot odpravlja septembra in NASA se pripravlja na možnost, da na njem pustijo dva sedeža prazna za februarsko vrnitev. Odločitve še niso sprejeli, sporoča NASA. Primarna možnost ostaja vrnitev s Starlinerjem, a se pripravljajo tudi na alternative.

V najslabšem primeru to pomeni, da bosta astronavta namesto osem dni v vesolju osem mesecev. Nevarno to ni, saj so ljudje v vesolju bivali že dlje, pa tudi dovolj hrane in drugih potrebščin imajo, je pa precejšnje podaljšanje...

Slo-Tech - Sezona olimpijad iz znanja je v polnem zamahu, zato so naslednji na vrsti mladi logiki. Z 21. mednarodne lingvistične olimpijade, ki je od 23. do 31. julija potekala v Braziliji, se slovenska reprezentanca vrača z eno zlato in eno srebrno medaljo v posamični konkurenci. Ekipno so si prislužili še bron. To je prva zlata medalja za Slovenijo na tem tekmovanju.

Brest Lenarčič (Šolski center Rogaška Slatina, Gimnazija) je osvojil zlato medaljo, Patricia Király (Gimnazija Bežigrad) pa srebrno medaljo. V ekipi sta tekmovala še Nives Gošnjak (Šolski center Velenje, Gimnazija) in Bruno Žižmund (Zavod sv. Frančiška Saleškega, Gimnazija Želimlje). Skupno se je na tekmovanju pomerilo 212 tekmovalcev iz 39 držav, ki so imeli dva tekmovalna dneva. Prvi dan je bilo na sporedu posamično tekmovanje, ki je trajalo šest ur, drugi dan pa štiriurno moštveno tekmovanje.

Lingvistična olimpijada je sicer posvečena razvozlavanju eksotičnih jezikov, a gre za tekmovanje iz splošnega jezikoslovja in...

Slo-Tech - V Rijadu se je uspešno končala 56. mednarodna kemijska olimpijada, na kateri so od 21. do 30. julija tekmovali tudi štirje slovenski predstavniki. Med 333 tekmovalci iz 87 držav so vsi naši tekmovalci osvojili bronaste medalje, s čimer potrdili visok nivo znanja in dobro pripravljenost. Tekmovali so Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), Filip Zver (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Luka Gašperlin (Gimnazija Škofja Loka) in Gabriel Žnidaršič (Gimnazija Vič).

Tekmovanje je potekalo po ustaljenem formatu. Tekmovalci so imeli dva tekmovalna dneva. Prvi tekmovalni dan je eksperimentalni in ga tekmovalci preživijo v laboratorijih, kjer morajo rešiti več nalog iz eksperimentalne kemije. Prikazati morajo dobro poznavanje osnovnih in naprednih tehnik dela v laboratoriju in uporabe instrumentov. Drugi tekmovalni dan pa poteka tekmovanje iz teoretičnega znanja v predavalnicah.

Zmagovalna trofeja je letos romala na Kitajsko, saj je prvo mesto osvojil Zhong Zheng, drugi pa je bil Victor...

Slo-Tech - Napoved vremena je področje, kjer si od umetne inteligence obetamo največ. Dasiravno poizkusov ne manjka, so klasični modeli še vedno bolj zanesljivi, ko se pojavljajo manj pogoste vremenske razmere. Google je zato sedaj razvil model, ki združuje najboljše iz obeh svetov. Model NeuralGCM uporablja fiziko, ki jo dopolnjuje z umetno inteligence, o čemer pišejo v najnovejši številki revije Nature.

Novembra je DeepMind (ki je tudi del Googla) pokazal GraphCast, ki že zelo dobro napoveduje vreme. V desetdnevni napovedi je že dosegel zlati standard, za kar velja model Evropskega centra za srednjeročne vremeske napovedi (ECMWF). Napovedi so bile natančnejše in hitrejše, ker so bile računsko manj zahtevne. A GraphCast se je učil iz zgodovine, ki je sicer dobra učiteljica, ni pa popolna. Če se zgodi situacija, ki je v podatkih za trening še ni bilo, so lahko njegove napovedi močno zgrešene.

Klasični modeli svet vidijo skozi fiziko. ECMWF-jev model svet razkosa na manjše režnje, nato pa iz...

Slo-Tech - Odkar je generativna umetna inteligenca na voljo vsakomur, se je okrepila bitka med pripomočki za ustvarjanje vsebin in orodji za prepoznavanje izdelkov umetne inteligence. Eno izmed žgočih področij so tudi fotografije ljudi oziroma obrazov, kjer je umetna inteligenca že zelo prepričljiva. Raziskovalca z Univerze v Hullu sta razvila orodje, ki temelji na astronomskih znanjih in omogoča prepoznavanje umetnih fotografij ljudi. Pogleda jim v oči.

Adejumoke Owolabi in Kevin Pimbblet sta pokazala, da so odsevi v umetno generiranih očeh napačni in nefizikalni. To ni posebej novo dejstvo, saj lahko najbolj očitne primerke opazi vsakdo. A Owolabi in Pimbblet sta razvila algoritem, ki sistematično preveri odseve svetlobe v očeh in prepozna lažne fotografije. To je možno, ker orodja umetne inteligence te podrobnosti še niso usvojila, zato so njihovi izdelki nesmiselni. Predvsem je problematična konsistentnost med očesoma, ki je pri resničnih fotografijah samoumevna.

Pri merjenju oblike...

Slo-Tech - Danes se je v Bathu v Veliki Britaniji končala 65. mednarodna matematična olimpijada, na kateri je nastopila tudi šestčlanska slovenska ekipa. Slovenijo so zastopali Nace Hranjec (Gimnazija Ravne na Koroškem), ki je osvojil srebrno medaljo, bronasti Luka Urbanc (Gimnazija Bežigrad), Žiga Oštir (Gimnazija Bežigrad) in Nives Gošnjak (Gimnazija Velenje) in Patricia Király (Gimnazija Bežigrad) s pohvalami ter Matic Pogorelec (II. gimnazija Maribor). Prvo mesto je osvojil Haojia Shi iz Kitajske, ki je edini osvojil vse možne točke, s čimer je ponovil lanski dosežek. Drugo mesto je osvojil Ivan Chasovskikh iz Rusije, tretji je bil Alexander Wan iz ZDA, četrti pa László Bence Simon iz Madžarske.

Tekmovanje je potekalo od 11. do 22. julija. Na tekmovanju sta bila dva tekmovalna dneva, ko so tekmovalci vsakokrat reševali tri naloge, za kar so imeli na voljo štiri ure in pol. Naloge, ki so prevedene v vse jezike držav udeleženk, lahko snamete z interneta. V Bathu jih je reševalo več kot...

Slo-Tech - OpenAI je danes predstavil GPT-4o mini, ki je manjši brat že znanega GPT-4o. Na voljo bo tudi za uporabnike brezplačnih računov, saj bo nadomeščal GPT-3.5 Turbo. Za zdaj ni nobenih informacij, da bi bila uporaba omejena, tako kot to velja za GPT-4o, kjer imajo brezplačni uporabniki na voljo le nekaj odgovorov vsakih nekaj ur.

Za uporabnike, ki imajo plačljivi strojni dostop, je bistveno cenejši od prejšnjih verzij. OpenAI pojasnjuje, da stane 15 centov za milijonov vhodnih znakov in 60 centov za milijon izhodnih znakov, kar je približno desetkrat ceneje od najzmogljivejših modelov prejšnje generacije in 60 odstotkov ceneje od GPT-3.5 Turbo. GPT-4o mini zna marsikaj, predvsem pa je večmodalen, torej razume tako besedila kakor tudi slike in podobno. Trenutno razume besedilo in vid prek API, v prihodnosti pa bo še slike, video in zvok.

OpenAI pojasnjuje še, da je tudi v novem modelu onemogočeno škodljivo delovanje, denimo ustvarjanje sovražnega govora ali spama, pa tudi...

ZOTKS - Na 35. mednarodni biološki olimpijadi (IBO 2024), ki je od 7. do 14. julija potekala v kazahstanski Astani, je Slovenija dosegla odličen rezultat, saj se tekmovalci vračajo z dvema srebrnima in dvema bronastima medaljama. Našo državo so zastopali Miha Ferlinc (II. gimnazija Maribor) ter Matej Nastran (Gimnazija Škofja Loka), ki sta bila srebrna, ter Špela Polutnik (II. gimnazija Maribor) in Svit Stramšak (Srednja šola Slovenska Bistrica). Tekmovanja se je udeležilo 286 tekmovalcev iz 81 držav.

Tekmovanje je obsegalo dva tekmovalna dneva, ki sta vključevala šesturno laboratorijsko delo in šesturni teoretični preizkus iz znanja. Tekmovalci so prikazali znanje biokemije, molekularne biologije, bioinformatike, anatomije živali in fiziologije. Med drugim so izvedli sekcijo očesa ovce, čiščenje proteinov in DNK ter računalniško analizo genoma. V teoretičnem delu tekmovanja so morali odgovoriti na sto vprašanj, ki so preverjala znanje vseh področij biologij, kar presega običajno...

Slo-Tech - Znanstveni članki, s katerimi raziskovalci delijo svoje ugotovitve in dognanja s svetom, citirajo predhodno objavljena dela. To je ključni del člankov, ki bralcem omogoča iskanje dodatnih informacij, preverbo trditev in primerjavo z dosedanjim védenjem. Za znanstvenike pa so citati pomembni tudi karierno, saj je citiranost eden izmed osnovnih kvantitativnih parametrov, po katerih se vrednoti njihova znanstvena odličnost pri pridobivanju projektov, napredovanju in podobno. Obstajajo velike svetovne baze člankov in medsebojne citiranosti, denimo Crossref, Web Of Science, Google Scholar in druge. Za slovenske raziskovalce lahko te podatke preverimo v SICRIS-u, ki omogoča iskanje po raziskovalcih, nato pa pregled njihove citiranosti (funkcija Citiranost bibliografskih zapisov v COBIB.SI, ki so povezani z zapisi citatnih baz).

Obstajajo pa tudi številne neetične prakse, s katerimi si raziskovalci povečujejo citiranost. Gre tako za citiranje nepovezanih člankov, izsiljevanje za citate v...

Slo-Tech - Leta 2006 je Mednarodna astronomska zveza (IAU) spremenila definicijo planeta in na veliko razočaranje vseh privržencev Plutona njegov status spremenila v pritlikavi planet. Morda pa se kmalu obeta še ena sprememba, ki sicer Plutonu ne bo vrnila stare slave, bo pa "ustvarila" na stotine novih planetov. Raziskovalci z UCLA predlagajo novo definicijo, ki jo bodo Zvezi predstavili na rednem srečanju prihodnji teden.

Trenutno so planeti telesa, ki krožijo okrog Sonca in so dovolj masivni, da so približno sferične oblike zaradi lastne gravitacije ter so hkrati gravitacijsko počistili svojo okolico. To po eni strani izključuje vse planete, ki krožijo okoli drugih zvezd ali zgolj tavajo po vesolju, hkrati pa z velikostjo povezana termina nista zelo natančna. Zato Jean-Luc Margot predlaga novo definicijo.

Planeti bi bili vsa telesa, ki krožijo okrog zvezde, rjave pritlikavke ali ostanka zvezde. S tem bi vključili tudi telesa izven našega Osončja. Druga pogoja pa sta zelo jasna: planeti...

ESA - V torek je prvič poletela raketa Ariane 6, ki bo odslej predstavljala jedro evropskih zmogljivosti za pošiljanje tovora v vesolje. Čeprav je izstrelitev potekala brez težav, pa se odprava ni zaključila povsem po načrtih, saj je med dodatnimi eksperimenti odpovedal pogon druge stopnje.

Ni skrivnost, da se je evropska raketna industrija v zadnjem desetletju znašla v neprijetnem tehnološkem zaostanku, za katerega je pretežno kriva povsem sama. Vzrok prvenstveno leži v tekmecu SpaceXu, oziroma tamkajšnji raketi Falcon 9, ki je z nižanjem cene poletov v vesolje praktično uničila nekdanji primat družbe Arianespace, ki je z raketami Ariane svojčas obvladovala področje komercialnih vesoljskih poletov. Evropejci imajo v bistvu podoben problem kot NASA z raketo SLS: ne zmorejo najti odgovora na SpaceXovo gibkost, saj cilj Ese in konglomerata Arianegroup ni zgolj surova tržna učinkovitost, temveč so motivi tudi politični, predvsem omogočanje evropskih zmogljivosti za polete v vesolje in...

Slo-Tech - Evropski projekt C3S (Copernicus Climate Change Service) ugotavlja, da je za nami temperaturno rekordno leto. Letošnji junij je bil že 13. zaporedni mesec, ko je bila globalna temperatura višja kot kadarkoli v istem obdobju leta po letu 1850. V primerjavi z referenčnim obdobjem ERA5, ki zajema podatke iz predindustrijske dobe v letih 1850-1900, je bil junij za 1,5 °C toplejši. To je že dvanajsti mesec zapovrstjo, ki je bil vsaj 1,5 °C toplejši od reference. Minulih dvanajst mesecev je tudi najtoplejših, odkar merimo temperaturo, in sicer v povprečju 1,64 °C toplejših od predindustrijskega povprečja.

V Evropi je bil odklon malce večji od globalnega povprečja, sicer pa je bil to drugi najtoplejši junij v Evropi. Pretoplo je bilo v Srednji in jugovzhodni Evropi, pa v večjem delu Severne Amerike, Brazilije, Sibirije, severne Afrike in Antarktike. Vzhodni ekvatorialni Pacifik je bil zaradi nastajajoče La Niñe nekoliko hladnejši.

Pretopli so tudi oceani. Povprečna temperatura oceanov...

NASA - Včeraj se je končala prva misija v okviru Nasinega programa CHAPEA. Štirje prostovoljci so od 25. junija lani do 6. julija letos bivali v 3-D natisnjenem habitatu Mars Dune Alpha s površino 160 kvadratnih metrov, ki je posnemal bivanje na Marsu.

V tem času so opravljali navidezne vesoljske sprehode po "Marsovi površini" v skafandrih, njihova prehrana je bila omejena na jedi, ki bi jih imeli na Marsu, pri komunikaciji z zunanjim svetom so imeli 22-minutno zakasnitev. Celotno bivanje je kar najbolj simuliralo dejansko življenje na Marsu s trenutno tehnologijo.

Kelly Haston, Anca Selariu, Ross Brockwell in Nathan Jones so se 378 dni pretvarjali, da živijo na Marsu. NASA želi s programom CHAPEA ugotoviti, kako daljše bivanje v izolaciji in s strogimi pravili in omejitvami vpliva na ljudi. Zato bosta prvi misiji sledili še dve, ena se bo začela prihodnje leto in že ima izbrane kandidate, za tretjo pa datum ali sodelujoči še niso znani.

Slo-Tech - Iz Francije so ta teden sporočili, da bo prihajajoči fuzijski reaktor ITER v celoti nared šele po letu 2034, s polno zmogljivostjo pa bo po optimističnem scenariju deloval po letu 2039. V primerjavi z dosedanjimi načrti se torej časovnica zamika za štiri leta, kar je posledica več vzrokov. Med njimi so tako administrativni kot pravni, denimo dodatne zahteve francoskega regulatorja za jedrsko varnost. Še vedno pa se vlečejo težave iz pandemičnega obdobja, saj je proizvodnja posameznih sestavnih delov pri nekaterih proizvajalcih močno zastala, v nekaj primerih pa je treba najti alternativne ponudnike. Zgodile so se tudi nekatere inženirske spremembe v projektu, ki terjajo nove materiale in sestavne dele.

ITER se sicer z zamudami sooča praktično vse od začetka projekta. Po doslej aktualnem načrtu bi morali že prihodnje leto začeti testirati vodikovo plazmo nizkih energij, a je zaradi zamud in zamikov to povsem nemogoče. Da se to ne bo zgodilo, je bilo jasno vsaj od oktobra 2020. To...

Slo-Tech - Za nami je najdaljše obdobje brez vrivanja prestopnih sekund, saj smo zadnjo dodali konec leta 2016, niti letos pa je ne bo, so sporočili iz IERS (International Earth Rotation and Reference Systems Service). To pomeni, da bo razlika med mednarodnim atomskim časom (TAI) in univerzalnim koordiniranim časom (UTC) še naprej ostala -37 sekund.

Prestopne sekunde se lahko dodajo konec junija ali konec decembra, da bi univerzalni koordinirani čas ostal usklajen z dejanskim vrtenjem Zemlje. Medtem ko TAI tiktaka nespremenjeno in vsak dan preteče 86 400 sekund, lahko imajo dnevi v UTC tudi 86401 sekund, če se doda prestopna sekunda, ali 86399 sekund, če je prestopna sekund negativna. Slednje se še ni zgodilo, saj to ustreza hitrejšemu vrtenju Zemlju od enega obrata na 84000 sekund, česar pa ni opaziti. A vendarle - prestopnih sekund dodajamo čedalje manj, torej se Zemlja vendarle vrti nekoliko hitreje kot pred desetletji in če se bo trend nadaljeval, lahko kdaj v prihodnosti vendarle dobimo...

Slo-Tech - Google je pred petimi leti najavil smeli načrt, da bodo do leta 2030 razpolovili emisije toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi delovanja podjetja. A cilj se odmika, kažejo najnovejši podatki. V minulem letu je Google ustvaril 14,3 milijona metričnih ton ogljikovega dioksida, kar je 13 odstotkov več kot leto pred tem. V primerjavi z referenčnim letom 2019 pa je Google lani ustvaril kar 48 odstotkov več emisij.

Levji delež Googlovih emisij ustvarjajo podatkovni centri, ki brnijo po celotnem svetu. Google se sicer trudi postavljati svoje centre v državah, kjer je cena električne energije zaradi njenega obilja nizka, hlajenje pa manjši problem zaradi mrzlega podnebja. A kljub temu je poraba električne energije za poganjanje podatkovnih centrov lani prispevala dodatno megatono izpustov.

Razlogov ni težko poiskati. Umetna inteligenca je poskrbela za rast porabe električne energije, kar neposredno povečuje izpuste ogljikovega dioksida. Gemini, vpeljava umetne inteligence v iskanje in...

Slo-Tech - Google je danes sporočil, da Google Translate kljub podpori za res lepo število jezikov dobiva največjo razširitev v zgodovini. Z uporabo umetne inteligence bo Google Translate dobil podporo za dodatnih 110 jezikov, med katerimi je večina bolj obskurnih, a najdemo tudi kantonščino. Zadnja večja nadgradnja se je zgodila predlani, ko je Google Translate dobil še 24 jezikov.

V Googlu sicer sledijo 1,000 Languages Initiative, saj želijo sčasoma ustvariti jezikovni model, ki bo razumel 1000 najbolj razširjenih jezikov na svetu. Zadnje novosti so posledica jezikovnega modela PaLM 2, ki ga razvija Google. Z njimi bo Google Translate spregovoril v jezikih, ki so materni jeziki 614 milijona Zemljanov, kar predstavlja osem odstotkov prebivalstva. Največja pridobitev bo to za Afriko, ki je bila doslej močno zapostavljena, saj pa bo kar četrtina novincev s tega kontinenta.

Slo-Tech - Napočil bo čas, ko se bo Mednarodna vesoljska postaja (ISS) poslovila. Za zdaj je njena predvidena življenjska doba do leta 2030, potem pa bo morala ISS proč. To bodo storili s kontroliranim padcem na Zemljo, tako da bo ISS čim bolj zgorela v atmosferi. NASA se na to že pripravlja, te dni pa je izbrala podjetje, ki bo deorbitiranje tudi izvedlo. To bo SpaceX, ki bo zagotovil U.S. Deorbit Vehicle za varno spremstvo ISS v nepovrat.

Gre za enkratno pogodbo - ISS je pač samo ena, deorbitirajo pa jo lahko tudi le enkrat - ki je težka 843 milijonov dolarjev. ISS je sicer v orbiti od leta 1998, kanadska, evropska, japonska, ameriška in ruska vesoljska agencija pa so se sporazumele, da jo bodo vzdrževale vsaj do leta 2030 (Rusija ima pogodbo do leta 2028). Varno uničenje ISS je ključen sestavni del vzdrževanja in odgovornost vseh agencij. Ali se bo to res zgodilo leta 2030, še ni jasno, saj so v preteklosti nekaterih uradniki iz NASE glasno govorili o morebitnem podaljšanju obratovanja.

...

Slo-Tech - Ambiciozna kitajska robotska odprava Chang'e 6, katere namera je bila z oddaljene strani Meseca prinesti vzorec kamnin, se je v torek uspešno zaključila s pristankom sonde na Zemlji.

V stalnem obmetavanju Lune s človeškimi avtonomnimi odpravami v zadnjih letih se kar nekoliko porazgubi dejstvo, da so Kitajci trenutno tu zaznavno dlje od konkurence. Če odmislimo Indijce, ki so lani pristali najbližje južnemu polu doslej, namreč Kitajci podirajo en robotski mejnik za drugim. Po tem, ko so pred petimi leti z odpravo Chang'e 4 prvi pristali na oddaljeni strani Meseca - torej tisti, ki je z Zemlje ne vidimo, ker je stalno obrnjena proč - so se s šesto misijo te družine odločili od tam prinesti še vzorec tal. To je z vidika raziskovanja Osončja zelo pomembna in zanimiva reč, saj se površji obeh strani našega naravnega satelita precej razlikujeta. Luna je namreč postala v obstoječ naravni ritem zaklenjena že kmalu po svojem nastanku, ko je neko vsemirsko telo ob trku z Zemljo v vesolje...

Slo-Tech - Butch Wilmore in Suni Williams, ki ju je na Mednarodno vesoljsko postajo 6. junija letos pripeljal Boeing Starliner, sta bila prisiljena svoje bivanje v vesolju krepko podaljšati. Misija, ki bi bila morala trajati dober teden dni, se bo zavlekla vsaj do sredine julija, sporoča NASA. Misija, ki bi ju pripeljala domov, je bila namreč večkrat preložena. Sprva je Boeing sporočil, da bosta lahko domov potovala 26. junija, sedaj pa so to možnost prečrtali. A že misija, ki ju je peljala na ISS, je bila enkrat preložena. Še pred tem pa so s Starlinerjem dvakrat skušali odpeljati ljudi na ISS, a so izstrelitve odpovedali zaradi tehničnih težav.

Wilmore in Williams nista ujeta v vesolju, saj obstajajo drugi načini za njuno vrnitev, če bi bilo to nujno potrebno, a ta hip ni. Gneče na ISS do sredine avgusta ne bo, živeža je dovolj, zato bosta počakala, da bo Starliner spet normalno letel. Medtem ekipe na Zemlji preverjajo, v kakšnem stanju je Starliner, in izvajajo potrebne teste, ki bodo...

Slo-Tech - Štirinajst let po tem, ko je Slovenija postala sodelujoča članica Evropske vesoljske agencije in osem let po pridruženem članstvu, bo postala polnopravna članica. Slovenija je včeraj podpisala sporazum o članstvu z ESA, po njegovi ratifikaciji pa bo to tudi postala. Slovenija bo 23. polnopravna članica.

Slovenija je leta 2016 postala pridružena članica, leta 2020 pa je podpisala novi dogovor o okrepljenem sodelovanju, ki je vseboval določbo, da lahko po preteku petletnega obdobja postane polnopravna članica. Sporazum sta podpisala slovenski premier in generalni direktor ESA Josef Aschbacher. Poudarila sta, da je Slovenija v zadnjih dveh desetletjih močno napredovala, aktivno sodelovala in pomembno prispevala k programom agencije. Trenutno so v orbiti trije slovenski sateliti. V sektorju vesoljske tehnologije aktivno deluje več kot 40 malih in srednjih podjetij. Leta 2023 je Slovenija pripravila nacionalno strategijo na tem področju.

Članstvo v ESA prinaša obveznosti in...

Slo-Tech - OpenAI je sporočil, da je njihov upravni odbor dobil novega člana. Podjetju se je pridružil upokojeni Paul M. Nakasone, ki je bil med aktivno kariero general v ameriški vojski in kasneje direktor NSA. Prav tako je bil direktor US Cyber Commanda in Central Security Service. V OpenAI bo Nakasone tudi član novoustanovljenega Odbora za varnost (Safety and Security Committee). Odbor presoja varnost prihajajočih modelov, nato pa upravnemu odboru predlaga priporočila, ki so tudi javno objavljena.

V upravnem odboru so že Adam D’Angelo, Larry Summers, Bret Taylor in Sam Altman, od marca letos pa še Sue Desmond-Hellmann, Nicole Seligman, in Fidji Simo. Edward Snowden je v objavi na X-u zapisal, da je OpenAI snel maske in da je to še en razlog, zakaj podjetju ne bi smeli nikakor zaupati.

Prav tako so v podjetju zaposlili dva nova vodilna uslužbenca. Sarah Friar, ki je dotlej delal kot finančna direktorica v Nextdoorju in Squaru, bo postala nova finančna direktorica. Novi produktni direktor...

Slo-Tech - V Mariboru se obeta še en superračunalnik, potem ko so pred štirimi leti začeli uporabljati HPC Vega. Novi superračunalnik naj bi stal 100 milijonov evrov, od česar bo polovico zagotovila država, drugo polovico pa bodo predstavljala nepovratna evropska sredstva. Postavili ga bodo na dobrih 3000 kvadratnih metrov velikem zemljišču, ki so ga prodale Dravske elektrarne Maribor za okrog 900.000 evrov. Iz hidroelektrarne Mariborski otok bo zagotovljeno napajanje z električno energijo, odvečno toploto pa bodo uporabljali za ogrevanje mariborskih gospodinjstev.

Novi superračunalnik bo stal poleg stavbe Dravskih elektrarn Maribor na Obrežni ulici. Stavba naj bi bila dokončana do leta 2026, njen lastnik pa bo ARNES. V pritličje bodo postavili superračunalnik zunanjega uporabnika, v višje nadstropje pa podatkovni center in manjši superračunalnik. Superračunalnik bo na voljo tako akademskim uporabnikom, denimo mariborski univerzi, kakor tudi zasebnim uporabnikom proti plačilu. Uporabljali ga...

SpaceX - Ljubiteljem vesoljskih poletov so pri SpaceXu v četrtek popoldne pripravili prav posebno predstavo, kajti četrti preizkusni polet celovite rakete Starship je postregel s trilerjem, ki še lep čas ne bo pozabljen.

Preizkusni poleti polne različice rakete Starship, ki jo sestavljata istoimensko vesoljsko plovilo in pa njegova nosilna raketa Super Heavy, so vselej razburljiva paša za oči. Kot vemo, pri SpaceXu k raketnemu inženiringu pristopajo na načine, ob katerih bi starejše Nasine strokovnjake udarila kap, saj dajejo prednost hitrosti preizkušanja pred varnostjo in zanesljivostjo, kar botruje stalnim ognjenim kroglam, predvajanim v prenosih v stvarnem času. Za četrti preizkusni polet so se denimo odločili odstraniti dve od ploščic toplotnega ščita na Starshipu in za povrh eno zamenjati s tanjšo, da bi tako pridobili več podatkov o občutljivosti plovila na tovrstne defekte. Do sedaj se jim je ta strategija kar obrestovala; čeprav je prvi polet neslavno grdo poškodoval izstrelišče...

Slo-Tech - Pred dvema mesecema smo pisali o uspehih na področju presajanja organov živali v ljudi (ksenotransplantacija), med katerimi sta tudi dve uspešni presaditvi prašičjih ledvic v človeka. Danes noben izmed transplantatov ne deluje več, razlogi pa so različni in za zdaj ne kaže, da bi bili povezani s samo presaditvijo. Eden izmed bolnikov je umrl, drugemu so morali ledvico odstraniti zaradi težav s srcem.

Richard Slayman, ki je prejel prvo prašičjo ledvico, je umrl dva meseca pozneje. Ledvico so mu presadili 16. marca v Massachussetsu, v začetku maja pa je umrl. Iz bolnišnice so sporočili, da ni nobenih indicev, da bi bila njegova smrt povezana s presajenim organom. Presaditev so bili izvedli, ker so se pri dializi zaradi odpovedi ledvic pojavljali zapleti, saj so v njegovih venah nastajali strdki. Presaditev je te težave odpravila, a ni šlo vse po načrtih. Teden dni po presaditvi so opazili prve znake zavračanja, zato so ga začeli zdraviti in težavo odpravili.

Druga bolnica pa je...

Slo-Tech - Izstrelitev Boeingovega Starlinerja je bila v soboto tik pred zdajci odpovedana in prestavljena vsaj do srede. V orbito bi ga bili morali poslati v soboto ob 18.25 po srednjeevropskem poletnem času, a so slabe štiri minute pred vklopom motorjev odštevanje ustavili. Nedeljskega okna niso niti lovili, naslednje pa se bo zgodilo v sredo ob 16.52.

Na krovu plovila sta bila astronavta Butch Wilmore in Suni Williams, ki bi ju bila doletela čast, da kot prva poletita s Starlinerjem. To bosta poizkusila v sredo, ko bo Starliner odletel v nizko orbito, da se bo kapsua nato spojila z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Na krovu ISS bosta astronavta kakšen teden dni, nato pa se bosta vrnila v Novo Mehiko ali Arizono. S tem bo Starliner postal drugo operativno plovilo v ameriški floti, ki lahko v orbito vozi ljudi.

V vesolje bi ga morala poslati raketa Atlas V, ki jo izdeluje United Launch Alliance. A prav raketa je bila razlog za odpovedi izstrelitve, zato bodo sedaj tehniki natančno...

Slo-Tech - Kitajsko plovilo Chang'e 6 je v noči s sobote na nedeljo (ob 0.23 po srednjeevropskem času) uspešno pristalo na oddaljeni strani Meseca, v depresiji South Pole-Aitken Basin. Izstrelili so ga 3. maja, čez tri tedne pa se bo vrnilo na Zemljo. Če bo šlo vse po načrtih, bo na Modri planet pripeljalo prve vzorce kamin z oddaljene strani Meseca.

Oddaljena stran Meseca je vedno obrnjena proč od Zemlje, ker sta telesi zaradi plimskih sil zaklenjeni na celoštevilske večkratnike obhodnih dob. Z drugimi besedami z Zemlje vedno vidimo isto stran Meseca, zato lahko oddaljeno stran opazujemo le posredno s posnetki plovil. Prav tako je otežena tudi komunikacija, ki mora biti od tam posredna. Zaradi tega so kontrolirani pristanki na tisti polovici Meseca zahtevni. Kontrolirano so doslej tam pristali le Kitajci, in sicer s plovilom Chang'e 4 pred petimi leti. Njegov naslednik Chang'e 5 je testiral prevoz kamenja nazaj na Zemljo, a z bližnje strani Meseca.

Chang'e 6 je drugo plovilo, ki je uspelo...

Slo-Tech - Z vesoljskim teleskopom James Webb (JWST) so odkrili in posneli galaksijo JADES-GS-z14-0, ki je z naskokom najbolj oddaljena znana galaksija doslej. Galaksija je na posnetku stara pičlih 300 milijonov let, merjeno od velika poka. Istočasno so odkrili še njeno sestrsko galaksijo JADES-GS-z14-1, ki je skoraj enako oddaljena. Galaksiji so opazili oktobra lani in januarja letos v programu JADES (JWST Advanced Deep Extragalactic Survey), v katerem proučujejo dogajanje v zelo mladem vesolju, le nekaj sto milijonov let po nastanku.

Ob odkritju je raziskovalce presenetila predvsem svetlost galaksije, zato so bili sprva skeptični, da je res tako oddaljena. Z instrumentom NIRSpec na teleskopu (Near-Infrared Spectrograph) so že lanskega januarja izmerili, da je rdeči premik galaksije približno 14. Hkrati so odkrili še sestrsko galaksijo, s katero sta bili videti dovolj blizu, podobno kot en objekt. Šele ko so oktobra lani še z instrumentom NIRCam (Near-Infrared Camera) galaksijo opazili še...

Slo-Tech - Po zgledu EU in ZDA, kjer morajo biti rezultati javno financiranih raziskav tudi javno dostopni, bo sedaj še Japonska uvedla načela odprte znanosti. Prihodnje leto bodo morali biti članki, ki jih objavijo japonski raziskovalci, brezplačno dostopni tudi v institucionalnih repozitorijih. Na ta način želijo izboljšati dostopnost, trajnost in sledljivost izsledkov. Poleg člankov bodo v repozitorijih shranjeni tudi vsi pridobljeni raziskovalni podatki.

Na Japonskem bodo vzpostavili 10 milijard jenov težak sklad (58 milijonov evrov), s katerim bodo standardizirali obstoječe institucionalne repozitorije. Izmed 800 japonskih raziskovalnih inštitucij jih namreč že več kot 750 uporablja svoje. Prav tako je na Japonskem od leta 2022 na voljo strežnik za deljenje rokopisov Jxiv, ki deluje podobno kot arXiv, a ga pozna le petina raziskovalcev.

Zanimivo je, da se je Japonska odločila za pragmatično rešitev zelenega odprtega dostopa. Javno odklenjeni bodo rokopisi, kot so sprejeti v objavo, a...

Slo-Tech - Z zornega kota obiskovalcev tehničnih forumov in računalniških navdušencev se zdi, kot da je umetna inteligenca vseprisotna in da velike jezikovne modele uporablja domala vsakdo. Resnica je precej drugačna, v raziskavi ugotavljata Reuters Institute in Univerza v Oxfordu. Povprašali so 12.000 ljudi iz šestih držav in ugotovili, da le nekaj odstotkov ljudi vsakodnevno uporablja umetno inteligenco. Ni presenetljivo, da so najbolj navdušeni uporabniki mladi med 18. in 24. letom starosti. Javno zanimanje je torej precej manjše od buma, ki ga slišimo v medijih.

V raziskavi so sodelovali anketiranci iz Argentine, Danske, Francije, Japonske, Velike Britanije in Združenih držav. Med njimi jih v ZDA umetno inteligenco redno uporablja sedem odstotkov anketiranih, drugod pa še manj. V Franciji in Veliki Britaniji na primer zgolj dva odstotka, na Japonskem pa en odstotek. Približno četrtina ljudi sploh še ni slišala za nobeno tovrstno orodje, drugi pa so največkrat slišali za ChatGPT, ki mu...

Slo-Tech - Špekuliralo se je, da bi lahko GPT-5 dobili že letos poleti, a trenutno nič ne kaže na to. Ravno nasprotno, saj so iz OpenAI sporočili, da so pravkar začeli trening novega modela, ki bo nasledil GPT-4. Prihajajoči GPT-5 se je torej začel uriti, kar bo trajalo več mesecev, morda tudi leto dni. Tudi ko bo trening končan, pa GPT-5 ne bo takoj romal na splet. Pred tem ga morajo temeljito preizkusiti in preveriti, da ne počne (preveč) neumnosti, nato pa prilagoditi za končno uporabo. To vključuje tudi blokado določenih poizvedb, ki so neprimerne za širšo rabo zaradi etičnih ali zakonskih omejitev ali pa zgolj v neskladju s politiko podjetja. Po zelo optimističnem scenariju to izid postavlja v sredino leta 2025.

Ali Sam Altman govori res govori o GPT-5 ali pa morda celo o njegovem nasledniku, ne vemo. Označil ga je kot "frontier model", kar označuje sposobnejši model od trenutnih. Končni cilj podjetja je seveda ustvariti splošno umetno inteligenco (AGI), ki se bo kosala z ljudmi na vseh...

Slo-Tech - Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) je bilo lani med vsemi prodanimi avtomobili več kot polovica športnih terencev (SUV), kar je nov rekord. Ob tem so opozorili, da so ta vozila pomemben dejavnik k povečevanju izpustov ogljikovega dioksida iz prometa. K celotnemu lanskemu povečanju izpustov so prispevala kar 20 odstotkov, s čimer pomembno poslabšujejo podnebno krizo.

Prodaja SUV-ov se je lani povečala za 15 odstotkov, medtem ko je prodaja manjših avtomobilov zrasla za pičle tri odstotke. Ob tem IEA poudarja, da je glavni razlog za povečevanje prodaje SUV njihovo dojemanje kot statusni simbol in bolj udobna vozila, kar proizvajalci vzpodbujajo z oglaševanjem. Po drugi strani pa SUV v prometnih nesrečah povzročajo hujše poškodbe pešcev, v mestih pa tratijo dragoceni prostor. Povečana prodaja SUV-ov je izničila ves napredek zadnjih let v zniževanju porabe in s tem onesnaževanja vozil.

V razvitih državah je bilo lani med prodanimi avtomobili dobrih 50 odstotkov SUV-ov,...

Slo-Tech - Scarlett Johansson je obtožila OpenAI, da so brez njenega dovoljenja poustvarili njen glas v svojem glasovnem pomočniku. Dejala je, da jo je Sam Altman že lani povprašal, ali bi bila posoditi glas, kar je zavrnila. Tik pred izdajo pomočnika jo je poklical še enkrat, a ga je vnovič zavrnila. Nato je OpenAI izdal glas Sky, ki ji je bil izjemno podoben. Scarlett Johansson je na družbenih omrežjih ostro napadla OpenAI in napovedala tudi tožbo, na kar se je OpenAI odzval spravljivo. Čeprav po lastnih besedah niso uporabili njenega glasu, temveč drugo najeto glasovno igralko, so iz uvidevnosti vseeno umaknili Sky.

Washington Post sedaj poroča, da ne gre za izgovor, temveč da OpenAI resnično ni uporabil glasu Scarlett Johansson. Pridobili so več dokazov in pričevanj, da so glasovno igralko za Sky najeli, še preden so stopili v stik s Scarlett Johansson. Dogovorili so se že junija lani, torej več mesecev pred komunikacijo s Scarlett Johansson. Kljub temu glasu Sky ne moremo uporabiti,...

NASA - Z najbolj oddaljene delujoče sonde v vesolju so zopet začeli pritekati znanstvenoraziskovalni podatki. Voyager 1, ki je zaradi okvare treh odstotkov pomnilnika novembra lani zašel v škripce, so prvotnim črnoglednim napovedim navkljub uspeli rešiti. Minuli mesec je NASA sporočila, da spet smiselno komunicira z Zemljo, nato pa so še nekaj tednov popravljali posamezne nastavitve. Sedaj je Voyager 1 spet v formi.

Voyager 1 ponovno pošilja podatke z dveh od svojih štirih znanstvenih instrumentov, sporoča NASA. Še vedno se NASA ukvarja s kalibracijo preostalih dveh instrumentov, s čimer bo vzpostavljeno stanje izpred novembra. Voyager 1 lahko že uporablja merilnik plazme in magnetometer, še vedno pa pripravljajo merilnik kozmičnih žarkov in nizkoenergetskih nabitih delcev. Še šest drugih instrumentov že novembra ni delovalo, ker imajo bodisi premalo energije bodisi po obhodu Saturna niso več relevantni. To predstavlja velikanski uspeh, saj je Voyager 1 oddaljen 24 milijard kilometrov,...

Slo-Tech - OpenAI in Reddit sta podpisala dogovor, ki bo prvemu nudil vsebine za trening umetne inteligence, slednjemu pa dostop do orodij na njeni osnovi. OpenAI bo imel sprotni dostop do vsebine na Redditu, ki predstavlja enega zelo dragocenih vir sodobnih internetnih besedil za trening umetne inteligence. Uporabna je tako z jezikovnega vidika kakor tudi vsebinskega, saj so debate na Redditu neizčrpen vir znanja o modernem svetu, najsi gre za popularno kulturo ali tehnologijo.

Reddit pa bo dobil dostop do orodij, ki bodo uporabnikom in moderatorjem omogočala lažjo uporabo strani. Prav tako je OpenAI postal oglaševalski partner na Redditu. Podjetji nista javno razkrili, kolikšno finančno kompenzacijo predvideva dogovor. V začetku leta je Reddit sklenil podoben dogovor z Googlom, po katerem bodo dobili 60 milijonov dolarjev letno. Videli pa bomo, kako se bo skupnost odzvala na te sporazume. Lani je več mesecev potekal upor moderatorjev, ker je Reddit spremenil politiko dostopa do strani (za...

Slo-Tech - Direktor in soustanovitelj OpenAI Sam Altman je sporočil, da se dosedanji glavni znanstvenik Ilya Sutskever poslavlja iz podjetja. Kam se odpravlja in kaj bo počel, še ni jasno. Dejal je le, da se bo posvetil projektu, ki ima zanj veliko osebno vrednost. Medtem je Altman dejal, da je Sutskever eden največjih umov te generacije, ki je ključno prispeval k razvoju podjetja. Razlogov za odhod nihče od njiju javno ni pojasnjeval.

Sutskever je bil eden izmed glavnih antagonistov drame, ki se je pred šestimi meseci dogajala v podjetju. Tedaj so skoraj čez noč odpustili Sama Altmana, čemur je sledil močan upor zaposlenih in resni opomini tudi iz Microsofta, ki je glavni vlagatelj v podjetje. Po nekaj napetih dneh, med katerimi je Altman dobil tudi zelo resno ponudbo za delo v Microsoftu, se je z vodilnimi sodelavci vrnil v OpenAI. Sutskever, ki je malodane organiziral puč, se je kasneje posul s pepelom in dejal, da je šlo za velikansko napako.

Sutskeverjevo mesto bo v podjetju zasedel...

Slo-Tech - Minulo leto je bilo toplo, druga polovica pa je bila prav peklensko vroča. Vse od junija dalje je bil vsak naslednji mesec najtoplejši med sebi enakimi v zgodovini, kar se je nadaljevalo do danes. Vse kaže, da bo tudi leto 2024 med izjemno vročimi, dasiravno je še prezgodaj za ocene, ali bo tudi absolutni rekorder.

Temperature seveda ne merimo dva tisoč let, temveč zadnjih 150 let, a o temperaturi v preteklosti lahko iz posrednih dokazov sklepamo zelo veliko. Raziskovalci iz Nemčije, Češke in Velike Britanije so objavili rezultate teh analiz v Nature in ugotovili, da je z zelo veliko verjetnostjo leto 2023 rekordno. K temu sta prispevala segrevanje ozračja zaradi izpustov ogljikovega dioksida, ki predstavlja sistematični razlog, ter periodični El Nino, ki je dosegal maksimum. Rekordno vroče je bilo tako ozračje kakor oceani.

Posredni dokazi so manj natančni od dokumentiranih meritev, zato je možno, da so se v preteklosti že pojavljala podobno vroča leta, pa smo jih preprosto...

Slo-Tech - Uveljavljeni založnik znanstvene periodike Wiley je včeraj sporočil, da bodo ukinili 19 znanstvenih revij, ker so bile prepredene z lažnimi članki. V minulih dveh letih je sicer Wiley, ki ima 217-letno tradicijo, umaknil 11.300 člankov, ki so bili tako ali drugače neverodostojni. Umik članka sam po sebi ni nič tragičnega, saj se napake dogajajo, spoznanja pa pogosto revidirajo, a obseg kaže na sistemski problem. Število umikov se povečuje tudi pri drugih založnikih. IOP Publishing, ki se specializira zgolj na fiziko, je leta 2022 umaknil 900 lažnih člankov.

Eden izmed razlogov za epidemijo umikov so farme člankov (paper mills), ki raziskovalcem proti plačilu omogočijo soavtorstvo ničvrednih člankov, ki jih nato objavijo (pod)povprečnih revijah. Osnovni razlog je velikanski pritisk na raziskovalce, ki morajo publicirati čedalje več in hitreje, da ostanejo konkurenčni pri pridobivanju raziskovalnih projektov ali pogosto zgolj da obdržijo zaposlitev. Dodatna vzpodbuda je hibridni...

Slo-Tech - OpenAI je danes izdal novo verzijo velikega jezikovnega modela GPT-4o, ki je hitrejši in zmogljivejši od predhodnikov, ko gre za obdelovanje besedil, slik in zvoka. Tehnična direktorica Mira Murati je dejala, da bo brezplačno na voljo vsem uporabnikom, bodo pa imeli naročniki plačljive verzije na razpolago do petkrat več računske moči. Nove zmožnosti bodo javnosti predajali postopoma, začenši z besedilom.

Črka o pomeni "omni", so dodali v OpenAI. Pri obdelovanju in razumevanju besedila je enako sposoben kot GPT-4 Turbo, izboljšave pa so predvsem pri tekstu v drugih jezikih poleg angleščine. Sam Altman dodaja, da sta vmesnika za zvok in video najboljša doslej, kar je seveda treba vzeti z zrnom soli. Model je multimodalen, kar pomeni, da se enako dobro znajde v kakršnikoli kombinaciji zvoka, videa in besedila. Za razvijalce bo na voljo tudi API, ki pa bo plačljiv, a pol cenejši od GPT-4 Turbo. Razumevanje zvoka pa pomeni, da se bo možno z modelom pogovarjati kot z vsakim asistentom.
...

Slo-Tech - V fuzijskem reaktorju WEST (Tungsten/W Environment in Steady-state Tokamak), ki ga upravlja Komisariat za alternativne energije in atomsko energijo Francoske republike (CEA), so raziskovalci s Princetona postavili nov rekord. Vročo plazmo pri temperaturi približno 50 milijonov stopinj Celzija (4 keV) so vzdrževali šest minut, za kar so vbrizgali 1,15 GJ energije. To je 15 odstotkov več energije kot doslej, plazma pa je bila dvakrat gostejša, kar predstavlja rekord za tokamake z volframsko prevleko.

WEST je zadnjo serijo eksperimentov izvajal od sredine januarja do konca aprila letos, v tem času pa so tudi postavili novi rekord. Ta presega dosežke iz prejšnje konfiguracije Tore Supra. WEST obratuje od leta 2016. Pred tem se je imenoval Tore Supra, obratovati pa je začel leta 1988, ko so prenehali uporabljati TFR, ki je bil prvi francoski tokamak. Tore Supra je deloval do leta 2010, nato pa so ga v letih 2013-2016 korenito nadgradili, in sicer so stene oblekli z volframom in...

Reuters - Geomagnetna nevihta, ki zadnje dni biča Zemljo, je še največ težav povzročila pri satelitskih telekomunikacijah. Z razvojem tehnologije postajamo, paradoksalno, čedalje bolj občutljivi na tovrstne pojave, ker je od elektronike in telekomunikacij odvisnih čedalje več dejavnosti. Največji igralec na tem področju SpaceX ima te dni nemalo težav z zagotavljanjem brezhibnega delovanja Starlinka, ki ga omogoča dobrih 4000 satelitov v orbiti. In ti so na geomagnetne nevihte občutljivi.

Elon Musk je na omrežju X že zapisal, da so sateliti pod hudimi obremenitvami, a za zdaj še delujejo. Včeraj je SpaceX opozoril, da je kakovost storitev zmanjšana, kar v praksi pomeni nižje hitrosti, višje latence in možnost kratkotrajnih izpadov. Kot so pojasnili v NOAA, tovrstne nevihte povzročijo prehodne spremembe v atmosferi, zato SpaceX-ovi sateliti na višini okrog 550 kilometrov izgubljajo višino in potrebujejo več popravljanja orbit.

Uporabniki ugotavljajo, da se je močno povečal delež izgubljenih...

Slo-Tech - Ker smo sredi zelo močnega cikla Sončeve aktivnosti, ki letos in prihodnje leto dosega vrh, je v teh mesecih severni sij pogostejši, intenzivnejši in viden dlje proti ekvatorju kot sicer. Danes ponoči je še ena priložnost, da se ozremo v nebo in ob primernem vremenu z malo sreče ugledamo spektakularno naravno predstavo. Nad nekaterimi kraji smo ga videli že včeraj, danes se predstava ponavlja, a bo po napovedih nekoliko manj intenzivna.

Zemljo je namreč dosegel najmočnejši Sončev izbruh po oktobru 2003, poroča NOAA. Trenutni geomagnetni vihar je dosegel peto stopnjo na petstopenjski lestvici, kar lahko prinese tudi težave s telekomunikacijami in satelitsko navigacijo. V Sloveniji sicer severni sij ni prav pogost, a ga sedaj vidimo že tretjič v zadnjih šestih mesecih. Za čim boljši pogled je treba iti daleč od mestne osvetlitve, saj v mestih zasije le, kadar je res močan. Za čim boljšo izkušnjo je treba poiskati področje z jasnim nebom, še bolj intenzivno pa se severni sij vidi...

Slo-Tech - Kljub prizadevanjem za znižanje emisij ogljikovega dioksida v ozračje to še vedno počnemo v rekordnem obsegu. Podatki z merilne postaje na Observatoriju Mauna Loa na Havajih so pokazali, da smo od marca 2023 do marca 2024 zabeležili največje povečanje v zgodovini. Koncentracija je zrasla za 4,7 ppm, kar je za dobro desetino več kot ob prejšnjem rekordu. Med junijem 2015 in junijem 2016 se je povišala za 4,1 ppm. Obakrat je bil El Niño občuten.

Ralph Keeling, direktor Inštituta za oceanografijo Scripps na Univerzi v San Diegu je dejal, da zaradi uporabe fosilnih goriv še vedno podiramo rekorde v izpustih ogljikovega dioksida. Emisije so danes za približno pet odstotkov višje kot leta 2016. Zato so tudi povišanja koncentracije ogljikovega dioksida na letnem nivoju najvišje. Mesec marec je res ekstremen, a tudi povišanja od februarja do februarja ali januarja do januarja so letos višja kot leta 2016. Od aprila 2023 do aprila 2024 pa je zvišanje znašalo 3,6 ppm, kar ni več rekordno.

...

Google - V Googlovem laboratoriju za strojno učenje so predstavili težko pričakovano naslednjo generacijo proslavljenega algoritma za napovedovanje strukture beljakovin AlphaFold. Tretja generacija se loti naslednjega od temeljnih problemov: oblike beljakovin, ko so pripete na druge funkcionalne molekule.

Ko so v DeepMindu pred poltretjim letom predstavili algoritem AlphaFold 2, so z njim napovedali navdušujoče čase, ko strojno učeni algoritmi ne bodo zgolj sredstvo za halucinirane pogovore na spletu ali generiranje bizarnih sličic, temveč bodo dejansko močno pospešili znanstveni napredek. AlphaFold 2 je že v manj kot letu dni poskrbel za prelomen pospešek na področju računske in strukturne biologije, saj je napovedal zgradbo vseh poznanih proteinov. Kako so beljakovine videti v prostoru, se pravi kako se zvijajo, je ena temeljnih ugank v biologiji in farmaciji, saj je od tega odvisno njihovo obnašanje, oziroma biološke funkcije. Če vemo, kako in zakaj se nek protein oblikuje, lažje...

Slo-Tech - Bili so časi, ko so se igre za Spectrum po širni Sloveniji kopirale po radijskih valovih. Radio Študent je predvajal hreščanje, piskanje in cviljenje, kar smo posneli na kaseto in nekaj ur pozneje igrali igro. Teh časov že dolgo ni več, a na sprehod po preteklosti se lahko podamo jutri. Radio Študent, ki ta teden obeležuje 55-letnico delovanja, bo pred mikrofon povabil dva člana legendarne Softverske redakcije.

Jutri ob 20.30 bosta gosta Žiga Turk, ki ga poznamo kot soustanovitelja revija Moj Mikro. Kot eden izmed pionirjev spleta v Sloveniji je napisal Virtual Shareware Library in Wodo. Skupaj z drugim gosto, Matevžem Kmetom, je napisal tudi znameniti Kontrabant, kultno slovensko tekstovno avanturo, ter njegovo naslednico. Pogovor bo potekal v Računalniškem muzeju do pol desete ure.

Sledil pa bo nostalgični prenos igre Kontrabant 2 po radijskih valovih na frekvenci 89,3 MHz, ki se bo začel okrog 21.30. Kdor ima še delujočega Spectruma ZX, pa bo lahko igro potem tudi preizkusil....

Slo-Tech - Vendarle smo slišali pričakovane vesti iz Redmonda, da Microsoft vendarle razvija lasten veliki jezikovni model. Za zdaj poimenovan MAI-1 bo imel pol bilijona parametrov, s čimer bo konkuriral Googlovemu Geminiju in OpenAI-jevemu ChatGPT-ju četrte generacije. Predstaviti ga utegnejo že ta mesec na konferenci Build. Projekt vodi Mustafa Suleyman iz podjetja Inflection AI, ki ga je Microsoft prevzel marca letos.

Microsoftov poslovni odnos do umetne inteligence je zanimiv. Na pomembnost področja je Bill Gates opozoril že pred leti, podjetje pa je nato investiralo več kot deset milijard dolarjev v OpenAI. Odločitev se jim je izplačala, saj je njihov model GPT-4 med najbolj priljubljenimi na svetu, Microsoft pa ga je smel integrirati v svoj Copilot, Bing in druge izdelke. A vendarle bi bilo nenavadno, če bi Microsoft uporabljal zgolj tuje orodje, sam pa ne bi poizkušal ničesar razviti, razen če je dolgoročni načrt prevzeti OpenAI, kar pa zaradi kompleksne lastniške strukture ni prav...

Slo-Tech - Številna podjetja, ki razvijajo natrij-ionske baterije, so tik pred množično komercializacijo. Konec minulega leta smo pisali o kitajskem avtomobilu, ki jih uporablja, počasi pa jih začenjajo komercializirati tudi zahodni proizvajalci. Natron Energy, odcepljeno podjetje s stanfordske univerze, je po več letih razvoja sedaj sporočilo, da so začeli redno proizvodnjo. V zaključnih korakih so tudi ostali proizvajalci.

V teoriji imajo natrij-ionske baterije več prednosti pred litij-ionskimi. Z geopolitičnega vidika so manj tvegane, ker je natrij po vsem svetu zelo enakomerno razporejen in ga je na voljo obilo - že v morski vodi ga je na tone - hkrati pa ne potrebujejo kobalta in niklja. Namesto njiju je možno uporabiti železo, aluminij in mangan, ki so na voljo tudi na Zahodu. To je možno zaradi atomskih lastnosti, saj so natrijevi atomi večji in zato lahko za elektrode uporabljamo tudi snovi, kot je NaFeO₂. To ima še nekatere druge pozitivne lastnosti, denimo daljšo življenjsko dobo...

Slo-Tech - Visoko v čilenskih Andih so dokončali projekt, ki se je začel pred 26 leti. Na vrhu gore Cerro Chajnantor sredi puščave Atacama so na nadmorski višini 5640 metrov postavili teleskop, ki je s tem najvišje na svetu. Medtem ko je znameniti Atacama Large Millimeter Array na nadmorski višini 5050 metrov, je novi Tokyo Atacama Observatory še višje. Izgradnjo je financirala Japonska, upravljala pa ga bo univerza v Tokiu.

TAO so postavili sredi puščave zaradi odličnih pogojev, ki tam vladajo za opazovanje. Visoka nadmorska višina pomeni, da je nad njim le malo atmosfere, ki moti opazovanja, zelo suh zrak, stabilno vreme in skoraj nič oblačnosti pa omogočajo učinkovito izrabo te višine. Tudi astronomsko je južna polobla zelo primerna za opazovanje bližnjih teles, ker je usmerjena proti središču Galaksije.

Projekt se je začel leta 1998, izzivi pa so bili tako tehnični kot politični. Pridobiti so morali tako dovoljenje čilenske vlade kakor tudi soglasja lokalnih prebivalcev, na koncu pa še...

Slo-Tech - Če ste želeli kdaj kupiti svoj superračunalnik, ste imeli med prazniki odlično priložnost. Ameriška vlada se je odločila, da proda superračunalnik Cheyenne, ki je bil novembra 2016 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu. Deloval je od leta 2016 do leta 2023, nato pa so ga upokojili. Stroj, ki zmore 5,3 petaflops, so prodali za 480.000 dolarjev. Kupec ga bo moral sam prevzeti v Cheyennu v Wyomingu.

Življenjska doba superračunalnikov ni prav dolga, ker tehnološko hitro zastarijo. Cheyenne je imel predvidenih pet let delovanja, na koncu pa so ga obdržali pri življenju sedem let. Ves čas je drsel po lestvici najhitrejših superračunalnikov, ki so bili čedalje hitrejši, predvsem pa učinkovitejši. Cheyenne je trošil 1,7 MW, medtem ko so današnji sistemi od 10- do 15-krat učinkovitejši. Vzdrževanje in poganjanje Cheyenna ni bilo več gospodarno, zato so ga konec minulega leta izključili.

Zato so Cheyenne poslali na dražbo. Kupec je torej dobil 8064 procesorjev E5-2697x4 Xeon, ki...

Slo-Tech - Raziskovalci ameriškega podjetja General Atomics poročajo o rekordnem dosežku na področju fuzije, saj so v reaktorju tokamak uspeli doseči gostoto plazme, ki za 20 odstotkov presega Greenwaldovo mejo. Kadar gostota plazme v tokamakih preseže to vrednost, postane nestabilna, njena temperatura upade in sistem izgubi precej energije v faznem prehodu iz plazme. Ta pojav je buren in lahko povzroči poškodbe na opremi, zato v tokamakih gostoto plazme načrtno vzdržujejo pod to mejo. V drugih vrstah reaktorjev, denimo stelaratorjih, je Greenwaldovo mejo možno enostavno preseči.

O dosežku pišejo v zadnji številki revije Nature. Z gostoto so Greenwaldovo mejo presegli za 2,2 sekunde. Uporabili so tokamak DIII-D, ki je v lasti ameriškega ministrstva za energije in je namenjen raziskavam. Prav tako so uspeli precej zmanjšati nestabilnosti na robovih (tako imenovani ELM), ki lahko poškodujejo stene reaktorja ali so vir drugih nestabilnosti v plazmi.

V članku poročajo, da sta ključni novosti...

Slo-Tech - Ameriška Uprava za varnost na avtocestah (National Highway Traffic Safety Administration) je zaključila večmesečno preiskavo, v kateri so analizirali 956 nezgod, v katerih so bila v letih 2018-2023 udeležena vozila znamke Tesla. V nekaterih primerih so se vanje zaleteli drugi vozniki, a preiskava se je osredotočila na asistenčne sisteme v teslah. Ugotovili so, da so ti slabo zasnovani in zato nevarni.

Tesla nudi Autopilota in FSD (Full Self-Driving), ki imenu navkljub ne omogočata, da avto vozi brez voznika. A temu se precej približata, hkrati pa od voznikov ne terjata dovolj pozornosti. Med obravnavanimi nesrečami je bilo 211 čelnih trčenj tesel v ovire. V kar 59 primerih so imeli vozniki dovolj časa za reakcijo - vsaj pet sekund, pogosto tudi deset- pa niso storili nič. Vozniki so se preveč zanašli na asistenčne sisteme in niso bili pozorni na vožnjo, hkrati pa jih avtomobil na to ni opozarjal. Preiskava je ugotovila, da je sistem zasnovan slabo in da takšnih napak druge znamke...

Slo-Tech - NASA je potrdila, da Voyager 1 spet komunicira z Zemljo, potem ko je bil skoraj pol leta nerazumljiv zaradi napake v pomnilniku. Napako so diagnosticirali z branjem pomnilnika in obljubili, da jo bodo odpravili. Pomnilnika mu sicer ne morejo zamenjati, lahko pa ga nastavijo tako, da okvarjenih modulov ne uporablja. To jim je sedaj tudi uspelo.

Voyager 1 na Zemljo ponovno pošilja razumljiva sporočila. To sicer še niso podatki z instrumentov, ki bi bili znanstveno koristni, temveč gre za diagnostiko instrumentov na krovu in status podpornih sistemov, kar je prvi pogoj za ponovno usposobitev sonde. Voyager 1 je na poti skozi vesolje od let 1977 in je danes že krepko v medzvezdnem prostoru. Od Zemlje je oddaljen 24 milijard kilometrov, zato je komunikacija zelo zakasnjena. Dvosmerna komunikacija traja približno 45 ur, kar upočasnjuje odpravljanje težav.

Te so se začele novembra lani, ko je Voyager 1 začel pošiljati nesmiselno zaporedje ničel in enic. Marca letos so uspeli njegove...

Slo-Tech - Konec februarja sta se dva satelita skorajda zaletela, šele sedaj pa smo izvedeli, kako malo je zares manjkalo. Odsluženi ruski vohunski satelit Cosmos 2221 in Nasin TIMED za analize atmosfere sta se zgrešila za vsega deset metrov. Doslej so menili, da sta letela 20 metrov vsaksebi, sedaj pa je pomočnica direktorja NASE Pam Melroy sporočila, da je šlo še bolj na tesno. Na 39. vesoljskem simpoziju, ki je v začetku meseca potekal v Coloradu Springsu, je razkrila posodobljeno oceno in dodala, da jih je vse skupaj zelo prestrašilo, sama pa da je šokirana.

Če bi satelita trčila, glavna težava ne bi bilo njuno uničenje, temveč nastanek več tisoč kosov vesoljskih smeti. Nastali drobci bi potem še desetletja krožili okrog Zemlje in predstavljali nevarnost za druge satelite in vesoljska potovanja. To se je v preteklosti že dogajalo. Avgusta 2021 je kitajski satelit Yunhai 1-02 naletel na ostanke rakete Zenit-2. V vesolju je trenutno 11.500 satelitov in 36.500 kosov vesoljskih smeti, ki...

Slo-Tech - Meta je predstavila novo generacijo generativnih modelov umetne inteligence Llama. V tretji inkarnaciji sta ta hip na voljo Llama 3 8B in Llama 3 70B, ki imata prav toliko parametrov: osem in sedemdeset milijard. V primerjavi z drugo generacijo, ki ima sicer prav toliko parametrov, predstavljata korenit skok v zmogljivosti, so dejali v Meti. Učila sta se na dveh gručah s 24.000 grafičnimi procesorji.

Zagotovo vsak avtor hvali svoj model kot najboljši, zato nas zanimajo oprijemljivi številčni podatki. Meta trdi, da sta modela na testih MMLU, ARC, DROP, GPQA, HumanEval, GSM-8K, MATH, AGIEval in BIG-Bench Hard boljša od konkurence, denimo Mistrala 7B in Gemme 7B. To sicer drži, a na nekaterih testih je Llama 3 8B le za odtenek boljša, omenjena konkurenta pa tudi nista več najnovejša. Llama 3 70B premaga tudi Gemini 1.5 Pro, ne pa na primer Claude 3 Opus. Odveč je dodati, da je na lastnem testu, ki si ga je izmislila Meta, Llama 3 prekosila konkurenco.

Llama 3 je naučen na 15...

Slo-Tech - Dan po slovesu od hidravličnega humanoidnega robota Atlas se je pokazalo, kaj so imeli pri Boston Dynamicsu v mislih z izjavo, da se upokojuje hidravlični Atlas. Predstavili so njegovega naslednika, novega Atlasa, ki je v celoti električen. Atlas nove generacije ima električne aktuatorje, ki mu omogočajo lažje premikanje. Opremili so ga tudi z umetno inteligenco in sposobnostjo strojnega učenja, da bo lahko izvajal kompleksne naloge in se privajal na nove situacije.

Med drugim je novi Atlas tudi bistveno tišji, kar je ključna značilnost, če ga želimo redno uporabljati v človeških bivalnih okoljih. Električni aktuatorji so tihi, odzivni, učinkoviti in zmogljivi. Atlas je še vedno videti kot humanoid, torej ima dvoje rok in nog, stiliziran trup, več senzorjev in kamer. Na posnetku, s katerim so pospremili rojstvo novega Atlasa, je jasno videti, da ima več prostostnih stopenj v gibanju, denimo da se lahko udi obračajo za 360°.

Podatkov o dobavljivosti, natančnih tehničnih specifikacijah ali ceni še ni. A ni dvomiti, da jih bomo dobili kmalu, saj je od Hyundaijevega prevzema Boston Dynamics precej bolj tržno naravnan. Za zdaj so dejali, da ga bodo v naslednjih letih testirali z majhno skupino strank.

Slo-Tech - Kanadska vlada je sporočila, da bodo v reševanju problema preslabo plačanih doktorskih študentov in podoktorskih raziskovalcev občutno zvišali njihove prejemke. Državne štipendije, ki jih sicer prejema manjši del raziskovalcev, a so na številnih univerzah osnova za izračun tudi za drugače financirane raziskovalce, bodo višje zaradi dodatnih petih milijard kanadskih dolarjev, ki jih bodo v naslednjih letih vložili v znanost.

Štipendije za magistrske študente se bodo povišale s 17.500 na 27.000 kanadskih dolarjev letno, doktorske štipendije z 20.000-35.000 na enotnih 40.000 kanadskih dolarjev, podoktorske pa s 45.000 na 70.000 kanadskih dolarjev. Hkrati bodo v prihodnosti povečali tudi njihovo število, da bo čez pet let razpisanih že 1720 mest več kot trenutno. Sistem štipendij bodo poenotili, saj se bo današnjih 10 programov zamenjalo z enim samim, ki bo imel tri range: za magistrske, doktorske in podoktorske študente. Gre za največji enkratni dvig obsega sredstev za znanost v...

Slo-Tech - Neznani predmet, ki je marca letos treščil v stanovanjsko hišo v Naplesu na Floridi, je resnično del z Mednarodne vesoljske postaje (ISS), je po analizi potrdila NASA. Gre za del 2,9 tone težke palete baterij, ki so jo leta 2021 namenoma zalučali z ISS proti Zemlji in bi morala zgoreti v atmosferi. A to se ni zgodilo v celoti, zato je slab kilogram težak kos dimenzij 10 cm x 4 cm padel skozi streho stanovanjske hiše.

NASA pojasnjuje, da ne gre za del baterije, temveč za superzlitino iz niklja in kroma (Inconel). Kos je predstavljal del ohišja baterij. NASA bo sedaj temeljito preverila trajektorijo vstopa v atmosfero in razloge, zakaj paleta ni v celoti zgorela v atmosferi. Po potrebi bodo prilagodili modele za prihodnje vstope v atmosfero, da se to ne bo več dogajalo.

Odmetavanje odsluženih delov opreme in infrastrukture v vesolju ni redko, saj ob degradaciji orbite predmeti v ozračju zgorijo. To je bolje kakor odmetavanje v stabilne orbite, kjer je že sedaj več tisoč večjih...

Slo-Tech - Boston Dynamics, ki orje ledino z razvojem humanoidnih robotov, je po skoraj desetletju razvoja pomahal v slovo Atlasu. Od njega so se poslovili v značilnem slogu, to je z novim videoposnetkom, kjer ga lahko spremljamo od skromnih in nerodnih začetkov do današnjega robota, ki skače, pleza, dviguje, teče in še marsikaj.

Atlas ima korenine v letu 2009 v projektu PETMAN (Protection Ensemble Test Mannequin) za DARPO. Nekaj humanoidnih robotov je tedaj že obstajalo, a so bili primitivni. Boston Dynamics se je odločil narediti svojega, ki so ga predstavili pred desetletjem, kmalu zatem pa še njegovo drugo generacijo. Razvoj je potekal na očeh javnosti, saj je Boston Dynamics redno, vsakih nekaj mesecev, javnosti pokazal nov videoposnetek, kaj Atlas zmore. Seveda, to je bilo tudi za komercialne namene nadvse koristno.

V teh letih razvoja je Atlas prepotoval dolgo pot iz laboratorija do narave. Sedaj ga bodo upokojili, a najavo moramo brati pozorno. Govorijo le o hidravličnem Atlasu in...

Slo-Tech - Danes se je v Luksemburgu končala Evropska naravoslovna olimpijada, na kateri sta sodelovali tudi dve slovenski ekipi. V prvi so nastopali Tisa Lombar (Gimnazija Vič), Maj Bombek (Srednja elektro računalniška šola Maribor) in Primož Markovič (Gimnazija Bežigrad), v drugi pa Izadora Kopač (Gimnazija Škofja Loka), Anže Markovič (Gimnazija Bežigrad) in Luka Filak (Gimnazija Novo mesto). V konkurenci 45 ekip iz 23 držav Evropske unije je prva slovenska ekipa osvojila zlato medaljo (absolutno 5. mesto), druga pa srebrno medaljo (absolutno 12. mesto), s čimer so izenačili največji slovenski uspeh iz let 2016 in 2018.

Na Evropski naravoslovni olimpijadi naša država sodeluje od leta 2007. Na tekmovanju lahko sodelujejo dijaki 1. in 2. letnikov srednjih šol iz držav članic Evropske unije, ki se pomerijo v ekipnem tekmovanju. Vsaka država lahko prijavi dve tročlanski ekipi, ki se dva dni štiri ure merita v reševanju različnih praktičnih nalog iz kemije, fizike in biologije v laboratoriju....

Slo-Tech - Proizvajalec orodja Turnitin, ki se uporablja za preverjanja avtentičnosti in izvirnosti pisnih del, torej za iskanje plagiatov, že leto dni ponuja tudi prepoznavanje z umetno inteligenco napisanih del. V tem času so pregledali 200 milijonov izdelkov in ugotovili, da jih ima kar desetina vsaj 20 odstotkov vsebine, ki je prepisana od umetne inteligence. Tri odstotke pa jih je v celoto - več kot 80-odstotno - napisala umetna inteligenca.

Preden začnemo biti plat zvona je treba poznati zanesljivosti meritve. Turnitin trdi, da ima njihov sistem manj kot en odstoten lažno pozitivnih. Neodvisnih podatkov o tem ni, a nekatere druge raziskave kažejo drugačno sliko. Lani so v en izmed njih odkrili, da je lažno pozitivnih kar 61 odstotkov primerov, ko so preiskovali esej na izpitu TOEFL, ki meri znanje angleščine za tuje govorce, ki jim ni materni jezik. Turnitin naj bi bil med bolj zanesljivimi orodji, a dejstvo ostaja, da so izdelki ljudi, ki jim je angleščina nematerni jezik, v povprečju...

Slo-Tech - V 95. letu starosti je umrl britanski teoretični fizik Peter Higgs, ki je najbolj znan po svoji napovedi (v kateri je sodelovalo več znanstvenikov in skupin) iz leta 1964, ki so jo eksperimenti v CERN-u leta 2012 potrdili, za kar je že leto pozneje prejel Nobelovo nagrado. Po njem poimenovan osnovni delec, Higgsov bozon, predstavlja ekscitacijo skalarnega Higgsovega polja. Higgsov mehanizem pojasnjuje, zakaj imajo bozoni maso. Vidna snov sicer večino mase skladišči v fermionih, kakšen odstotek pa odpade tudi na bozone. A brez Higgosvega polja se delci ne bo povezovali v atome in molekule.

Peter Higgs se je rodil 29. maja 1929 v britanskem Newcastlu upon Tyne. Obiskoval je gimnazijo v Cothamu v Bristolu, kjer ga je navdušilo delo Paula Diraca, nekdanjega dijaka te iste šole. Kasneje je študiral na King’s Collegeu v Londonu, kjer je tudi doktoriral. Po nekaj krajših zaposlitvah na Imperial Collegeu v London in University Collegeu v Londonu je od leta 1960 učil na univerzi v...

Nature - Javno je postalo poročilo univerze v Rochestru o prestopkih nesojenega kralja superprevodnosti Range Diasa, ki je minula leta žel pozornost javnosti z objavami znanstvenih člankov o superprevodnosti pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi umaknjeni. Sprva je kazalo, da bo poročilo ostalo zakopano v arhivih, a ker predstavlja enega izmed dokazov v sodnem postopku, ki ga je Dias sprožil proti univerzi, je sedaj javno. Vseh 124 strani je vrednih branja, povzetek pa kaže na presenetljivo raven goljufanja, ki si jo je privoščil Dias.

Preiskava je trajala 10 mesecev, izvedli pa so jo Marius Millot in Peter Celliers iz Lawrence Livermore National Laboratoryja in Marcus D. Knudson iz Sandia National Laboratories. Čeprav preiskovalci niso strokovnjaki za ožje področje superprevodnosti, dva pa sta celo letos objavila en članek z Diasom, je poročilo izjemno podrobno, natančno, obsežno in kakovostno. Raziskovalna srenja je poročilo sprejela z olajšanjem, saj je odkrito opisalo...

Slo-Tech - NASA sporoča zelo obetavne novice, da so vendarle našli način, kako popraviti Voyagerja 1, ki že mesece na Zemljo pošilja nerazumljive nize podatkov. Pred slabim mesecem dni je NASA uspela pridobiti izpis vsebine njegovega pomnilnika, sedaj pa vemo še bolje, zakaj je Voyager 1 novembra lani začel blebetati. Težava je v pomnilniku.

Iz analize pomnilnika, ki so jo uspeli izvleči s sonde, so ugotovili, da ima okvarjene približno tri odstotke pomnilnika v FDS (flight data subsystem). To ni mnogo, a ravno dovolj, da brez prilagoditev žebra nejasnosti. Sumijo, da je težava v enem samem čipu, ki je odgovoren za shranjevanje prizadeta dela v pomnilniku. Razlogov je lahko več in jih jih bo z razdalje 23 milijard kilometrov, do kamor sveltoba potuje 22 ur, težko ugotoviti. A dejstvo je, da je čip star 46 let, hkrati pa je na plovilu v vesolju, kjer ga ves čas bombardirajo visokoenergijski delci. NASA je pojasnila, da je razlog eden ali drugi, morda tudi kombinacija obeh. A to niti ni...

Nikkei Asia - Potres, ki je ta teden prizadel Tajvan, je med drugim pokazal tudi na krhkost svetovne proizvodnje čipov in drugih polprevodniških elementov, ki je nesorazmerno skoncentrirana na tem otoku. Potres z magnitudo 7,4 je bil najmočnejši potres na Tajvanu v zadnjih 25 letih, povzročil je vsaj devet smrtnih žrtev in veliko gmotne škode. Nadžarišče je bilo na vzhodni obali otoka, medtem ko je večina proizvodnih obratov za čipe na zahodni in severni obali, a so vseeno čutili posledice.

Največji proizvajalec čipov TSMC (Taiwan Semiconductor Manufacturing Company) je sporočil, da so bile njihove tovarne nekoliko prizadete zaradi tresenja tal. Večje škode na infrastrukturi sicer ni bilo, zgolj nekaj naprav je poškodovanih, so pa morali evakuirati zaposlene, ki so se kasneje vrnili na delovišča. Dolgoročnih posledic na dobavljivost čipov tako ne bo, smo pa dobili resen opomnik, da rezervnih kapacitet za vse potrebe preprosto ni. TSMC navsezadnje proizvede 90 odstotkov vseh najkompleksnejših...

Slo-Tech - Predmeti, ki krožijo okrog Zemlje v nizkih orbitah, brez stalnega popravljanja orbite s potisniki slej ali prej čofnejo nazaj na Zemljo. Najverjetneje zadenejo ocean, ni pa to nujno, zato so nekontrolirani padci nevarni. Ko je NASA leta 2021 z Mednarodne vesolje postaje (ISS) potisnila 2,9 tone težko paleto baterij, so jo opozarjali prav na to. Prvotni načrt je bil sicer drugačen, a zaradi zamud in obilice tovora je na japonski HTV preprosto zmanjkalo prostora, da bi jih prepeljali nazaj na površje. In tako so jih sunili proti Zemlji.

Tri leta pozneje je orbita palete dovolj degradirala, da je padla na Zemljo. NASA je pričakovala, da bo v celoti zgorela na poti, a se to morda ni zgodilo. To niti ni tako nepričakovano, saj tako velikih kosov smeti navadno ne mečejo proti Zemlji. Omenjena paleta je v resnici največji kos, ki ga je NASA kdajkoli namerno potisnila na pot samouničenja. Morda je del končal na Floridi.

Očitki, da je iz vesolja kaj padlo komu na vrt, niso redki, a so...

Slo-Tech - Ameriški strokovnjaki so v živega človeka prvič uspešno presadili prašičjo ledvico, medtem ko so kitajski v klinično mrtvo osebo za 10 dni presadili prašičja jetra.

Starajoče se prebivalstvo v razvitih deželah potrebuje vse več organov za presaditve, kar povzroča vse bolj preteč primanjkljaj organov, ki so na voljo. Potencialno rešitev - vsaj dokler ne bomo znali takšnih delov telesa obnavljati ali izdelovati iz ničle - predstavljajo ksenotransplantacije, presaditve živalskih organov. Področje v zadnjih letih beleži bliskovit napredek, katerega trenutni vrhunec je presaditev prašičjega srca v živega človeka iz januarja 2022, četudi je dva meseca pozneje umrl zaradi okužbe. Treba je poudariti, da so donorske živali precej konkretno gensko spremenjene, s čimer želijo strokovnjaki napraviti tkivo, ki ga človeško telo ne bo zavrnilo. Posredi so predvsem razni sladkorji in beljakovine, na katere se naš imunski sistem odziva.

Poleg srca je drug bistven obetajoči organ (predvsem zaradi...

Slo-Tech - Priljubljena spletna stran za spremljanje letal Flightradar24, ki uporablja podatke z letalskih oddajnikov ADS-B, je ponudila novo funkcijo spremljanja kakovosti signalov GPS. Te oddajajo sateliti v orbiti visoko nad Zemljo, zato do površja pripotujejo zelo šibki in jih ni težko motiti. Na ključnih ali strateških področjih se to počne.

Sateliti GPS krožijo na višini 19-23 tisoč kilometrov, zato so signali na zemlji šibki, nekje med -160 dBW in -130 dBW. Za uporabo to sicer zadostuje, a jih je hkrati enostavno preglasiti. Različni akterji to tudi počno, pri čemer gre običajno za vojaške ali državne namene. Motenja GPS sicer ne morejo neposredno izmeriti in kartirati, lahko pa degradacijo signala izračunajo iz podatkov, ki jih pošiljajo letala. In to sedaj Flightradar24 tudi počne.

Motnje se pojavljajo nad Baltskim morjem, ob Črnem morju, nad ruskimi strateškimi lokacijami in na Bližnjem vzhodu. Flightradar24 prikazuje podatke s šesturnim korakom ali agregirane po dnevih. Nekaj...

Europa.eu - Po aferi Dieselgate se je spremenilo precej na področju emisij cestnih vozil. Sprejet je bil takozvani globalno usklajeni preizkusni postopek za lahka vozila oz. WTLP, ki je odpravil razlike v testiranju vozil za različne trge in prinesel tudi bolj merodajne ocene porabe goriva in emisij. Ena izmed novih zahtev za dajanje na trg vozil v Evropski uniji je tudi obvezno nameščena certificirana naprava za merjenje dejanskih emisij vozila. Naprava zbira podatke o porabi goriva in jih posreduje proizvajalcu, ta pa jih je dolžan posredovati Evropski komisiji.

Na podlagi tako pridobljenih podatkov je Komisija izdala prvo poročilo o realnih emisijah novo registiranih avtomobilov in kombiniranih vozil. Poročilo temelji na podatkih zbranih v letu 2021, nabor podatkov pa zaradi postopnega uvajanja še ne vključuje vseh vozil in proizvajalcev. Posredovani so bili podatki za približno 10% vseh novo registriranih osebnih avtomobilov v EU ter 1% kombiniranih vozil, zaradi reprezentativnosti pa se...

Slo-Tech - Univerza v Rochestru je končala interno preiskavo dogajanja v skupini Range Diasa, ki je v več člankih zatrjeval odkritje superprevodnika pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi trije članki umaknjeni. Čeprav podrobnosti preiskave niso znane in verjetno nikoli ne bodo, je končni sklep poznan. Ranga Dias je kršil znanstveno integriteto in pravila na univerzi, zato je njegova raziskovalna kariera bržkone zapečatena.

Preiskava na univerzi resda ni javna, a veliko je razkrila tudi novinarska ekipa v Nature. Ta je najbolj kritična do Diasa, a niti univerza niti Nature nista ušla kritikam površnega dela. Univerza je Diasa preiskovala že po prvih dveh objavljenih člankih, ki sta bila pozneje umaknjena, a tedaj ni odkrila nobenih nepravilnosti. Članki se umikajo, kadar njihovi sklepi niso več zanesljivi, razlogov za to pa je več in po navadi ne gre za prevare in zavestne manipulacije. To pot pač.

Zadnja preiskava, ki so jo začeli po še tretjem umaknjenem članku, je namreč to...