Slo-Tech - Obsežna pregledna študija, ki so jo objavili v Nature Human Behaviour, prinaša pozitivne novice za starejše uporabnike pametnih telefonov in podobne tehnologije. Meta analiza 136 raziskav, ki se je osredotočala na posledice rabe digitalne tehnologije na starejše od 50 let, je v splošnem odkrila pozitivne učinke. Raziskavo sta izvedla Jared Benge z Univerze v Austinu in Michael Scullin z Univerze Baylor v Wacu v Teksasu. Benge je poudaril, da imamo prvo generacijo starejših oseb, ki uporabljajo digitalna orodja. Njihova uporaba korelira z boljšimi kognitivnimi funkcijami, kar je v nasprotju s strahovi o digitalni demenci in gnitju možganov.
V analizi so proučili 57 študij, ki so skupno vključevale več kot 400 tisoč ljudi po svetu s povprečno starostjo 69 let. Odkrili niso nobenih dokazov za hipotezo o digitalni demenci, ki trdi, da dolgotrajna in redna uporaba digitalne tehnologije pospešuje upad kognitivnih funkcij. Izsledki so bili obratni, in sicer je uporaba računalnika, pametnega telefona ali interneta znižala tveganje za upad kognitivnih funkcij. Vpliv je bil precej močan, in sicer je primerljiv z učinki znižanja krvnega tlaka, fizično aktivnost in leti izobraževanja. Vse to so dejavniki, ki imajo znano pozitiven vpliv na preprečevanje upada kognitivnih funkcij.
Benge je za The Guardian dejal, da gre za dvosmerno odvisnost. Ljudje z boljšimi kognitivnimi funkcijami več uporabljajo digitalne naprave, hkrati pa potem tudi žanjejo posledice njihove uporabe. Ta jim omogočajo, da sodelujejo v kompleksnih aktivnosti in da so v stiku z ljudmi, kar ima samo po sebi dokazano pozitivne učinke.
Ob tem je poudaril, da je pomemben način uporabe. Pasivno konzumiranje vsebin, kot to počnemo s televizijo, verjetno nima pozitivnih učinkov. Aktivna uporaba pa jih očitno ima. Tudi profesor kognitivnih nevroznanosti z UCL Sam Gilbert, ki v raziskavi ni sodeloval, v njej vidi jasno povezavo med uporabo digitalne tehnologije in ohranjanjem kognitivnih sposobnosti v starosti. Dodaja, da vzročna povezanost ni potrjena, zato še ne vemo, kaj je razlog in kaj je posledica.
Ne vem, ali je ta raziskava metodološko pomanjkljiva ali pa je le povzetek površen. Sama uporaba tehnologij ni tista, ki bi imela prevladujoč vpliv na kognitivne sposobnosti, temveč katere VSEBINE uporabnik KONZUMIRA. Primer: mladina uporablja pretežno Tik-Tok, IG ipd. orodja, ki lansirajo kratke, hitre, privlačne, pogosto kontroverzne vsebine. Starejši uporabniki bolj uporabljajo druge družabne medije (FB), predvsem pa ne-družabne medije, torej bolj sami brskajo po informacijah, ne zanašajo se toliko na platforme, da jim te lansirajo vsebine po pripravljenih algoritmih (ki so lahko tudi politično dirigirani).
Veliko bolj zanimivo bi bilo videti primerjavo med generacijami z vidika: 1. vsebin, ki jih generacije pretežno konzumirajo; 2. vpliva na kognitivne sposobnosti; 3. vpliva na psihično zdravje.
Konec koncev lahko rečemo tudi, da prevozna sredstva pozitivno vplivajo na zdravje, pri čemer pozabimo, da so kolo, električni skiro, off-road terenec, športni motor, avtobus ipd. prevozna sredstva, a z različnim vplivom na zdravje. Ni vsako prevozno sredstvo enako, tako kot niso vsebine, ki jih nudijo tehnologije, med seboj primerljive.
Antifašizem je danes poslednje pribežališče ničvredneža, je ideologija ničesar
in neizprosen boj proti neobstoječemu sovražniku - v zameno za državni denar
in neprofitno najemno stanovanje v središču Ljubljane. -- Tomaž Štih, 2021
Gledati je potrebno tudi, ali je nek starejši človek sposoben spremljati/uporabljati digitalne vsebine. Mnogim je dovolj TV, telefon za klice,... še vedno so pa navezani na časopis, dajejo prednost fizičnemu druženju,... Glede na zapisano, da so uporabili 57 drugih študij za svojo, dvomim, da so se poglobili v zajem in obdelavo podatkov v tistih študijah, kriterije, dvomim, da so dajali enote/uteži, kako pomembna/relevantna je tista študija za njihovo,....
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
Glede na zapisano, da so opravili meta analizo 136 raziskav in je analiza objavljena v reviji Nature (verjetno) ni potrebno dvomiti. Niso se poglobili v zajem podatkov in kriterije. Opravili so meta analizo (spet verjetno) recenziranih študij. O pomembnosti in relevantnosti se pa prepričaš v sami meta analizi, link je naveden in deluje. (Upam samo, da ne bomo izvedeli, kako vsi znanstveniki samo lažejo in kradejo.)
Ne dvomim, da so prišli do takšnih zaključkov. Bolj je vprašljiv zajem podatkov, ker se je verjetno vsak lotil malo drugače, z drugim namenom,... Hočem povedati, da kdor zelo malo uporablja digitalne tehnologije, ni nujno, da ima zaradi slabše kognitivne funkcije. Pač nekdo raje bere na "klasičen" način, knjigo, časopis v roke,... nekdo drug pa uporablja družabna omrežja.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
Fikus, v njihovi analizi zajem podatkov nima več nobenega pomena. Meta analizo drugih študij so naredili. V vsaki študiji posebej je opredeljen zajem podatkov in je prav gotovo pristopov k tem bilo veliko. Prav gotovo tudi niso analizirali nerecenziranih študij, torej je z zajemi podatkov vse lepo in prav. Tista o namenu pri zajemu podatkov pa je bosa. V znanstvenih raziskavah to tako ne gre. To, kar hočeš ti povedati lahko drži. To, kar so oni pogruntali lahko tudi. Eno z drugim se izključuje. Kaj predlagaš, komu naj verjamemo?
Kar jaz dvomim, da je njihov zaključek realno stanje. Čisto verjamem, da so na podlagi vhodnih podatkov prišli do zaključkov, ki so jih objavili. Poleg tega je pri vseh teh zadevah prisotna tudi osebna nota, preference ljudi, ki delajo raziskavo/študijo. Življenje je zelo raznoliko in ljudje s poenostavljenimi modeli razlag poskušamo dojeti stvari, pri tem se marsikaj spregleda, zanemari, poenostavi,... Že dva človeka lahko imata o isti zadevi popolnoma drugačno mnenje, še posebej, če je prevladujoča osebna nota.
Učite se iz preteklosti, živite v sedanjosti in razmišljajte o prihodnosti.
PS Ne odgovarjam trolom in provokatorjem!
Lahko dvomiš, to je bistvo raziskovalnega dela. Ali lahko potegneš osebno noto iz dela abstrakta študije:
These studies included 411,430 adults (baseline age M = 68.7 years; 53.5% female) from cross-sectional and longitudinal observational studies (range: 1-18 years, M = 6.2 years). Use of digital technologies was associated with reduced risk of cognitive impairment (OR = 0.42, 95% CI 0.35-0.52) and reduced time-dependent rates of cognitive decline (HR = 0.74, 95% CI 0.66-0.84). Effects remained significant when accounting for demographic, socioeconomic, health and cognitive reserve proxies. All studies were evaluated for quality on the basis of a standardized checklist; the primary outcomes replicated when limiting analyses to the highest-quality studies.
Posredna in neposredna diskriminacija starejših ljudi je še kako prisotna, ja. Saj dokler samo mlajši delajo bedake iz sebe, je še OK, če pa tak odnos vpliva na kvaliteto življenja starejših, ni več vseeno.
Članek pa pravzaprav pušča odprtih več možnih interpretacij:
- da uporaba digitalnih tehnologij vpliva na izboljšanje kognitivnih funkcij pri starejših - da starejši z boljšimi kognitivnimi funkcijami več uporabljajo digitalne tehnologije - da je vpliv dvosmeren.
