S 4439 udeleženci so izvedli štiri ločene eksperimente, v katerih so želeli ugotoviti, kakšen vpliv bo imela uporaba umetne inteligence. Preverjali so več demografskih lastnosti, denimo starost, spol ali poklic, a so bili rezultati za vse skupine preiskovancev enake. Uporaba umetne inteligence je pri sodelavcih in nadrejenih ustvarila vtis lenobe in zamenljivosti, zmanjšala pa je prepoznani marljivost in kompetentnost. Zaradi tega so ljudje tudi manj naklonjeni, da bi sodelavcem razkrili uporabo umetne inteligence.
V prvem poskusu so ljudi vprašali, kakšen vtis bodo po lastnem mnenju ustvarili, če bodo uporabljali umetno inteligenco ali če bodo uporabljali orodje za samostojno delo. V prvi skupini so pričakovali, da bodo ocenjeni kot bolj leni in zamenljivi, manj kompetentni in marljivi. V drugem poizkusu so pokazali, da so ti strahovi upravičeni. Ko so ocenjevali opise drugih zaposlenih, so tiste, ki so uporabljali umetno inteligenco za pomoč, res ocenili tako v primerjavi z drugo skupino, ki je uporabljala druge vire pomoči.
V tretjem poizkusu so pokazali, da to vpliva na poslovne odločitve v resničnem svetu. Kdor ne uporablja umetne inteligence, je manj verjetno zaposlil posameznika, ki jo redno uporablja. Po drugi strani so nadrejeni, ki uporabljajo umetno inteligenco, raje zaposlili takšne ljudi. V zadnjem poizkusu so raziskovalci pokazali, da pri določeni točki uporabnost umetne inteligence preseže negativne družbene učinke. Kadar je njena koristnost dovolj visoka, prevlada in negativni učinki se zmanjšajo. Pomemben faktor je bila tudi izpostavljenost tehnologiji, saj so ljudje, ki imajo izkušnje z umetno inteligenco, njene uporabnike ocenjevali bolj pozitivno.
Raziskovalci menijo, da ti izsledki kažejo na oviro pred širšo uporabo umetne inteligence. Tako imenovana družbena cena lahko kratkoročno predstavlja zavoro, a v prihodnosti se umetni inteligenci ne bo možno izogniti. Raziskava z Univerze v Chichagu in Univerze v Kobenhavnu je pokazala, večini zaposlenih umetna inteligenca prihrani čas pri opravilih, a te prihranke požrejo druga opravila, povezana z umetno inteligenco. Ob tem se lahko spomnimo, da se je že Platon spraševal, ali bo zapisovanje uničilo razmišljanje, dve tisočletji pozneje pa smo se spraševali, ali bodo kalkulatorji zmanjšali kognitivne sposobnosti. Na pamet resda ne množimo več, počnemo pa kaj drugega.
