Slo-Tech - Moderna znanstvena produkcija temelji na znanstvenih člankih, ki so nujni tako za razširjanje najnovejših dognanj kot tudi za merjenje produktivnosti in ocenjevanje znanstvenikov. Število objavljenih člankov strmo raste, ker se povečuje število znanstvenikov, hkrati pa so članki še vedno najpomembnejše merilo za njihovo ocenjevanje. To vpliva na pridobivanje financiranja in kariere, rezultat pa je gora člankov.
Veliko večino člankov objavijo revije peščice založnikov: MDPI, Elsevier, Frontiers, Springer-Nature in Wiley. To so korporacije, ki kujejo milijardne dobičke, zato jim je objavljanje v interesu. Stroškov imajo sorazmerno malo, njihove marže pa so med najvišjimi (Elsevierjeva je na primer 37 odstotkov). To ni presenetljivo, saj znanstveniki članke napišejo z vidika založnika zastonj in jim ga pošljejo v objavo. Recenzentski postopek brezplačno opravijo drugi znanstveniki. Založniki služijo s prodajo naročnin na revije, ki niso poceni - mala Slovenija za vse naročnine zapravi okrog pet milijonov evrov letno -, in s plačili za objave. Financerji namreč čedalje pogosteje zahtevajo, da so članki brezplačno dostopni, česar založniki niso bili omogočali. Temu so se prilagodili tako, da lahko vsakdo objavi članek v zlatem odprtem dostopu, kar ga daje brezplačno na vpogled vsem, če avtorji plačajo nekaj tisoč evrov za objavo lastnega članka.
S sistemom je marsikaj narobe, eden izmed dejavnikov pa je tudi čedalje težje pridobivanje recenzentov. Vsak rokopis morata pred objavo premotriti vsaj dva strokovnjaka, še raje več. Uredniki revij - ki so tudi v veliki meri neplačani strokovnjaki, izjeme so zgolj največje revije, kot sta družini Science in Nature - imajo zato čedalje večje probleme z iskanjem recenzentov. Slednji so preobremenjeni, neplačano delo pa nikomur ni v interesu, še zlasti če ga opravlja za profitno korporacijo z milijardnimi dobički.
Zato so se v dveh revijah odločiti izvesti preizkus, kaj bi spremenilo plačevanje dela recenzentov. V reviji Critical Care Medicine so poizkusno šest mesecev polovici recenzentov plačali okrog 250 dolarjev na recenzijo. Rezultati so pokazali, da se kakovost recenzij ni spremenila, se je pa nekoliko povišalo število povabljenih recenzentov, ki so se odzvali vabilu, in da se je nekoliko skrajšal čas recenzije. V drugi reviji Biology Open so izvedli zelo podoben eksperiment in ugotovili isto, le da je bil učinek nekoliko bolj izrazit. Recenzenti so se morali odzvati v enem dnevu, nato pa so imeli na voljo štiri dni, da opravijo recenzijo. Na tak način so sicer opravili le 20 recenzij, a rezultati so bili pozitivni.
Critical Care Medicine letno objavi 12 številk, v katerih je okrog 15 recenziranih člankov. Je 100-200 tisočakov letno previsoka cena za recenzentske storitve?
Novice » Znanost in tehnologija » Kaj, če bi znanstveniki prenehali zastonj delati za profitne založnike?

ZigaZiga ::
Kaj, če bi znanstveniki prenehali zastonj delati za profitne založnike?
Ne samo zastonj, še plačati je treba za objavo v nekaterih primerih.
Raziskovalci morajo opraviti delo in še plačati, da ga lahko objavijo.
me skrbi, da ima avtor vedno večje probleme z živčki.
Zakaj? Samo zato, ker ne okoliši?
Zgodovina sprememb…
- spremenil: ZigaZiga ()

Okapi ::
No ja, raziskovalci so za svoje delo plačani. In običajni ne plačajo objave s svojim denarjem.
Na drugi strani pa je bolj v interesu raziskovalca, da objavi članek, kot v interesu revije. Revije to seveda izkoriščajo, saj bi bile neumne, če ne bi.
Edino za recenzenti mi ni čisto jasno, zakaj "brezplačno" delajo. Čeprav v resnici tudi oni to dejansko ne delajo brezplačno, ker počno v službenem času (ampak na račun tega, da bi lahko takrat delali kaj bolj ustvarjalnega).
Glavni krivec vsega je "kapitalistični" sistem ocenjevanja znanstvenikov.
Na drugi strani pa je bolj v interesu raziskovalca, da objavi članek, kot v interesu revije. Revije to seveda izkoriščajo, saj bi bile neumne, če ne bi.
Edino za recenzenti mi ni čisto jasno, zakaj "brezplačno" delajo. Čeprav v resnici tudi oni to dejansko ne delajo brezplačno, ker počno v službenem času (ampak na račun tega, da bi lahko takrat delali kaj bolj ustvarjalnega).
Glavni krivec vsega je "kapitalistični" sistem ocenjevanja znanstvenikov.

OracleDev ::
Vsak "znanstvenik" rabi za "napredovanje" tudi določeno število recenzij. Tko da je ista fora kot pri člankih, rabijo jih in zato oboje založniki pridno izkoristijo.

nejcek74 ::
ogromno znanstvenikov je plačanih zelo borno, 250 dolarjev za recenzijo je smešno nizka vsota. In ja, koncept zastonjskega dela je potrebno izkoreniniti.

Jarno ::
Tukaj bi se načeloma lahko vmešala višjenivojska politika in npr. na ravni EU-ja ustanovila znanstveno knjižnico.
Zadeva bi lahko bila tudi delno-profitna, s sprejemljivimi "naročninami" in nagradami.
Zadeva bi lahko bila tudi delno-profitna, s sprejemljivimi "naročninami" in nagradami.
Chuck Norris je med števili 0.999... in 1 uspel vriniti konstanto imenovano CN.
#65W!
#65W!

McHusch ::

Okapi ::
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | ZDA razmišljajo o obveznem prostem dostopu do znanstvenih člankovOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 13009 (10883) | jype |
» | Kdo bo ustavil Recenzenta 2?Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5259 (2841) | McHusch |
» | Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi dr (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 25416 (22243) | mojca |
» | Elsevier: ne razpečujte oblikovanih člankovOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 9985 (7606) | antonija |
» | Upor proti izdajatelju strokovnih revij ElsevierOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8251 (6050) | lmorgh |