Harvard si tako odločno držo lahko privošči, in to dobesedno, ker imajo več kot 50 milijard dolarjev sredstev, ne bo pa brez posledic. Harvad iz lastnega sklada (endowment) dobi približno 2,4 milijarde dolarjev, kar zadostuje za 40 odstotkov stroškov. Harvard ima skupno več kot 14.000 skladov. Poleg tega znaten del sredstev prispevajo šolnine, ki letos znašajo 87.000 dolarjev na študenta, a več kot polovica študentov dobi pomoč. V prihajajočem letu bodo študenti iz družin z manj kot 100.000 dolarjev prihodkov oproščeni plačila šolnine. Približno 45 odstotkov prihodkov zberejo iz donacij, zvezna sredstva pa predstavljajo 11 odstotkov. Omenjenih 2,2 milijarde dolarjev se namreč nanaša na večletne projekte.
Utegne pa imeti Harvard težave, če bo Donald Trump uresničil zadnjo grožnjo, da bo Harvardu odvzel davčne olajšave. Univerze so v ZDA večinoma oproščene davkov na dobiček, ker poslujejo kot neprofitne organizacije. Trump trdi, da je Harvard politična organizacija, zato da si davčno ugodnega statusa ne zasluži. Ali je takšna sprememba statusa možna po predsednikovem nareku, je dvomljivo. Harvard ni edina univerza, ki ji ameriška administracija grozi. Vse univerze morajo ukiniti programe DEI, zahteve pa so še širše. Elitna Univerza Columbia se jim je večidel uklonila, a je Trump vseeno zamrznil 400 milijonov dolarjev financiranja. Trenutno potekajo pogajanja med univerzo in ameriško vlado o ponovni vzpostavitvi financiranja.
