Tovrstne baterije so namenjene obratovanju sistemov ponoči ali ob brezvetrju, kar običajno traja več ur ali celo dni. Niso namenjene premoščanju konic, temveč dolgotrajnemu pogonu. Ne gre za litij-ionske baterije, temveč za železove baterije, ki izkoriščajo reakcijo med železom in kisikom – torej rjavenje. Ko kisik oksidira železo v rjo, se sprošča energija. Baterija se polni z električnim tokom, ki železov oksid reducira nazaj v železo.
Kapaciteta in učinkovitost teh baterij sta nižji od litij-ionskih. Izkoristek se giblje med 50 in 70 odstotki, a so po drugi strani vsaj trikrat cenejše. Če jih polnimo iz obnovljivih virov energije, nizek izkoristek ni zelo problematičen. Eno precej manjšo baterijo je proizvajalec v Minnesoti že postavil: uskladišči 150 MWh električne energije in zmore 1,5 MW.
