TechCrunch - Švedski pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov je z 250.000 evri globe kaznoval domačo policijo, potem ko je v nasprotju z zakonodajo, ki ureja uporabo podatkov v kazenskem postopku, uporabljala zloglasno aplikacijo za prepoznavo obrazov Clearview. Del izrečene odločbe predstavlja tudi obvezno izobraževanje zaposlenih, s čimer bi se izognili podobnim incidentom v bodoče. Prav tako mora policija obvestiti vse posameznike, katerih podatki so bili posredovani ameriškemu podjetju, morebitne preostale podatke pa uničiti in poskrbeti, da bodo to storili tudi pri Clearviewju.

V preiskavi se je izkazalo, da so se policisti pri opravljanju svojih nalog pogosto poslužili te bližnjice, Clearview je namreč uporabljalo večje število oseb, brez da bi kaj takega kdo odobril. Kot je še zapisano v odločbi, je policija s tem nezakonito procesirala biometrične podatke za prepoznavo obrazov, ne da bi pred tem izdelala oceno vpliva na zaščito osebnih podatkov, kot to zahteva zakon. Izrečena kazen je...

Reuters - Urad Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (EDPS) je v svojem mnenju podprl osnutka obeh novih uredb, popularno imenovanih DSA in DMA (Digital Services Act in Digital Markets Act). Ob tem pa celo svetoval, da unija vzpostavi še dodatne varnostne mehanizme, ki bi uporabnikom v bodoče zagotavljali še več zasebnosti. Slednje bi lahko pomenilo zeleno luč poslancem, da tekom zakonodajnega postopka še dodatno zaostrijo posamezne načrtovane varovalke.

Urad, ki ga vodi Wojciech Wiewiórowski, je glede DMA zapisal, da gre za predpis, ki bo zagotavljal pošten in odprt digitalni trg ter prav tako upravljanje uporabniških podatkov. Spletna podjetja pa bi morala najti preprost in dostopen način, s katerim bi uporabniki lahko izrazili svoje strinjanje oz. nestrinjanje z uporabo njihovih osebnih podatkov. Prav tako bi morali biti na voljo preizkusi, ki bi v praksi pokazali dejansko anonimnost takih podatkov. Ko gre za DSA, pa EDPS precej ostro meni, da bi moralo biti profiliranje uporabnikov...

Slo-Tech - Vladna koalicija se je očitno odločila, da je čas, da malo bolje spozna prebivalce te naše lepe države. V ta namen predlaga, da se ponovno uvede zbiranje podatkov o našem državljanstvu, narodnosti, zakonskem stanu ter gospodinjstvu, dodatno pa še podatka o našem maternem jeziku in veroizpovedi. Če bo njihov predlog sprejet, kar se utegne zgoditi zelo hitro, bodo namreč vsi ti podatki postali sestavina obrazca za prijavo spremembe stalnega oziroma začasnega prebivališča. Očitno vlada ugotavlja, da se prebivalstvo zaradi koronavirua trenutno množično seli in bi radi te selitve izkoristili še za zaplembo nekaj občultjivih osebnih podatkov.

Obveznost predložitve teh podatkov so seveda predlagali povsem potihoma ("inkognito"), med obravnavo sicer rutinske novele Zakona o prijavi prebivališča pred Odborom za notranje zadeve Državnega zbora. Izkoristili so dejstvo, da se novela, katere edini namen naj bi bil olajšati odkrivanje in sankcioniranje "fiktivnih prijav prebivališča" (povsem...

Slo-Tech - Facebook je sporočil, da bo še zaostril svojo politiko zoper škodljive objave na platformi, ki je bila še pred enim letom izjemno medla. Brisati nameravajo objave, ki vsebujejo neresnične trditve o cepivih, denimo o večkrat ovrženi teoriji, da cepiva povzročajo avtizem, in da je varneje dobiti covid kakor se cepiti proti njemu.

Izvršni direktor Mark Zuckerberg je kot velik zagovornik svobode govora dolgo vztrajal, da na Facebooku razen zakonsko prepovedanih objav in objav, ki vodijo do neposredne nevarnosti za telo, omejitev skorajda ne bo. A v letu 2020 je Facebook začel intenzivneje patruljirati po platformi. Oktobra so onemogočili nakup oglasov, ki so promovirali neresnice in zavajanja o cepivih. Decembra so dodali, da bodo odstranili objave s trditvami, ki so v nasprotju s podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ali pristojnih državnih agencij. Po januarskem napadu na kapitol, je tedanjega ameriškega predsednika odstranil s platforme.

Z novo politiko bodo prizadete...

Slo-Tech - Amazon je izdal polletno poročilo o zahtevkih za dostop do informacij o uporabnikih, ki jih je prejel v minulem polletju. Podatke načeloma razkrivajo le, ko organi v ZDA ali drugih državah predstavijo zakonito sodno odredbo ali nalog (search warrant), medtem ko na pozive (subpoena) ne izdajajo vsebinskih podatkov, temveč osebne in prometne. V minulem polletju so 42 odstotkov vseh zahtevkov vložile nemške oblasti, sledijo pa španske (19 odstotkov), italijanske in ameriške (oboje po 11 odstotkov), britanske (4 odstotke) in francoske (tri odstotke), če ne upoštevamo AWS. Pri tej storitvi pa je kar 75 odstotkov zahtevkov izviralo iz ZDA.

Amazon deli zahtevke na vsebinske in nevsebinske. V prvem primeru se razkriva vsebina, ki jo ima uporabnik shranjeno na Amazonovih strežnikih, medtem ko v drugem primeru Amazon posreduje le prometne in identifikacijske podatke (imena, naslovi, datumi, zgodovina uporabe, nakupi). Kar 99,8 odstotka zahtevkov je bilo po nevsebinskih podatkih (oziroma 97...

Slo-Tech - Vse dosedaj smo mislili, da so določila GDPR "all inclusive" - da pravica do varstva osebnih podatkov pripada vsakemu posamezniku, ne glede na njegovo državljanstvo (ali pomanjkanje tega). Tak vtis vsaj daje branje uvodnih stavkov uredbe, kjer denimo piše, da bi »načela in pravila o varstvu posameznikov pri obdelavi njihovih osebnih podatkov morala ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče zagotavljati spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin posameznikov« in da naj bi se »varstvo, zagotovljeno s to uredbo, moralo uporabiti za obdelavo osebnih podatkov posameznikov, ne glede na njihovo državljanstvo ali prebivališče«.

Zato smo bili toliko bolj presenečeni nad praksami nekaterih državnih organov, ki očitno mislijo, da beguncem ta pravica ne pripada, tako da lahko nadaljujejo z masovnim objavljanjem njihovih osebnih podatkov na oglasni deski e-uprave.

Spomnimo: v nedavnem nizu člankov smo večkrat opozorili na zanimive prakse nekaterih državnih organov, ki so se v primeru...

The New York Times - Norveški informacijski pooblaščenec je izrekel eno najvišjih glob za zlorabo osebnih podatkov. Upravljavec aplikacije Grindr je bil oglobljen v višini 10 odstotkov letnega prometa na svetovni ravni, ker je nezakonito delil osebne podatke uporabnikov z oglaševalci. Globa v višini 100 milijonov norveških kron (9,6 milijona evrov) je najvišja možna po GDPR, ker je posredoval posebno občutljive osebne podatke.

Grindr je aplikacija za zmenkarije, ki jo uporabljajo geji. To pomeni, da se pri vsakem posredovanju katerikoli osebnih podatkov avtomatično pozna tudi spolna usmerjenost uporabnika, ker je eden izmed tako imenovanih občutljivih osebnih podatkov, ki morajo biti še posebej varovani. Upravljavec aplikacije se je zagovarjal, da to ne drži, saj da so nekateri uporabniki tudi heteroseksualno usmerjeni. Informacijski pooblaščenec je argument zavrnil z utemeljitvijo, da se aplikacija oglašuje kot namenjena ekskluzivno gejevski in biseksualni skupnosti. Ker je v nekaterih državah...

The Verge - Po tem, ko so pri WhatsAppu ljudi v začetku tega meseca razburili z novimi pogoji uporabe, po katerih naj bi s Facebookom delili več osebnih podatkov kot doslej, so se v podjetju odločili, da sporno posodobitev zamaknejo na sredino maja, vmes pa bolje razložijo, za kaj v resnici gre.

V prvih januarskih dneh je uporabnike ene od najbolj razširjenih aplikacij za sporočanje na svetu, WhatsAppa, pričakalo neprijetno sporočilo. Podružnica Facebooka je namreč stranke obvestila, da z 8. februarjem nastopijo novi pogoji uporabe, ki da na novo določajo deljenje njihovih osebnih podatkov s Facebookom; če se uporabniki s postavkami ne strinjajo, naj aplikacijo odstranijo in gredo drugam. Med ljudmi je seveda završalo in kmalu zatem sta konkurenčna sporočilna programa Telegram in Signal zabeležila precejšen skok uporabnikov. To je dovolj zmotilo WhatsApp, da so tam pohiteli z razlago, da gre zgolj za nerodno sporočilo z njihove strani in da se v resnici ne bo dosti spremenilo: aplikacijo da...

Slo-Tech - V mednarodni odvetniški družbi DLA Piper so pripravili poročilo o zabeleženih kršitvah zasebnostne uredbe GDPR in izrečenih globah v minulih treh letih, ki kaže na povečevanje števila prijavljenih kršitev in obsegom izrečenih glob. V letu 2020 se je število prijav povečalo za 19 odstotkov, in sicer na 331 dnevno v celotni EU. Od maja 2018, ko je začela direktiva veljati, pa so skupno zabeležili 281.000 kršitev. Skupno je bilo izrečenih za več kot 150 milijonov evrov glob.

Številke med državami so zelo različne, saj niso odvisne le od velikosti države, temveč tudi kulturnega in pravnega okolja. V Nemčiji so na primer preiskovali 77.747 kršitev, v Italiji pa zgolj 3460. V Sloveniji je bilo prijavljenih 3528 kršitev. Merjeno na število prebivalcev je Slovenija z 80 prijavami na 100.000 prebivalcev na visokem četrtem mestu, takoj za Dansko, Nizozemsko in Irsko. Tega ne gre interpretirati, kot da je v teh državah največ kršitev, temveč da so tudi najbolj aktivne in osveščene pri...

Slo-Tech - Nemški informacijski pooblaščenec v Spodnji Saški je podjetje notebooksbilliger.de oglobil z 10,4 milijoni evrov kazni, ker je zadnji dve leti brez zakonske podlage snemalo svoje zaposlene. Kamere so namestili v pisarne, prodajalne, skladišča in prostore za odmore. Videonadzor je potekal 24 ur na dan, posnetki pa so se hranili 60 dni. Gre za eno najvišjih glob, ki so bile izrečene na podlagi GDPR, ki velja od leta 2018.

Podjetje je zatrjevalo, da je bil videonadzor namenjen preprečevanju tatvin in sledenju gibanja blaga. Informacijski pooblaščenec je ugotovil, da je bila vzpostavitev videonadzora prekomeren in nezakonit vdor v zasebnost zaposlenih. Informacijska pooblaščenka Barbara Thiel je povedala, da tako obsežen videonadzor krši pravico zaposlenih do zasebnosti in da četudi sumijo, da bi lahko zaposleni v prihodnosti storili kaznivo dejanje, to ne dovoljuje nadzora, saj bi v to podjetjem omogočilo neomejeno širjenje nadzora. Nedopustno je videonadzor uporabljati kot...

ZDNet - Konec prejšnjega leta so v IBMu strankam naposled lahko ponudili javen preizkus njihove metode polne homomorfne enkripcije - načina šifriranja, pri katerem je mogoče nad šifriranimi podatki izvajati operacije, ne da bi jih dešifrirali. Po desetletju razvoja tako prihajamo do stopnje, ko pristop postaja praktično uporaben.

Razmah storitev v oblaku je močno izpostavil eno temeljnih tegob ravnanja s šifriranimi podatki: pred uporabo jih je potrebno dešifrirati, kar seveda pomeni zelo ranljiv člen v procesu rokovanja s posameznikovo zasebnostjo, ko lahko njegova data odteče v neželene smeri. Že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se pričeli strokovnjaki ukvarjati z idejo, da bi bilo morda mogoče vsaj nekatere detajle iz podatkov izvleči, ne da bi jih dešifrirali, toda šele leta 2009 je kriptolog Craig Gentry dejansko pokazal, da je to sploh zares mogoče. Prijem imenujemo homomorfna enkripcija, kar izvira iz matematične ekvivalence med dvema algebraičnima operacijama nad dvema...

Slo-Tech - Ko bo Velika Britanija konec leta dokončno izstopila iz EU, bodo prenehali veljati številni evropski zakoni, če se v sporazumu z EU ne bodo dogovorili drugače. Facebook se je odločil, da bo to izkoristil in uporabnike iz Velike Britanije premestil na ameriško podružnico, medtem ko so imeli doslej razmerje z irsko podružnico. Google je enako napovedal že februarja letos. Razlog je kakopak manj stroga zakonodaja o varovanju osebnih podatkov izven EU.

Facebook je potrdil, da bo pravne obveznosti do uporabnikov iz Velike Britanije s Facebooka Irska prenesel na Facebook Inc. Ob tem ne bo prišlo do sprememb pri zasebnosti ali storitvah, ki so uporabnikom na voljo, so še dejali. Ob tem zagotavljajo, da bodo uporabniki še vedno zaščiteni z britansko zakonodajo, ki je trenutno v skladu z GDPR, a to se lahko spremeni. Predvsem pa GDPR daje uporabnikom fino kontrolo, katere podatke želijo deliti in kako, ne pa vsepovprek.

Prav tako želi Velika Britanija skleniti nov trgovinski dogovor z...

BBC - Francoski informacijski pooblaščenec (CNIL) je zaradi kršitev njihovega zakona o varstvu osebnih podatkov Googlu izrekel kazen v višini 100 milijonov evrov. Od tega 60 milijonov matični družbi v ZDA in 40 njihovi evropski izpostavi Google Ireland. Zaradi podobne kršitve so s 35 milijoni evrov kaznovali tudi Amazon oziroma njihovo izpostavo v Luksemburgu.

Preiskovalci CNIL so namreč že marca ugotovili, da v primeru Googla uporabniki po prihodu na google.fr prejmejo oglaševalske piškotke, brez da bi se s tem strinjali. Na dnu strani je sicer pasica “Zasebnostno opozorilo Googla”, z dvema gumboma “Opomni me pozneje” in “Vstopi zdaj”. A pasica po mnenju francoskega regulatorja uporabnikom ne pove ničesar o piškotkih, ki so v tem trenutku že bili nameščeni v njihov sistem. To pa po mnenju posebej zato ustanovljene komisije ni dovolj, da bi bili francoski uporabniki vnaprej in jasno seznanjeni z Googlovimi namerami.

CNIL je v odločbi obema podjetjema še naložil, da morata v treh...

Evropska komisija - Podrobnosti predloga, imenovanega Data Governance Act, ki naj bi evropskim podjetjem zagotovil večjo konkurenčnost prek dostopa do ustreznih podatkov za poslovne in raziskovalne namene, sta včeraj predstavila Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg in komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.

EU namreč upa, da bo to prineslo pozitivne posledice na številnih področjih, kot je denimo personalizirano zdravljenje, boj proti klimatskim spremembam in razvijanje sodobnih kmetijskih tehnologij. V ozadju je širša strategija podatkovnega sodelovanja evropskih industrijskih panog, s katero naj bi nadoknadili zaostanek za Silicijevo dolino na eni in državno sponzoriranimi kitajskimi tehnološkimi giganti na drugi strani. EU se zaostanka trenutno najbolj zaveda na področju družbenih omrežij, spletnega nakupovanja in tehnologije pametih telefonov.

Model enotnega podatkovnega trga EU, ki ga predlaga Evropska komisija naj bi tako zagotavljal preglednost, nevtralnost in zaupanje...

Slo-Tech - Internetni giganti pod vodstvom Googla, Facebooka in Twitterja so družno zagrozili, da bodo prenehali ponujati svoje storitve v Pakistanu. V začetku tedna je tamkajšnja agencija za telekomunikacije dobila nova pooblastila in obveznost odstranjevati in blokirati digitalne vsebine, ki oblastem škodujejo, grozijo ali vzpodbujajo nezadovoljstvo oziroma so kako drugače škodljive za varnost, obrambo in stabilnost države. Pakistanski premier Imran Khan je izdal nova pravila (Removal and Blocking of Unlawful Online Content (Procedure, Oversight and Safeguards) Rules 2020) v skladu z zakonodajo PECA izpred štirih let (Prevention of Electronic Crimes Act 2016).

Tehnološki giganti imajo po zakonodaji 24 ur časa, da vsebine, na katere so opozorjeni, tudi odstranijo, sicer jim grozi kazen do 2,6 milijona evrov (pol milijarde pakistanskih rupij). To ni prvi poizkus. Podobno so želeli uvesti že v začetku leta, a so se Google, Facebook in Twitter takisto srdito odzvali. Tudi tedaj so prek Asia...

Reuters - Aktivisti, zbrani v skupini Noyb, ki jo vodi znani Max Shrems, so pri španskem in nemškem pooblaščencu za varstvo osebnih podatkov vložili tožbo zoper Apple, konkretno zoper njihovo sledilno orodje IDFA oz. Identifier for Advertisers. Z njim Apple po mnenju tožnikov krši zasebnost uporabnikovih osebnih podatkov brez njegovega soglasja, kot to predvideva evropska zakonodaja. Gre za sledilno kodo, ki se generira ob zagonu novega iPhona, nato pa Applu in tretjim osebam omogoča spremljanje uporabnikovih preferenc, zaradi česar mu nato lahko posredujejo ciljane oglase.

Apple orodje brani z argumentom, da omogoča višjo raven varnosti za uporabnika, so pa že napovedali določene spremembe v njegovem delovanju, ki naj bi se zgodile že z jesenskim izidom iOS 14, a so nato vse skupaj preložili na začetek novega leta. Spremembe naj bi se nanašale predvsem na to, da Apple podatkov ne bo več delil s tretjimi osebami, sam pa bi lahko še vedno upravljal z njimi. Kar pa še vedno ne zadosti...

Slo-Tech - Novinarji ORF so pridobili interno besedilo osnutka resolucije Sveta EU, ki so jo domnevno že obravnavali pristojni ministri držav članic in ki naj bi jo v bliskovitem postopki dokončno sprejeli v začetku decembra. Resolucija govori o zaskrbljenosti glede terorizma in o nujnosti vpeljave določenih ukrepov, ki bi kriminalcem odvzela dostop do najsodobnejših varnostnih tehnologij pri komunikacijah. Avstrijski mediji so iz tega izpeljali hipotezo, da gre za skorajšnjo prepoved celostnega oz. end-to-end šifriranja, ki ga poznajo tudi številne popularne aplikacije za neposredno sporočanje.

Razlog je seveda nedavni teroristični napad na Dunaju, ki pa so ga po skoraj enotnem mnenju analitikov in medijev zakrivile velike napake pri delovanju avstrijske notranje tajne službe BVT in ne manjko prisluškovanja. Idejo o prepovedi oz. nujnosti vpeljave stranskih vrat pri šifriranju E2E pa tudi po stari celini že več let vztrajno širijo tajne službe držav članic Pakta petih oči.

Natančnejša...

EFF - Policija v Jacksonu, prestolnici ameriške zvezne države Mississippi, bo izvajala 45-dnevni pilotski program, v katerem bodo zasebne varnostne kamere prebivalcev v živo povezali z njihovim Real Time Crime centrom. Prebivalci bodo v programu sodelovali prostovoljno, a kljub temu vse skupaj predstavlja precejšnjo grožnjo zasebnosti tamkajšnje skupnosti. Tudi če s svojo kamero ne želite sodelovati, je namreč zelo verjetno, da prag vaše hiše zajema kader kamer katerega od sosedov. Ker ljudje v imenu varnosti radi počnemo neumnosti, ni zanemarljiva nevarnost, da se bi taki pilotni projekti v bodoče razmahnili povsod po svetu.

Mimogrede, Jackson je še kar ozaveščeno mesto, ko gre za zasebnost, saj so kot prvo mesto na jugu ZDA policiji prepovedali uporabo samodejne prepoznave obrazov.

Omrežene kamere zadnja leta postajajo precejšen zasebnostni problem v ZDA, ki se je še posebej razmahnil potem, ko je Amazon s svojo popularno kamero Ring začel sklepati partnerstva z lokalnimi...

Slo-Tech - Medtem ko so morali v Veliki Britaniji popustiti in velikega filtra za pornografijo niso uspeli uvesti, ker je tehnično selektivno zgolj mladoletnim onemogočiti dostop do internetne pornografije izvedljivo, se je zelo podoben boj začel v Nemčiji. Nemška zakonodaja že dlje časa prepoveduje prikazovanje pornografskih prizorov mladoletnim, a se na internetu ta prepoved ni izvajala. To se ima spremeniti.

Vojno napoved spletni pornografiji je podpisal Tobias Schmid, ki je v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija direktor komisije za medije. Lani je začel lobirati, da bi se moral omenjeni zakon striktno izvajati. Ker v praksi takšne starostne omejitve ni možno vodotesno izvajati, so pornografske strani v neskladju z zakonom in so lahko blokirane. To se bo leto pozneje zgodilo na zvezni ravni.

V Veliki Britaniji so načrtovali omejitve, ki bi prizadele vse pornografske strani, in sicer bi morale uvesti način za preverjanje polnoletnosti. V Nemčiji bo drugače, saj bodo blokirali...

Mladina - Mobilna aplikacija za sledenje stikov #OstraniZdrav je kot kaže vendarle uspela najti pot na nekoliko večje število mobilnih telefonov. Dnevno število javljenih okuženih dnevnih ključev (TEK-ov) se je namreč v primerjavi s septembrom, ko jih je bilo kvečjemu nekaj na dan, konkretno povečalo. V soboto jih je bilo npr. že čez 900, iz česar je mogoče sklepati, da je na ta dan okužbo javilo verjetno nekje med 100 in 200 pozitivnih uporabnikov, s čimer so na možnost opozorilo še kakšnih nekaj 1000 drugih uporabnikov aplikacije, s katerimi so bili v zadnjih 14 dneh v stiku (vsak uporabnik, ki javi okužbo, namreč sporoči po en dnevni ključ za vsakega od zadnjih 14 dni, ko je uporabljal aplikacijo). Opisani obseg obveščanja sicer še zdaleč ne pokrije vseh okužb (v petek skoraj 900), je pa vseeno izjemno dobrodošel, sploh odkar je državna epidemiološka služba v četrtek zavoljo preobremenjenosti prenehala z ročnim iskanjem stikov, s čimer je aplikacija #OstraniZdrav ostala edini mehanizem,...

Slo-Tech - Neprofitna organizacija Freedom House, ki vsako leto izda tudi poročilo o svobodi na internetu Freedom on the Net, ugotavlja, da je koronakriza pospešila fragmentacijo interneta, uvajanje preprek in krčenje svobode. V letošnjem poročilu so zapisali, da gre za dramatičen padec svobode na internetu, sicer pa je to že 10. leto, ko se svoboda na internetu zmanjšuje. Situacija je sicer v različnih državah precej različna.

Soavtor poročila Adrian Shahbaz dodaja, da bomo v retrospektivi na koronakrizo gledali kakor podobno prelomnico kot 11. september 2001, ki so jo oblasti izkoristile za uvedbo novih sredstev nadzora državljanov. V svojem poročilu so se osredotočili na tri področja: nadzor, cenzuro in fragmentacijo (razpad globalnega interneta na slabo povezane nacionalne koščke).

Na področju nadzora so posebej kritični do razširjenosti aplikacij za boj proti koronavirusu, ki so marsikod po svetu zlorabljene za nadzor. V Indiji je na primer na voljo aplikacija, ki na vladne strežnike...

Slo-Tech - Štiri mesece po prvi napovedi Zoom naposled le prinaša šifriranje klicev od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end encryption, E2EE). Funkcionalnost bodo zagnali prihodnji teden, prvi mesec pa bo na voljo kot tehnični predogled. Na voljo bo vsem uporabnikom, tako plačljive kakor brezplačne različice, v klicih, ki imajo največ 200 udeležencev.

Kot pojasnjujejo, so vsi pogovori šifrirani že sedaj. Razlika bo v tem, kdo ima ključe. Trenutno ključe ustvarijo Zoomovi strežniki in jih razdelijo udeležencem, zato so komunikacije varne pred prisluškovanjem tretjih oseb, Zoom pa bi teoretično lahko poslušal. Sedaj bo protokol šifriranja ostal enak, le da bo ključe ustvaril gostitelj. Zoom bo tako le platforma za prenos šifriranih podatkov, (smiselneg) vpogleda vanje pa ne bo imel. Za zdaj bo treba E2EE izrecno omogočiti. S tem se onemogočijo določene funkcionalnosti, denimo streaming, transkripcija itd. Šifriranje uporablja algoritem AES 256-bitni GCM.

CNet - Sodni spisi so razkrili, da je letošnje poletje ameriške preiskovalce do aretacije osumljenca pripeljala splošna poizvedba glede iskanja določenega pojma v Googlovem iskalniku, kar bi lahko bilo protiustavno.

Ko ameriški preiskovalni organi s sodnim nalogom potrkajo na Googlova vrata, gre običajno za željo po informacijah o lokaciji točno določenega osumljenca ali njegovi dejavnost v širšem Googlovem oblaku. V letošnjem poletju pa so policisti glede na odprte sodne dokumente za iskalnik uporabili obratno metodo. Avgusta so aretirali Michaela Williamsa, prijatelja priprtega pevca R. Kellyja, ki je obtožen mnogoterih spolnih zlorab; Williams naj bi namreč z namenom zastraševanja zažgal avto ene od prič v procesu. Do njega so se dokopali na podlagi zahtevka o IP-naslovih oseb, ki so v Googlov iskalnik vnesle naslov žrtve. Enega od tako pridobljenih IP-naslovov so preiskovalci uspeli povezati z Williamsovim telefonom, nakar je sledila nova poizvedba, osrediščena okoli njegovih...

Amazon - Amazon je v dveh svojih seattlskih trgovinah brez prodajalcev v preteklem tednu pričel s preizkušanjem biometričnega sistema plačevanja Amazon One s skeniranjem dlani. Podjetje tehnologije ne namerava uporabljati zgolj v svojih izpostavah, temveč jo želi prodajati tudi konkurenci.

Pri Amazonu so v preteklih dveh letih pričeli odločno uvajati fizične trgovine brez prodajalcev in to tehnologijo tržijo tudi drugod. Tokrat pa skušajo področje razburkati še na drugačen način: z biometričnim načinom plačevanja z dlanjo Amazon One, ki je primeren tudi za "primitivnejše" nabavljanje s človeškimi prodajalci, a strankam omogoči plačevanje brez dodatnih predmetov, ki jih drugače lahko pozabijo doma. Vsaj tako gre oglaševalski pamflet. Že od lani smo vedeli, da podjetje snuje takšno rešitev in lanskega decembra smo zapazili tudi vložitev patenta. Seveda Amazon ni prva firma, ki se je spomnila odčitavanja dlani, toda njegova velikost in sposobnost inženirjev bi kaj lahko pomenili jeziček na...

Slo-Tech - Internet se zdi anonimen, a v resnici je marsikoga možno identificirati, le dovolj časa, vztrajnosti in opreme potrebujemo. To dokazuje precej bizarna zgodba urednika konzervativnega portala RedState, ki je pod psevdonimom streiff omalovaževal prizadevanja ameriškega Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) v boju proti virusu SARS-CoV-2. Širil je neresnice v zvezi z virusom, javno blatil direktorja NIAID Anthonyja Faucija in prispeval k širjenju teorij zarot. Med drugim so na portalu pisali, da virusa sploh ni in da so otroci imuni; tovrstne dezinformacije je Fauci javno ovrgel in pojasnjeval, poplavo dezinformacijo pa je kot ključni problem prepoznala tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO).

Ta teden so streiffa razkrinkali. Izkazalo se je, da gre za zaposlenega v NIAID, ki je tam opravljal funkcijo predstavnika za stike z javnostjo. Medtem ko je moral v službi komunicirati z javnostmi, je na internetu (tudi med delovnim časom) blatil svojega...

Slo-Tech - Svoj čas je na internetu obstajala skupina, kjer so zbirali fotografije kreditnih kartic, ki so jih nepremišljeni (novi) lastniki trosili naokoli po družbenih omrežjih. Do zlorabe je le še korak. Objavljanje osebnih podatkov na internetu je nespametno tudi zato, ker s tem hekerjem olajšamo krajo identitete. Praktični primer je nekdanji avstralski premier Tony Abbott, ki je na internetu 21. marca objavil fotografijo vstopnega kupona za letalo. Brez naprednega vdiranja, le s socialnim inženiringom je to zadostovalo za pridobitev kopice osebnih podatkov, kjer je del krivde tudi pri letalskem prevozniku.

Šifra leta in priimek sta običajno dovolj, da naredimo prijavo na leto in uredimo še kakšno drugo malenkost, denimo dokupimo prtljago. Pri Qantasu pa je bilo ob takšni prijavi možno s spletne strani izluščiti še več osebnih podatkov: serijsko številko potnega lista, telefonsko številko in nekaj manj pomembnih podatkov. Celo dopisovanje Qantasovih uradnikov je bilo dostopno.

Izkazalo...

Informacijski pooblaščenec - Dobri dve leti po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR) je slovenski sodni sistem prišel do spoznanja, da Informacijska pooblaščenka ni pooblaščena, da bi sankcionirala njene kršitve, saj še ni bil sprejet zakon, ki bi ji takšno pooblastilo tudi dal.

Kaj se je zgodilo?

Afera Hrvaška parkirišča. Kot smo na veliko slišali v zadnjih tednih, na Hrvaškem vsako leto letuje veliko Slovencev. Ti tudi veliko parkirajo, včasih očitno tudi brez plačila parkirnine. Nekateri lastniki parkirišč so se odločili izterjati neplačano parkirnino. Da pa bi identificirali prekrškarje, so najeli slovenske odvetnike, ki so za njih pridobil podatke o imetnikih registrskih tablic, nakar so jim potem na dom pošiljali opomine. To seveda ni bilo povšeči prekrškarjem, ki so nadnje poslali pisarno Informacijske pooblaščenke. Ta je menila, da je bila celotna shema pridobivanja in izmenjave osebnih podatkov nezakonita, zato je eni taki odvetniški pisarni izrekla globo v višini 12.510...

Slo-Tech - Po pričakovanjih se Facebook ne bo kar sprijaznil z odločitvijo, ki jo je nakazal irski informacijski pooblaščenec glede iznosa osebnih podatkov uporabnikov iz EU v ZDA. V četrtek je irski informacijski pooblaščenec začel uradno preiskavo hrambe osebnih podatkov, ki jo je vzpodbudila julijska odločitev Sodišča EU, da je zaščita osebnih podatkov v ZDA neprimerljiva kot v EU. To pomeni, da ZDA niso več varni pristan, kamor bi podjetja lahko preselila osebne podatke uporabnikov, temveč bodo morala za vsako potezo sama dokazovati, da se bo s podatki v ZDA resnično ravnalo enako varno kakor v EU. To pa je glede na razkritja o vohljanju obveščevalnih služb praktično nemogoče.

Irski informacijski pooblaščenec, ki je zaradi Facebookovega evropskega sedeža na Irskem pristojen za ravnanje s podatki evropskih uporabnikov, bo do konca leta izdal končno odločitev (zoper katero lahko seveda Facebook sproži sodni spor). Facebook je bitko začel že sedaj. V izjavi za javnost so sporočili, da so...

Slo-Tech - Objavili smo že prve vtise o MJU-jevem prevodu nemške aplikacije za sledenje stikov Corona Warn App. Zdaj je čas, da aplikacijo #OstaniZdrav v roke vzamemo malo bolj resno. Pogledali smo v njeno drobovje in preverili kako deluje.

O aplikaciji

Kot pravi Ministrstvo za javno upravo (MJU), je #OstaniZdrav "pripomoček, ki vam sporoči, ali ste bili v stiku z okuženo osebo. Z njeno uporabo in upoštevanjem priporočil vsak izmed nas pripomore k obvladovanju širjenja virusa ter varovanju zdravja nas samih, naših bližnjih in celotne družbe".

Aplikacijo je mogoče na telefone z operacijskim sistemom Android namestiti iz spletne trgovine Google Play. Trenutna verzija je 1.1.1, zadnji popravki zadevajo zlasti napake v prevodih. Njena povprečna ocena je 4,1/5 od skupaj nekaj manj kot 500 ocen. Po novem je aplikacija na voljo tudi v App Store za Applove naprave (različica 1.2.2), za zdaj pa ima le pet ocen s skupno oceno 3,6/5.

Kaj aplikacija počne?

Cilj aplikacije je opozoriti uporabnika, da...

CNet - Ameriško mesto Portland je sprejelo bržkone najbolj omejevalno uredbo glede rabe tehnologije za računalniško prepoznavo obraza v ZDA in svetu, saj jo je kategorično prepovedalo ne le policiji in drugim javnim službam, temveč tudi privatnim podjetjem.

Po ZDA se od lanske pomladi, ko je San Francisco zaoral ledino, širijo prepovedi izrabe avtomatskega prepoznavanja obraza na ravni mest. Posredi je vedno več očitnih pokazateljev, da so tovrstni algoritmi še zelo nezanesljivi v primerih, ko analizirajo pripadnike etničnih manjšin, temnopolte, starejše in ženske. Januarja je bil na takšni osnovi na primer po krivem aretiran temnopolti prebivalec Detroita, nakar je poleti tamkajšnja policija priznala, da se njihov algoritem v bistvu zmoti v večini primerov. San Franciscu so tako sledili še Boston, Oakland in nekatera druga mesta, a povsod so se omejitve dotikale prvenstveno javnih agencij, še posebej varnostnih.

V Portlandu pa se je mestni svet opogumil in soglasno sprejel prepoved ne...

New York Times - Irski pooblaščenec za varstvo osebnih podatkov je pričel preiskavo o tem, kako Facebook seli podatke evropskih uporabnikov v ZDA. Preiskava je posledica poletne odločitve Sodišča EU (ECJ), ki je je razveljavilo odločitev Evropske komisije (EK), s katero je ta ugotovila, da je zaščita osebnih podatkov v ZDA primerljiva evropski. Prav ta odločitev EK je Ameriškim spletnim podjetjem za nekaj let podaljšala možnost izvoza osebnih podatkov, potem, ko je ECJ s še starejšo odločbo iz leta 2015 razveljavilo dogovor EK in ZDA o t. i. varnem pristanu. Za tak razplet sta posredno zaslužna spletni aktivist Max Schrems, ki se je spustil v sodne spore s Facebookom in irskim pooblaščencem, pa seveda Edward Snowden, ki je priskrbel podatke o tem, kako so podatki Facebookovih uporabnikov vsak trenutek dostopni uslužbencem ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA).

Irski pooblaščenec sicer bdi nad Facebookovimi praksami glede osebnih podatkov uporabnikov iz držav članic EU, v primeru kršitev...

Slo-Tech - Z bližajočimi ameriškimi predsedniškimi volitvami se veliko ukvarja tudi Facebook, ki je dokončno spoznal, da ni le obrobni igralec, temveč za številne uporabnike (in s tem volivce) ključni vir informacij, zaradi česar ima velik vpliv na končni rezultat. Omejitvam novega oglaševanja v zadnjem tednu in možnosti izklopa vseh političnih oglasov se pridružuje nova raziskava: Facebook bo 200.000-400.000 uporabnikov plačal 120 dolarjev, če bodo šest tednov pred volitvami deaktivirali svoj profil. In počeli še marsikaj drugega, saj je izklop le ena izmed možnosti.

Raziskavo so napovedali že pred dobrim tednom, a ni pritegnila veliko zanimanja, dokler niso prvi ljudje začeli dobivati ponudbe za sodelovanje. V raziskavi, ki jo bodo izvajali neodvisni znanstveniki, bodo preverjali, ali ima Facebook kakšen vpliv na volilne izbire. Kdor se bo pripravljen začasno odpovedati svojemu profilu na Facebooku, bo prejel 20 dolarjev za vsak teden deaktivacije. Sodelovali bodo lahko tudi uporabniki...

Slo-Tech - Prizivno zvezno sodišče v Kaliforniji je danes na drugi stopnji odločilo, da je bil program Nacionalne varnostne agencije (NSA), s katerim so množično prestrezali telefonske klice, nezakonit in morda protiustaven. Množično zbiranje (bulk collection) prometnih podatkov je kršilo Foreign Intelligence Surveillance Act. Sodišče se je v utemeljitvi razsodbe večkrat sklicevalo na razkritja Edwarda Snowdna, kar kaže na ključni pomen žvižgačev.

Sodišče je o tem prisluškovanju odločalo v okviru procesa zoper štiri somalijske imigrante, ki so bili obtoženi financiranja terorističnih organizacij. Četverica je zbrani denar poslala v Somalijo skupini Al Šabab, ki je na seznamu terorističnih organizacij. Prvoobtoženi Basaaly Moalin je bil aretiran leta 2010 in leta 2013 tudi obsojen na 18 let zaporne kazni, ostali trije pa na 13, 10 in 6 let. Teroristični skupini so poslali manj kot 10.000 dolarjev. Del dokazov je bil zbran tudi s spornim programom NSA za prestrezanje klicev, zaradi česar so se...

Reuters - Ameriški predsednik Donald Trump je minuli konec tedna od daleč namignil, da bo resno razmislil o oprostitvi Edwarda Snowdna, žvižgača, ki je leta 2013 osupnil svet (in domače obveščevalce), s tem, ko je razkril obseg ameriške obveščevalno-prisluškovalne dejavnosti doma in po svetu. Zaradi vsega tega si je v ZDA prislužil kazensko obtožnico za vohunjenje, država pa se je zaradi njegove knjige Permanent record nadenj spravila tudi civilno, z odškodninsko tožbo. S slednjo mu očitajo kršenje pogodbe o varovanju zaupnih informacij (bolj znane kot non-disclosure agreement oz. NDA) ter mu želijo odvzeti morebitne premoženjske koristi, ki bi jo prejel s prodajo knjig.

Trump je opazko izrekel nekaj dni po intervjuju za New York Post, v katerem je glede Snowdna dejal, da prenekateri državljan meni, da mu ameriški organi pregona delajo krivico. Gre za precejšen premik v predsednikovemu razmišljanju, saj je Trump v preteklosti Snowdna pogosto označil za izdajalca in celo "za vohuna, ki bi...

Slo-Tech - Pravzaprav ni presenetljivo niti kakšna večja novica, da je Instagram hranil fotografije uporabnikov še več kot leto dni potem, ko so jih ti izbrisali. Zanimivo pa je, da so to označili kot hrošča in celo izplačali nagrado (bug bounty) raziskovalcu, ki je to odkril. Saugat Pokharel je od Instagram zahteval vse osebne podatke, ki jih hranijo o njemu, kar je možno storiti po evropski zakonodaji. Instagram mu je ustregel in jih poslal, med katerimi so bile tudi že izbrisane datoteke.

Samo po sebi to ni nujno nenavadno, saj ob brisanju traja nekaj časa, da se spremembe sprovede na vseh strežnikih in v podatkovnih centrih. Toda po več kot letu dni, to ni več sprejemljivo. Še bolj nenavadno pa je (in pošteno, pravzaprav), da je Instagram te fotografije tudi poslal uporabniku. Pokharel je zato oktobra 2019 Instagramu prijavil hrošča, zaradi katerega podatki ostanejo tudi po izbrisu, le skriti. Ta mesec je prejel 6000 dolarjev nagrade in obvestilo Instagrama, da so težavo odpravili. Ali...

Slo-Tech - V državi, ki je po številu nadzornih kamer na število prebivalcev na tretjem mestu na svetu, je sodišče razsodilo, da je policijska uporaba tehnologije za prepoznavanje obrazov v trenutni obliki kršitev več zakonov in človekovih pravic. Glavni problem je nedoločenost ureditev in premalo varovalk, ki dajejo policiji široke možnosti interpretacije, kdaj in kako uporabljati avtomatično prepoznavanje obrazov (AFR).

Prva je tehnologija v Veliki Britaniji začela uporabljati policija v južnem Walesu pred tremi leti. Na večjih dogodkih, kot so na primer nogometne tekme, so s prepoznavanje obrazom iskali osebe, ki so jih že pred tem želeli iskali. Rezultati so bili katastrofalni, saj je bilo od 2500 zadetkov kar 92 odstotkov lažno pozitivnih. A tehnologije niso nehali uporabljati, temveč so jo nadgrajevali. Prebivalec Cardiffa je zato policijo leta 2019 tožil, češ da so mu z optičnim prepoznavanjem obraza v letih 2017 in 2018 kršili pravice. Čeprav je na prvi stopnji izgubil, je sedaj...

Buzzfeednews - Uporabniki priljubljene spletne strani za iskanje sorodnikov in gradnjo družinskega drevesa GEDMatch prek vzorcev DNK so ta teden prejeli neprijetno sporočilo, da je bilo več kot milijon naloženih profilov DNK dostopnih vsem (tudi policiji, čeprav so predhodno to možnost izrecno izključevali). Dva dni pozneje je sledil ribarski (phishing) attack na podobno stran MyHeritage, kjer so napadalci ciljali uporabnike z elektronskimi naslovi, ki so jih spoznali v prvem vdoru.

V podjetju Verogen, ki je lani decembra kupilo GEDMatch (GEDMatch je sicer pot začel kot odprtokodna baza), so v izjavi za javnost pojasnili, da se je 19. julija zgodil vdor v njihov strežnik. Napadalci so po vdoru ponastavili varnostne nastavitve vseh profilov, ki so jih nastavili na globalno vidne. To pomeni, da so bili približno tri ure profili vidni vsem uporabnikom. Tudi uporabniki, ki so izrecno označili, da njihovi profili ne smejo biti dostopni organom pregona (ki jih uporabljajo na primer iskanju storilcev...

ECJ - Ko smo pred petimi leti poročali o odločitvi sodišča EU, ki je takrat razveljavilo dogovor med Komisijo in ZDA o varnem pristanu na področju izvoza osebnih podatkov, si nihče ni predstavljal, da bo sodišče čez pet let moralo ponoviti odločitev.

Danes je sodišče objavilo sodbo, s katero razveljavlja odločitev Komisije, s katero je ta ugotovila, da je zaščita osebnih podatkov v ZDA primerljiva evropski. Primer seveda zadeva ponudnika družbenega omrežja Facebook in njihovo benevolentno sodelovanje z ameriškimi obveščevalnimi službami. Poglejmo.

Facebook ima trenutno poldrugo milijardo aktivnih uporabnikov (ki še kar prihajajo), vendar se njihov pravni oddelek trenutno ukvarja predvsem z enim posameznikom, ki njihove storitve pravzaprav ne želi več uporabljati.

O delu avstrijskega pravnika in aktivista Maxa Schremsa smo že pisali. Njegova zgodba se je začela pred dobrimi devetimi leti, ko je tekom študijske izmenjave v ZDA poslušal predavanja Facebookevega prvega pravnika za...

Slo-Tech - Na avstralskem inštitutu ASPI so predstavili rezultate raziskave kitajskega vsedržavnega zbiranja dednega materiala moške populacije, v kateri so prišli do sklepa, da skuša oblast zbrati DNK približno desetine vse moške populacije, s čimer bi teoretično pridobila možnost izslediti kateregakoli moškega posameznika v državi.

Pred tremi leti so se kitajski državni mediji prvič pohvalili, da tamkajšnji varnostni organi gradijo gigantsko banko dednih podatkov svojih državljanov, s katero si želijo pomagati pri lovljenju težjih zločincev. K temu naj bi jih spodbudili uspehi v rabi DNK pri iskanju morilcev v nekaterih odmevnejših primerih v Notranji Mongoliji v preteklih dvajsetih letih. Obširna raziskava ustanove Australian Strategic Policy Institute (ASPI) v Canberri pa sedaj odstira tančico s tega očitno precej širokopoteznega projekta. Raziskovalci so analizirali pot opreme za jemanje, analizo in shranjevanje vzorcev DNK v kitajskih ustanovah; akcije policije, predvsem na kitajskem...

Slo-Tech - Kitajska aplikacija TikTok, ki je namenjena deljenju videoposnetkov med znanci, je tarča kritik, češ da jo kitajske oblasti uporabljajo za množično prisluškovanje. Ne glede na resničnost teh trditev ni presenetljivo, da ameriške oblasti resno razmišljajo o prepovedi uporabe te aplikacije. Zunanji minister Mike Pompeo je včeraj dejal, da resno razmišljajo o blokadi te aplikacije. Poleg ZDA so do aplikacije sumničavi tudi v drugih državah.

Indija jo je v paketu z 58 drugimi aplikacijami prepovedala minuli teden. Skupna točka vseh blokiranih aplikacij je kitajsko poreklo, saj se bojijo, da bi aplikacije predstavljale grožnjo državni varnosti in obrambi, kar je lahko kršitev indijske suverenosti in celovitosti. Seveda to ni edini razlog, saj je dva tedna pred tem izbruhnil omejen spopad na indijsko-kitajski meji, v katerem je življenje izgubilo 20 indijskih vojakov in neznano število kitajskih. Blokada kitajskih aplikacij je eden izmed protiukrepov, piše BBC.

TikTok medtem poudarja,...

Reuters - Iz podjetja v lasti Facebooka so sporočili, da so začasno nehali odgovarjati na poizvedbe hongkonških oblasti po uporabniških podatkih. Razlog je seveda zakon o nacionalni varnosti, ki so ga sprejeli v Pekingu in kriminalizira vsako dejanje odcepitve, subverzije, terorizma ali dogovarjanja s tujimi silami. Nasploh pa uvaja nekoliko bolj avtoritaren sistem, kot so ga otočani doslej poznali. Pri WhatsAppu so zato napovedali, da se bodo pred nadaljevanjem sodelovanja posvetovali s strokovnjaki s področja varovanja človekovih pravic ter nasploh preučili celosten vpliv spornega zakona.

Hongkong je pred 23 leti kot nekdanja britanska kolonija prešel pod Kitajsko, v vmesnem času pa je imel nekoliko hibriden položaj; za razliko od celinske Kitajske so prebivalci Hongkonga imeli neoviran dostop do spleta in spletnih storitev, tudi do zahodnih, kot so Google, Facebook in Twitter, ki so sicer na celini blokirani.

Nekateri Hongkonžani so povedali, da so temeljito pregledali svoje pretekle...

Krebs On Security - Spletna stran DDOSecrets (Distributed Denial of Secrets) je objavila milijone dokumentov, povezanih z ameriškimi organi pregona in njihovim delom. Do objave 270 GB težkega paketa je simbolično prišlo prejšnji petek, torej na praznik Juneteenth, ko se Američani spominjajo osvoboditve sužnjev na svojem ozemlju. Dokumenti obsegajo obdobje zadnjih desetih let, najmlajši med njimi pa so stari komaj tri tedne.

Med dokumenti so tudi občutljivi podatki, denimo fotografije osumljencev, bančni računi in podatki FBI. Predstavniki DDOSecrets so sicer v izjavi za javnost zatrdili, da so podatke pred objavo pregledali in umaknili za 50 GB spornih listin, ki so se nanašale na otroke, žrtve kaznivih dejanj, podjetja in druge podobne zasebne subjekte.

Kot domnevajo pri varnostnem podjetju KrebsOnSecurity, kjer so objavo zaznali med prvimi, ukradeni podatki izvirajo iz vdora v teksaško podjetje Netsential, katerega stranke so številne državne agencije in organi pregona. Dostop do dokumentov je še...

Slo-Tech - Zoom je sprva oglaševal, da so videokonferenčni klici šifrirani v celoti brez možnosti prisluškovanja (end-to-end), a je kmalu postalo jasno, da to ne drži. Zato so v začetku meseca sporočili, da bodo uvedli pravo šifriranje, ki pa bo spričo varnostnih pomislekov na voljo le uporabnikom plačljive različice. Sedaj so si premislili in ga bodo ponudili vsem.

Šifriranje end-to-end prihaja v Zoom z naslednjo beta verzijo, ki bo izšla julija letos. Še vedno se bo uporabljal algoritem AES 256 GCM. Na voljo bo vsem uporabnikom, tako plačljive kakor brezplačne verzije, bodo pa morali administratorji pogovorov to vključiti v pogovoru. Razlog je združljivost, saj šifriranje izključi možnost sodelovanja starejših odjemalcev ali klicev pred navadnih telefonskih linij. Izvršni direktor Eric Yuan je v začetku meseca pojasnjeval, da je lahko šifriranje na voljo le uporabnikom, ki izkažejo svojo identiteto, saj se tako izognejo zlorabam. To je bil tudi eden izmed razlogov, zakaj ga v brezplačni...

Vice - Kalifornijec Buster Hernandez je že leta dolgo prek Facebooka nadlegoval in izsiljeval mlada dekleta, med drugim jim je grozil z umorom in posilstvom, če mu ne pošljejo svojih golih fotografij. Zlikovca so že pred časom uspešno identificirali in v priporu čaka na sojenje, medtem pa je prišlo na plano, da so za njegovo prijetje najbolj zaslužni prav pri Facebooku.

Podjetje je namreč najelo zasebno varnostno družbo, ki so ji plačali šestmestno številko v ameriških dolarjih, da so zanje razvili posebno orodje, s katerim so se uspešno infiltrirali v operacijski sistem Tails. Gre za Debianovo distribucijo Linuxa, orientirano predvsem na področje zasebnosti, saj vse vhodne in izhodne povezave usmerja prek omrežja Tor. Uporabljajo ga številni disidenti, novinarji in vladni uradniki, uporabljal in priporočal ga je tudi Edward Snowden.

Facebookovo novo razvito orodje je izkoriščalo varnostno luknjo v video predvajalniku v Tails, s čimer se je bilo mogoče dokopati do IP naslova človeka,...

Spiegel Online - V začetku leta 2018 je skupina novinarjev in aktivistov za človekove pravice vložila pritožbo na nemško ustavno sodišče, s katero je želela spodbiti veljavnost zakonskega določila, ki je nemški tajni službi BND (Bundesnachrichtendienst) omogočala prisluškovanje tujim novinarjem. Zakon o BND je namreč nemški tajni službi dovoljeval ne samo prestrezanje telekomunikacij znotraj Nemčije in pri povezavah med Nemčijo in tujino, pač pa tudi prisluškovanje tujcem na tujem ozemlju. Za slednje primere pa po mnenju BND ustavne pravice, ki jih imajo nemški državljani niso veljale, zato so obveščevalci elektronsko pošto, tekstovna sporočila in telefonske klice lahko začeli nadzorovati brez utemeljenega suma ter tudi brez sodne odredbe.

Tožniki so v tožbi trdili, da bi to ogrozilo obstoj mednarodnega preiskovalnega novinarstva, saj bi onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, ter okrnilo uredniško integriteto. Pritožniki so tudi izpostavili, da bi v primeru mednarodnega sodelovanja...

Slo-Tech - Iz Googlove podružnice Sidewalk Labs so sporočili, da se odrekajo projektu "pametne" mestne četrti v Torontu, ki je bil bržkone najbolj razvpit poskus načrtovanja digitaliziranega urbanega področja.

Pred petimi leti so v Googlu ustanovili sestrsko firmo Sidewalk Labs, skozi katero so se lotili napredne rabe tehnologije v urbanih središčih - po domače rečeno, pametnih mest. Za prvi veliki projekt so si izbrali obmorsko območje Quayside v Torontu, kjer so želeli na slabih petih hektarih površin zgraditi pilotsko pametno četrt, pri čemer bi sami vložili petdeset milijonov ameriških dolarjev. To bi pomenilo med drugim ogrevane pločnike in samovozeč transport, robotski odvoz smeti skozi podzemne jaške ter stavbe iz lesa, predvsem pa močno informacijsko gnano delovanje, podprto z množico senzorjev. Ker bi imel velikan s tem dostop do gromozanske količine osebnih podatkov, vključivši denimo popolno beleženje posameznikovega gibanja po javnih območjih, je to precej razburilo tako lokalno...

Slo-Tech - Google in Apple sta potrdila, da bosta na svojih platformah v aplikacijah, ki so namenjene beleženju stikov ljudi v boju zoper covid-19, onemogočila zbiranje lokacijskih podatkov. Giganta namreč razvijata sistem, ki bo omogočil preprosto gradnjo takšnih aplikacij, ki bodo uporabnika obvestile, če je bil v bližini ljudi, ki so (bili) okuženi z novim koronavirusom. Te aplikacije bodo uporabljale Bluetooth, ki je od konvencionalne tehnologije edini dovolj natančen, da lahko beleži stike. GPS je na primer premalo natančen.

Toda - za beleženje stikov ni treba vedeti, kje so se stiki zgodili, pomembno je le, da so se. Zaradi tega sta giganta sporočila, da ta sistem za beleženje stikov ne bo imel dostopa do lokacijskih podatkov z GPS. To seveda ne pomeni, da bo to nemogoče v vseh primerih. Treba je razumeti, kdo in kakšne aplikacije bo razvijal. Sistem deluje tako, da vsak telefon oddaja svojo anonimizirano unikatno kodo, ki se izmenja ob stikih. Enkrat dnevno potem telefon iz centralne...

Slo-Tech - Programska oprema, za spremljanje okuženih s COVID-19, ki jo bosta sredi maja skupaj izdala Google in Apple, za nekatere države ponuja preveč zasebnosti. Aplikacija naj bi delovala tako, da bi svojo okužbo posameznik v njej prostovoljno označil, sistem pa bi nato prek vmesnika Bluetooth spremljal vse naprave, ki so se znašle v bližini, podatek pa šifriran posredoval Googlu in Applu. Ko bo okužbo posameznika potrdil še zdravstveni organ, bo sistem vsem, ki so se znašli v bližini okuženega, razposlal ustrezna opozorila. Sama programska oprema je zastavljena tako, da bodo vsi podatki anonimizirani, baza srečanj z drugimi napravami pa bo decentralizirana, shranjena na napravah samih.

Francija je zdaj prva javno pozvala obe podjetji, naj njihovim zdravstvenim organom omogočita dostop do več podrobnosti o posamezniku. Kot je v intervjuju za Bloomberg povedal francoski minister za digitalno družbo, Cédric O, želijo, da podjetji sprostita tehnološke prepreke in državam dovolita, da...

Slo-Tech - Smo sredi pandemije, ki je zajela ves svet. Epidemijo je razglasila tudi Slovenija in s tem je vlada dobila nekatera dodatna pooblastila, ki ji v takih primerih pritečejo po Zakonu o nalezljivih boleznih. Zdaj dela vse in še več, da bi zajezila izbruh koronavirusa, ki ogroža prebivalstvo. Tako je ustavila javno življenje, javni potniški promet, druženje in zbiranje, omejila je gibanje na občino prebivališča, zaprla šole, trgovine in ustavila večino drugih dejavnosti, ki niso neposredno povezane z napori za zajezitev bolezni.

Z vsemi ukrepi je vlada močno posegla v človekove pravice in svoboščine. Pravica do svobode gibanja, zbiranja, združevanja, svobode dela, šolanja in še kaj. Razumljivo, z namenom ustaviti širitev bolezni, ki se prenaša s stiki med ljudmi, je treba preprečiti čim večji delež socialnih kontaktov. Ustava RS dovoljuje začasno razveljavitev in omejitev posameznih pravic. Načeloma se način uresničevanja pravic, torej tudi omejitve, predpisujejo z zakonom. Vendar pa...

Reuters - Okrajno sodišče Severne Kalifornije je v sporu med Twitterjem in ameriškim pravosodnim ministrstvom odločilo, da družbeno omrežje ne sme razkrivati števila zahtev po nadzoru, ki jih prejme s strani ameriške vlade. Po mnenju sodišča bi to lahko ogrozilo državno varnost. Spor je trajal kar šest let in se raztezal čez mandate štirih ameriških generalnih državnih tožilcev.

Spor korenini v časih po razkritjih Edwarda Snowdna, ko so si družbena omrežja in druga velika tehnološka podjetja na različne načine prizadevala oprati svoje obraze glede sodelovanja z organi pregona in tajnimi službami. Twiter je tako tožbo vložil leta 2014, ko mu niso dovolili objaviti s tem povezanega letnega poročila v katerem je navajal številke zahtevkov za različne načine varnostnega spremljanja ter zahtevke FBI za dostop do uporabniških podatkov. Njegovi predstavniki so pred sodiščem zatrjevali, da gre za kršitev pravice do svobodnega govora ter da so tovrstni podatki po pomoti uvrščeni med zaupne.

No,...

Slo-Tech - Tehnološka rivala, ki drug o drugem redko izjavita kaj pozitivnega, sta napovedala zgodovinsko sodelovanje, spodbujeno z epidemijo koronavirusa. Pobuda je hvalevredna, a jo vendarle velja sprejeti z dvignjeno obrvjo, saj je na drugi strani tehtnice naša zasebnost. Gre namreč za skupen razvoj programske opreme, ki bo, podobno kot že nekaj dosedanjih, uporabnika opozarjala, če je bil v bližini kakega okuženega posameznika. Pomembna razlika pa bo ta, da bo novo orodje vgrajeno v operacijski sistem in bi lahko delovalo samostojno, bo pa na voljo tudi zunanjim razvijalcem. Za razliko od dosedanjih aplikacij, ki v določenih trenutkih, denimo ob varčevanju z baterijo, prenehajo z delovanjem, bosta Google in Apple poskrbela, da bo orodje dovolj varčno, da bo lahko vedno delovalo v ozadju.

Po zagotovilih vodstev obeh družb, naj bi orodje vsebovalo vse potrebne ukrepe za varovanje osebnih podatkov. Okuženi posameznik bi svoje stanje prostovoljno označil v aplikaciji, ki bo nato prek...

Reuters - Wojciech Wiewiorowski, evropski nadzornik za varstvo podatkov, je članice EU pozval k razvoju enotne mobilne aplikacije za spremljanje širjenja koronavirusa. Enotna aplikacija naj bi nadomestila trenutno stihijsko uvajanje digitalnega nadzora nad državljani, ki se ga loteva vsaka članica zase, pri čemer bolj ali manj uspešno upoštevajo pravila zasebnosti.

Uvajanje mobilnih aplikacij je sicer sprožilo številna ugibanja ali ne gre za postopno uvajanje nadzora nad državljani, ki bo med nami ostalo tudi po koncu epidemije, spet drugi pa dvomijo v učinkovitost takih aplikacij, ki bo seveda okrnjena, če jih ne bo uporabljala večina prebivalcev.

Evropski nadzornik želi k projektu pritegniti tudi Svetovno zdravstveno organizacijo, po vsem sodeč pa je najbolj navdušen nad aplikacijo, ki naj bi jo te dni zagnali v okviru pobude PEPP-PT (Pan-European Privacy Preserving Proximity Tracing). Ta deluje na podlagi Bluetooth vmesnika in na način, ki je skladen z GDPR. Aplikacija beleži stike z...

Slo-Tech - Pandemija koronavirusa je povzročila tektonske spremembe na Facebooku, ki doslej z redkimi izjemami (npr. neresnice ali zavajanja glede izvedbe volitev) ni vodil uredniške politike in ni posegal v objave na svoji platformi. Spričo izbruha koronavirusa pa so se temeljiteje lotili preverjati resničnosti trditev, ki jih izrekajo visoki politiki. Doslej se je na primer Twitter po lastnih besedah raje motil v smeri, da neresnic ni brisal, kakor da bi izbrisal karkoli preveč.

Tako je Facebook odstranil videoposnetek, na katerem je brazilski predsednik hodil po ulicah in ljudem razlagal, da je hidroksiklorokin učinkovito zdravilo za zdravljenje te bolezni. Posnetek je izbrisal tudi Instagram, ki je prav tako v Facebookovi lasti. Facebook je za The Verge izrecno potrdil, da je bila razlog za izbris trditev o hidroksiklorokinu. Za TechCrunch pa so v Facebooku povedali, da odstranjujejo objave, ki bi lahko povzročile telesno škodo. Hidroklorokin je zdravilo, podobno klorokinu, ki sta v...

Slo-Tech - Predlog zakonskega svežnja ukrepov v času epidemije novega koronavirusa, ki naj bi ga Državni zbor predvidoma obravnaval v sredo, vsebuje tudi nekatera nova pooblastila policije. Med njimi v 104. členu tudi možnost, da bi lahko policisti brez odredbe sodišča od operaterjev mobilnih omrežij pridobivali podatke o lokaciji komunikacijskega sredstva posameznika, za katerega je odrejena karantena ali osamitev, pod pogojem, da se ta s tem strinja. Zakon pa v nadaljevanju govori tudi o možnosti vpeljave takega ukrepa brez posameznikovega soglasja, kot je razumeti drugi odstavek 104. člena, bi lahko o tem odločil pristojni organ po odločbi ali drugem aktu iz zakona, ki določa nalezljive bolezni. V tem primeru bi to najverjetneje bila zdravstvena inšpekcija.

Tisti, zoper katere bi bil uveden tak ukrep, bi morali imeti komunikacijsko sredstvo pri sebi ves čas trajanja ukrepa, sredstvo bi moralo biti ves čas v delujočem stanju, z vključeno možnostjo dostopa do lokacije naprave. Prav tako bi...

Slo-Tech - Švedski informacijski pooblaščenec (Datainspektionen) je Googlu izrekel 75 milijonov švedskih kron (sedem milijonov evrov) težko globo, ker ni ravnal v skladu z evropsko uredbo o varovanju osebnih podatkov (GDPR). Problematično je izvajanje pravice do pozabe, ki državljanom omogoča zahtevati izbris povezav do člankov z zastarelimi, nerelevantnimi ali neresničnimi osebnimi podatki.

Datainspektionen je leta 2018 začel preiskavo zaradi suma, da Google ni v celoti spoštoval prejšnjih odločb švedskega regulatorja. Zaradi tega so izvedli podroben pregled in ugotovili, da je podjetje kršilo GDPR. Konkretno je šlo za dve pritožbi uporabnikov iz leta 2017 o odstranitvi iskalnih zadetkov. V enem primeru je Google preozko interpretiral, katere spletne naslove je treba odstraniti iz seznamov iskalnih rezultatov. V drugem primeru pa je Google predolgo odločal o odstranitvi.

Drugi problem je, da Google upravljavca spletne strani obvesti o rešeni pritožbi, torej da bo njegov naslov odstranjen...

The New York Times - New York Times je objavil zgodbo, ki sega v oktober leta 2018. John Catsimatidis, ameriški milijarder, je večerjal v eni od Manhattanskih restavracij, ko je vanjo z neznanim spremljevalcem vstopila njegova hčerka. Catsimatidis je enega od natakarjev zaprosil, naj neznanca fotografira, posnetek pa je naložil v tedaj še neznano aplikacijo in že čez nekaj trenutkov je vedel, da njegova potomka večerja z vlagateljem iz San Francisca, njegov življenjepis ji je tudi poslal v SMS sporočilu. Mladenka je bila upravičeno presenečena, njen oče je namreč uporabljal aplikacijo Clearview AI, še preden je bila ponujena na trgu.

Običajno smrtniki smo zanjo prvič izvedeli v začetku letošnjega leta, ko se je z njeno uporabo pohvalila ameriška policija, pozneje pa je postalo jasno, da orodje že s pridom uporabljajo številni organi pregona po vsem svetu. Clearview, ki bazo fotografij črpa iz malone vseh znanih družbenih omrežij in spletnih iskalnikov, je nato od podjetij, kot sta Google in Facebook...

Reuters - Kot so iz dveh virov izvedeli pri Reutersu, bosta republikanski senator Lindsey Graham in njegov demokratski kolega Richard Blumenthal čez nekaj tednov predstavila zakon, ki naj bi omejil širjenje otroške pornografije na spletu. Zakon cilja na spletne platforme kot sta Facebook in Google, katerih upravljavci po sedanji zakonodaji večinoma sploh niso odgovorni za vsebine, ki jih objavijo uporabniki.

Novi zakon bi to imuniteto izničil, razen, če se bodo podjetja držala nabora najboljših praks, ki ga bo sestavila 15-članska komisija pod vodstvom generalnega tožilca. Kot pravijo dobro obveščeni, se bo ena od zahtevanih praks nanašala tudi na opustitev celostnega oz. end-to-end šifriranja, ki omogoča zaupnost vsebine sporočil med pošiljateljem in prejemnikom. Ni znano, na kak način naj bi to dosegli, a prvi odzivi analitikov kažejo, da bo najverjetneje šlo za obvezno puščanje odprtih stranskih vrat. Gre za zasebnostno in varnostno precej invaziven ukrep, po skorajda složnem mnenju...

Slo-Tech - Facebook v Evropi ne bo mogel zagnati svoje storitve Facebook Dating, ki jo je pred poldrugim letom preizkusno pokazal v Kolumbiji. Danes je storitev na voljo že v več državah, tudi v ZDA. Gre za storitev, ki bi uporabnikom omogočala iskati partnerje, na voljo pa bi bila le za tiste, ki bi izrecno potrdili, da to želijo. Partnerje bi uporabnikom predlagal izven kroga prijateljev.

Toda v Evropi ne bo šlo. Irski informacijski pooblaščenec je sporočil, da jih je Facebook prvikrat glede te storitve kontaktiral 3. februarja letos. Načrtovani datum izida je bil 13. februar, kar je informacijskega pooblaščenca negativno presenetilo zaradi časovne bližine. Ker Facebook ni predložil nobene dokumentacije o naravi storitve, so pri Facebooku izvedli inšpekcijski nadzor in zasegli ustrezno dokumentacijo. Facebook se je na podlagi teh dogodkov odločil, da izid Facebook Datinga v Evropi odložijo za nedoločen čas.

Facebook se je odzval z izjavo, da zelo pazijo, da bodo novo storitev uvedli na...

Slo-Tech - Po Facebooku je druga aplikacija, ki je presegla mejo dveh milijard uporabnikov, postal WhatsApp. Lahko bi dejali, da je to spet uspelo Facebooku, saj je WhatsApp od leta 2014 v Facebookovi lasti. Za podjetje je odštel 22 milijard dolarjev. Po eni strani je aplikacija priljubljena zaradi brezplačnosti in odsotnosti reklam, naročnine ali drugih motečih elementov. Realisti pa bodo ob tem seveda jadrno dodali, da je to možno, ker je njen lastnik Facebook, ki služi debele milijarde z oglasi in osebnimi podatki, ki mu jih ljudje prostovoljno zaupajo.

Ena izmed pomembnih tem, ko govorimo o aplikacijah za hipno sporočanje, je varnost komunikacije. WhatsApp že dlje časa poudarja, da uporablja šifriranje od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end encryption), ki onemogoča prisluškovanje katerikoli tretji stranki (vključi s Facebookom). Facebook vztraja, da se ne bo uklonil pritiskom nekaterih držav - ZDA, Indije, Avstralije, Velike Britanije in drugih - naj vgradi stranska vrata ali vsaj...

The Hacker News - Spletna aplikacija, ki jo uporablja izraelska vladajoča stranka Likud, je tri tedne pred parlametnarnimi volitvami v državi po malomarnosti razkrila osebne podatke vseh 6,5 milijona izraelskih volilnih upravičencev. Aplikacijo Elektor je razvilo podjetje Feed-b, stranka pa ga je uporabljala za predvolilno obveščanje volivcev. V Izraelu namreč vse stranke pred volitvami v ta namen prejmejo podatke o vseh volivcih, teh pa ne smejo posredovati tretjim osebam in so obenem zadolžene za njihovo varovanje, po volitvah pa so jih dolžne izbrisati.

Kot rečeno je Feed-b podatke naložil v svojo aplikacijo, problem pa je tičal v povsem nezaščiteni kodi za API klic na končno točko; če je uporabnik prišel na spletno stran aplikacije in izbral opcijo "ogled vira strani", so se mu med sicer javno izvorno kodo pokazala tudi administratorska uporabniška imena in gesla. Če jih je nato vnesel, je dobil poln dostop do registra volivcev, ki si ga je lahko po želji tudi prenesel. Spletna stran ob tem ni...

Buzzfeednews - Poročali smo že o aplikaciji za samodejno prepoznavo obrazov Clearview, ki jo menda uspešno preizkuša policija v ZDA. Aplikacija ni sporna le z vidika zasebnosti, pač pa tudi zaradi načina pridobivanja svoje baze fotografij. Te namreč spraska s spleta, z vseh pomembnejših družabnih omrežij, kot so Instagram, Twitter, YouTube in Facebook, zaradi česar naj bi ta baza po njihovih besedah obsegala že spoštljive tri milijarde posnetkov.

Takoj po objavi so v pri Clearview od vseh večjih spletnih podjetij prejeli sodne zahteve po prenehanju t. i. scrapinga, med zadnjimi se je prejšnjo sredo odzval še Facebook, ki pa je nanje podobno, a zgolj neformalno zahtevo naslovil tudi glede Instagrama. Pri tem je zanimivo, da je Peter Thiel, član uprave Facebooka, obenem tudi vlagatelj v Clearviewu, svojega, precej kričečega konflikta interesov pa za medije do sedaj še ni želel komentirati.

Medijskemu trušču navkljub pa se Clearview skuša prodati čimveč državam sveta. Pri Buzzfeed so tako...

Slo-Tech - Nizozemsko sodišče v Haagu je odločilo, da je uporaba algoritma na podlagi strojnega učenja, ki ga je nizozemska država uporabljala za lovljenje izkoriščevalcev socialnih prejemkov, nezakonita. Program Systeem Risico Indicatie (SysRI) je orodje iz strojnega učenja, ki je pregledalo kršitelje zakonodaje s področja socialnega varstva v preteklosti in na podlagi zbranih korelacij preverilo trenutne prejemnike in ocenilo, kdo je najverjetnejši kršitelj. Te so potem inšpektorji tarčno preverjali.

Glavni problem je bilo zbiranje podatkov iz različnih baz, do katerih je imel SysRI potem celovit dostop. Program je bil usmerjen pretežno na prebivalce iz revnih sosesk in manjšine, je dejal poročevalec za revščino in človekove pravice v Združenih narodih Philip Alston. Avtomatizirani sistem je nedolžne ljudi označil kot osumljence na podlagi algoritmov, ki niso bili poznani (black box), zaradi česar je bil sistem tarča številnih kritik.

Humans Right Watch je odločitev označila kot pomembno...

theguardian.com - Slab mesec potem, ko je v javnost prišla namera Evropske komisije, da začasno prepove uporabo samodejne prepoznave obrazov na javnih mestih, je v javnost prišla še povsem nasprotna namera evropskega parlamenta (EP). Na eni od strani njihovega intraneta so namreč novinarji Guardiana in zaposleni odkrili zabeležko razprave, v kateri so razpravljali prav o tem, kako bi vpeljava take tehnologije pomagala pri večji varnosti in boljšem nudenju storitev poslancem.

Zapis, ki je nato bliskovito izginil, je nosil naslov "Umetna inteligenca za boljše storitve," in je poleg prepoznave obrazov govoril tudi o prevajanju s pomočjo umetne inteligence ter nasploh o koristnih posledicah pri delovnih procesih, kategoriziranju zaposlenih in najemanju storitev.

Zapis je bil izbrisan potem, ko se je o njem s pismom najvišjim uradnikom predstavniškega telesa, pozanimala nizozemska liberalna poslanka Sophia In’t Veld. V pismu je vodstvo neposredno vprašala o koristih vpeljave take tehnologije, njeni...

Slo-Tech - Google je začel obveščati uporabnike, ki so uporabili storitev Takeout, da so njihove videoposnetke morda posredovali naključnim uporabnikom. Incident se je zgodil lani med 21. in 25. novembrom, a uporabnike obveščajo šele sedaj. Prizadetih naj bi bilo 0,01 odstotka uporabnikov Takeouta, medtem ko druge storitve niso imele težav. Napaka je bila omejena le na videoposnetke in ni prizadela fotografij ali drugih vsebin.

Takeout je storitev, ki omogoča izvoz vseh osebnih podatkov in vsebin, ki jih imamo pri Googlu, da naredimo varnostno kopijo ali jih uvozimo kam drugam. Iz javnosti neznanih razlogov pa se je novembra v teh arhivih, ki jih prenesemo z Googlovih strežnikov, znašel tudi kakšen videoposnetek neznancev (in obratno, kakšen je tudi manjkal, ker so ga namesto lastnika dobili neznanci). Google je težav odkril in odpravil, so še zapisali.

Tovrstni spodrsljaji, dasiravno redki, so lahko zelo problematični. Prav tako je bil Google pri razkritju težave zelo redkobeseden,...

Slo-Tech - Ob vsakem odkritju, da različna podjetja prodajajo ali kako drugače naprej posredujejo podatke svojih strank (zadnji primer je Avast), ta jamejo poudarjati, da gre za anonimizirane agregirane podatke, iz katerih ni možno prepoznati posameznikov. A resnica je nekoliko drugačna. Študenta na Harvardu sta pokazala, da anonimizacija ni enosmerna. V veliko primerih je sorazmerno enostavno iz drobcev informacij identificirati njihovega lastnika.

Kian Attari in Dasha Metropolitansky sta to demonstrirala tudi v praksi. Izdelala sta orodje, ki se prekoplje skozi večje količine uporabniških podatkov. Za začetek je treba poznati drobec osebnih podatkov, denimo uporabniško ime ali elektronski naslov, nato pa orodje prečeše internet in vse pobegle kopice podatkov. Teh ne manjka, saj so napadalci v preteklosti uspešno napadli že številne strani. Čeprav je veliko teh podatkov anonimiziranih, v njih ni težko prepoznati resničnih ljudi. Ključ je v kombinaciji več pobeglih baz podatkov, saj se tako...

Slo-Tech - Facebook se je poravnal v tožbi iz leta 2015 zaradi uporabe tehnologije za prepoznavanje obrazov v Illinoisu. Gre za storitev Tag Suggestions, ki na fotografijah oseb predlaga, koga lahko na njih označimo. Da ta funkcija deluje, mora imeti Facebook tehnologijo za prepoznavanje obrazov in shranjene in obdelane fotografije obrazov svojih uporabnikov. V tožbi so podjetju očitali, da privolitve za tako obdelavo podatkov od uporabnikov ni nikoli dobil.

Čeprav je Facebook ves čas zanikal kakršnokoli nezakonito ravnanje, se je sedaj poravnal. Plačal bo 550 milijonov dolarjev, s čimer bodo pokrili sodne stroške in odškodnine prizadetim uporabnikom. Glede na Facebookove prihodke, ki so v minulem četrtletju presegli 21 milijard dolarjev, dobiček pa 7,3 milijarde dolarjev, je izpogajana poravnava za podjetje skoraj nepomembna. Facebook je poravnavo komentiral z besedami, da je bilo v interesu podjetje in delničarjev, da spor čim prej končajo. Odvetniki nasprotne strani so dejali, da rezultat...

FOX News - NYPD si je za 10 milijonov ameriških dolarjev na spodnjem Manhattnu opremil laboratorij, v katerem za potrebe pregona poskušajo odklepati zaklenjene Applove pametne telefone. Da ne bi do zaplenjenih naprav kdo poskušal dostopati na daljavo in pri tem mimogrede še pobrisal podatke, je prostor izoliran pred elektromagnetnimi valovanji. Prav tako naj bi tam imeli superračunalnik, sposoben generirati 26 milijonov naključnih gesel na sekundo, robota za ekstrakcijo pomnilniških čipov in vse potrebno za popravilo poškodovanih naprav.

Odklepanje poteka po principu brute force, torej z avtomatiziranim vnosom naključnih gesel, ker pa Applovi varnostni mehanizmi to omejujejo na šest neuspešnih poskusov, nato pa se funkcija začasno zaklene, so omejeni na 360 poskusov na uro oz. 8.640 na dan. Odklep jim običajno uspe po 115 dnevih takega početja, njihova uspešnost pa je približno polovična.

Znano je, da Apple preiskovalcem omogoča dostop do podatkov na oblačnem iCloudu, čeprav so vmes menda...

The New York Times - Sobotni New York Times je postregel z zgodbo o skrivnostni aplikaciji (povezava je lahko plačljiva, alternativni vir), ki do neke mere zmore identificirati praktično vsakogar, ki se pojavi na javnem mestu. Da Clearview že uporabljajo, so novinarjem potrdile nekatere varnostne agencije v ZDA, med njimi FBI, z njim pa so si v preteklosti že pomagali pri iskanju storilcev različnih kaznivih dejanj. Od tatov v trgovinah, spolnih nadlegovalcev otrok, pa vse do morilcev.

Clearview je aplikacija istoimenskega in relativno majhnega ameriškega podjetja, ki na podlagi fotografije pobrska po lastni bazi in poišče preostale fotografije te osebe, iskalcu pa postreže tudi s pripadajočimi spletnimi povezavami najdenih slik. Lahko si mislimo, da na ta način pozneje ni težko priti do imena in priimka in drugih osebnih podatkov iskanega. Predstavniki Clearviewa zatrjujejo, da je v ozadju aplikacije baza, v kateri se nahaja prek tri milijarde fotografij, zbrskanih z družbenih omrežij in drugih...

Euractiv - Kot izhaja iz 18 strani dolgega dokumenta, ki je za zdaj še v fazi predloga, bi Evropska komisija (EK) za obdobje treh do petih let prepovedala uporabo tehnologije prepoznave obrazov na javnih mestih, kot so nakupovalna središča, športni objekti in sredstva javnega prevoza. V vmesnem času želi EK vzpostaviti regulatorni organ in predvideti potrebne zakonske varovalke, ki bi preprečevale zlorabe na tem področju. Kljub temu dokument, ki so ga pridobili novinarji Euractiva, predvideva nekatere izjeme, denimo za varnostne projekte in za znanstvene raziskave.

Dokument govori o več ravneh regulacije, ta bi za ponudnike in razvijalce v določeni meri veljala tudi povsem na prostovoljni, etični bazi, s čimer bi si pozneje lahko pridobili certifikat zaupanja. Zakonsko bi urejali predvsem najbolj tvegane oblike uporabe umetne inteligence, denimo na področju zdravstvene oskrbe, javnega transporta in pravosodja.

Besedilo tudi opozarja, da državljani EU že po določbah GDPR ne morejo biti...

Slo-Tech - Več kot 50 organizacij in podjetij, med njimi Amnesty International, Privacy International, Digital Rights Foundation, DuckDuckGo in Electronic Frontier Foundation je na vodstvo Alphabeta in izvršnega direktorja Googla Sundarja Pichaija naslovilo odprto pismo glede prednaloženega programja na napravah s platformo Android oz. t. i. "bloatwara".

Tovrstne aplikacije po njihovem mnenju ogrožajo zasebnost uporabnikov, saj jih ni mogoče odstraniti, zaradi svojega posebnega statusa v operacijskem sistemu pa tudi niso podvržene siceršnjemu režimu dodeljevanja dovoljenj za zbiranje podatkov ter za dostop do kamere, mikrofona, lokacije in drugih podatkov o uporabniku, brez da bi slednji mogel na to kakorkoli vplivati.

Zato podpisniki zahtevajo, da Google uporabnikom omogoči popolno odstranjevanje takih aplikacij, ne le njihov izklop, ki v resnici to ni, saj nekatere tudi potem še vedno zbirajo določene podatke. Dalje, prednaložene aplikacije naj gredo skozi enako mero preverjanja kot...

Slo-Tech - V Kaliforniji je z današnjim dnem začel veljati zakon o zasebnosti potrošnikov, ki naj bi podobno kot evropski GDPR dal posamezniku v roke več vzvodov za odločanje o usodi lastnih podatkov. Zakon je pomembna sprememba v ameriškem dojemanju zasebnosti, zlasti, ker je del Kalifornije tudi srčika digitalne industrije, Silicijeva dolina. Po poročanju medijev je zaradi kompleksnega nabora novih pravil stanje tam podobno, kot je bilo pred poldrugim letom v EU, beri, trenutno vlada precejšnja zmeda.

Srž zakona bi lahko povzeli nekako takole: če vaše podjetje letno upravlja s podatki najmanj 50.000 prebivalci Kalifornije, potem jim mora pojasniti, kaj s temi podatki počne, prav tako jim mora dati možnost, da zahtevajo, da se z njihovimi podatki ne trguje, pa tudi možnost, da zahtevajo izbris vseh podatkov, ki se nanašajo na njih. Pomembne spremembe se nanašajo tudi na spremljanje spletnega prometa s pomočjo zunanjih storitev, take spletne strani bodo uporabniku morale ponuditi gumb "Ne...

Slo-Tech - Ta konec tedna v Leipzigu poteka vsakoletni Chaos Communication Congress, na katerem raziskovalci iz celega sveta predstavljajo novosti in nove ranljivosti v programski opremi. Dogodek organizira nemški Chaos Computer Club (CCC), ki sodi med največje stanovske organizacije hekerjev na svetu. Na zanimivem predavanju je Andy Müller-Maguhn, ki je bil včasih tiskovni predstavnik CCC, predstavil prisluškovalne ukrepe, ki jih je bil deležen Julian Assange med svojim bivanjem na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.

Tja se je zatekel junija 2012 še med predsedovanjem Rafaela Corree in zaprosil za politični azil. Odtlej pa do aprila letos je živel na veleposlaništvu, saj bi ga ob izhodu takoj aretirala britanska policija. Formalno je njegovo izročitev zahtevala Švedska, ki ga je obtoževala spolnega napada, a je Assange vztrajal, da gre za pretvezo za kasnejšo izročitev ZDA, ki bi mu zaradi Wikileaksa gotovo sodila. Teh sedem let, ki jih je Assange preživel na ambasadi, pa je bil ves čas...

TechCrunch - Turški varnostni raziskovalec Ibrahim Balic je s pomočjo hrošča v Twitterjevi aplikaciji za Android uspešno povezal 17 milijonov telefonskih številk s pripadajočimi uporabniki. To mu je omogočila napaka v funkcionalnosti za nalaganje stikov, ki po vpisu telefonske številke vrne podatke o uporabniku. Ker aplikacija ne omogoča zaporednega nalaganja številk, je za svoj podvig uporabil več sto lažnih uporabniških računov.

Balic je tako naložil več kot dve milijardi naključno generiranih telefonskih številk in v dveh mesecih (20. decembra je Twitter prekinil njegovo početje) uspel pridobiti podatke o milijonih posameznikih iz več držav. Vzorec podatkov je posredoval tudi novinarjem, ki so jih preverili s pomočjo funkcije za ponastavitev Twitterjevega gesla in spotoma na ta način uspeli identificirati tudi nekega visokega izraelskega politika.

Balic je z odkritjem ravnal precej neeetično, o svoji najdbi je obvestil nekaj neposredno prizadetih uporabnikov, ne pa tudi Twitterja samega....

The New York Times - Novinarji časopisa The New York Times so skozi poročila ameriških obveščevalnih agencij in lastno preiskavo prišli do sklepa, da je aplikacija za sporočanje ToTok, ki je priljubljena predvsem na Bližnjem vzhodu, v resnici zmogljivo vohunsko orodje obveščevalcev Združenih Arabskih Emiratov.

Živimo v času, ko se tako na strani uporabnikov kot oblasti širi spoznanje, da je mogoče programju za instantno sporočanje prisluškovati, s tem pa pridobivajo na vrednosti šifrirane in (domnevno) neodvisne aplikacije. Ena takšnih je ToTok, iz Združenih Arabskih Emiratov, ki je sicer ne smemo mešati z globalno razvpitim TikTokom. Arabski sporočilnik so na Bližnjem vzhodu lansirali sredi letošnjega leta in je z več milijoni prenosov hitro postal zelo priljubljen v ZAE - predvsem spričo dejstva, da so mnoge druge tovrstne aplikacije, kot sta WhatsApp in Skype, tam delno blokirane. Koncem leta se je pričel hitro širiti tudi v Veliko Britanijo in ZDA, s tem pa je prišel pod lupo zahodnih...

Comparitech - Bob Diachenko in varnostno podjetje Comparitech sta objavila poročilo o podatkovni bazi, ki je bila na nekem strežniku dosegljiva brez varnostnega gesla ali kake druge oblike avtentikacije. Gre nekaj več kot 267 milijonov uporabnikov Facebooka, njihova imena, telefonske številke, datume obiskov in userID številke. Raziskovalci domnevajo, da gre za kak ostanek nekdanjih zlorab Facebookovih APIjev, namenjenih zunanjim razvijalcem.

Odkritje so takoj prijavili ponudniku strežnika, kljub temu pa je bila baza prosto dostopna kaka dva tedna in se je medtem že pojavila za prenos na enem od hekerskih forumov. Prizadeti uporabniki lahko tako računajo, da bodo v bodoče deležni kake phishing kampanje in drugih zlorab.

S Facebooka so na novinarsko poizvedovanje na kratko odgovorili, da gre verjetno za podatke še izpred časov, ko so v podjetju začeli bolj resno jemati zasebnost in varovati uporabniške podatke. Ni treba posebej poudarjati, da se je podjetje v zadnjih letih že zapletlo v...

The New York Times - Novinarja časopisa The New York Times sta pridobila velike datoteke trgovcev z lokacijskimi podatki, na podlagi katerih sta lahko na področju Združenih držav natančno sledila pomembnim osebnostim, kot so politiki, pravniki in filmske zvezde.

Ob štosih okoli tega, da dandanes elektronske sledilnike vsak od nas prostovoljno nosi v žepu, mnogi še vedno radi zamahnejo z roko, toda pogumne novinarske reportaže so v zadnjih letih poskrbele, da so vse manj smešni. V tem oziru prednjačijo pri New York Timesu, kjer so lani poskrbeli za odmeven članek, v katerem so pokazali, kako hudo enostavno je v ZDA posameznika locirati v okolici zanimivih krajev, kot so psihiatrične klinike in podobno. Za letošnje božične praznike pa sta nas Stuart A. Thompson in Charlie Warzel osrečila z novim poglavjem na to temo. Neimenovani vir jima je dostavil datoteke trgovcev z lokacijskimi podatki telefonov, iz katerih sta lahko s srhljivo natančnostjo izluščila, kje so se gibale razne znane osebe. (Kdor nima...

Ars Technica - Pretekli teden se je v ZDA pripetila vrsta vdorov v varnostne kamere Ring, ki so bili organizirani skozi enega od hekerskih forumov. To pa je le ena od zaskrbljujočih novic okoli te Amazonove podružnice, za katero sveže novinarske preiskave kažejo, da ima vse bolj nezdravo povezavo z lokalno policijo in izrablja slabo dorečeno zakonodajo za izgradnjo strašljivo razširjenega sistema nadzora.

Pred tednom dni je neznanec v Memphisu nagovoril 8-letnico v njeni otroški sobi in ji dejal, da je Božiček - skozi tam nameščeno notranjo varnostno kamero Ring, ki naj bi jo varovala. Drugod so prizadete družine poslušale zmerljivke in grožnje, vsaj en malopridnež pa je tudi izsiljevali z odkupnino. Huda ura se je v vseh primerih končala z izklopom naprav, toda nenaden porast vdorov je pognal pokonci tako strokovnjake kot medije in Amazonu povzročil precej sivih las. Preiskava še ni povsem pri koncu, toda po sedaj znanih podatkih ni šlo za vdor v katerega od krovnih Ringovih sistemov, temveč so...

Slo-Tech - Spletna stran Algorithmwatch je objavila izsledke ankete o uporabi tehnologije prepoznave obrazov, med policijami držav članic Evropske unije. Iz velike večine so prejeli odgovor, da tehnologijo bodisi že uporabljajo ali pa jo nameravajo vpeljati v naslednjih letih. Najmanj deseterica držav članic tako prepoznavo obrazov že uporablja, še pet pa jo bo vpeljalo v bližnji prihodnosti. Zgolj dve - Belgija in Španija - prepoznave obrazov (za zdaj) ne dovoljujeta. Pri ostalih članicah še čakajo na odgovor.

Prepoznava obrazov se prvenstveno uporablja pri nadzoru državnih meja, zlasti na letališčih, vedno bolj pa tudi pri preiskovanju kaznivih dejanj. Ponekod uporabljajo tudi različico, ki prepoznavo izvaja v realnem času, denimo za preprečevanje in kaznovanje nasilja na množičnih prireditvah ali zaradi iskanja oseb na javnih krajih, na Irskem pa na ta način preverjajo tudi upravičenost posameznikov do socialnih transferjev.

S tem je seveda kar nekaj problemov, tako tehnične kot pravne...

Slo-Tech - Oglaševalske agencije in druga podjetja, ki se ukvarjajo s slednjem uporabnikom na internetu, so odkrili nov način sledenja uporabnikom, četudi ti uporabljajo blokiranje tretjih sledilnikov. V ta namen izkoriščajo sistem CNAME, ki omogoča ustvarjanje bližnjic do drugih domen v zapisih DNS. Medtem ko zapis A kaže na naslov IP, ki pripada posamezni domeni, CNAME kaže na drugo domeno. Tako se CNAME uporablja za ustvarjanje aliasov, ki pripadajo dejanski domeni (canonical name). Toda ker razširitve v brskalnikih nimajo dostopa do sloja zahtevkov, ki gre do DNS, ne morejo vedeti, da gre za aliase.

To odpira pot za novi način sledenja, ki se imenuje CNAME Cloaking. Strani, ki jih v to prepričajo ponudniki storitev za sledenje in oglaševanje, lahko ustvarijo nove poddomene (z naključnimi imeni), ki vsebujejo tretje sledilnike. Orodja za preprečevanje sledenja morajo za vsako spletno stran ugotoviti, katero poddomeno uporabljajo za streženje sledilnikov. To pa pomeni, da namesto enega...

Slo-Tech - Facebook je doživel nov vdor, ki pa ni bil hekerski, temveč klasični vlom. Neznani storilec je vdrl v avtomobil zaposlenega v Facebookovem računovodstvu, ki je imel v njem več diskov s podatki o zaposlenih. Šlo je za podatke o 29.000 nekdanjih in sedanjih zaposlenih, ne pa za podatke o uporabnikih. Na diskih so bile tudi plačilne liste, številke zdravstvenega zavarovanja (social security number) in podatki o delniških opcijah ter drugih nagradah. Podatki niso bili šifrirani, zaposleni pa ni imel pristojnosti, da jih odnese iz podjetja v svoj avto.

Vlom se je zgodil že 17. novembra, a je Facebook prizadete uslužbence obvestil šele sedaj. Da so diski pogrešani, so izvedeli 20. novembra, teden dni pozneje pa so ugotovili, kaj je bilo dejansko na njih. Facebook je incident tudi prijavil policiji, a diskov seveda še niso našli. Vsem prizadetim so ponudili dvoletno naročnino na storitev za spremljanje kraje identitete.

Tatvina prenosnih računalnikov ali diskov iz vozil ni tako redek...

Technology Review - Po tem, ko so prejšnji mesec v ZDA proti lastniku popularne aplikacije TikTok, kitajskemu podjetju ByteDance, sprožili preiskavo zaradi suma grožnje nacionalni varnosti, je zdaj postalo še tarča tožb, ki trdijo, da Kitajcem prodaja zasebne podatke Američanov.

Na internetu, kjer čas teče hitreje, mladina zadnje leto uprizarja množičen prehod na video aplikacijo TikTok. Ta hip je drugi največkrat pretočeni app na svetu - za WhatsAppom - in torej pred YouTubom, SnapChatom ter Instagramom. Uspeh gre v mnogočem na račun polnjenja luknje, ki jo je za seboj pustil leta 2016 ugasnjeni Vine: tudi TikTok je osrediščen okrog kratkih (do 15-sekundnih) video posnetkov, na katere je mogoče s priloženimi orodji prilepiti glasbo, filtre in druge dodatke. Zadeva je pri najstnikih noro priljubljena in tiska instantne medijske zvezde kot po tekočem traku, kar je v zadnjem času privabilo še denar ... pa tudi pozornost zaskrbljene javnosti in regulatorjev.

Problem je v lastniku - pekinški firmi...

Slo-Tech - V ZDA na letališčih že sedaj izvajajo prepoznavanje obrazov za tujce, ki vstopajo v državo, sedaj pa želijo to prakso razširiti tudi na lastne državljane. Oddelek za domovinsko varnost (DHS) predlaga, da v skladu s potrebo po uvedbi biometrične identifikacije vstopajočih in izstopajočih na mejnih prehodih uvedejo obvezno fotografiranje tudi za državljane. Po trenutnih pravilih so bili državljani in imetniki dovoljenja za stalno prebivanje (zelena karta) izvzeti.

V zadnjem času so krepili predvsem nadzor na odhodnih letih, saj so tako želeli poloviti obiskovalce, ki so v ZDA prekoračili dovoljeno trajanje bivanja na vizumu. Prepoznavanje obrazov se še ne izvaja povsod, a imajo do leta 2021 rok, da ga uvedejo na 20 najprometnejših letališčih. Sistem so sicer začeli uvajati leta 2016 in je doslej naletel na nemalo tehničnih težav. Leta 2017 je predsednik Donald Trump podpisal izvršni ukaz, s katerim je še pospešil uvedbo biometričnega prepoznavanja vseh potnikov v mednarodnem in...

Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče je ugodilo zahtevi skupine novinarjev in aktivistov za človekove pravice, s katero želijo preprečiti veljavnost zakonskega določila, po katerem lahko nemška tajna služba BND (Bundesnachrichtendienst) prisluškuje tujim novinarjem. Po mnenju tožnikov - med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga - bi to onemogočilo zaupanje med novinarji in njihovimi viri, prav tako pa tudi uredniško integriteto, zlasti, ko gre za t. i. preiskovalno novinarstvo, ki se zadnja leta precej bolj organizira na mednarodni ravni. Prav prek takega mednarodnega sodelovanja uredništev bi lahko BND posredno nadzorovala tudi nemške novinarje.

Sodišče bo tako sredi januarja prihodnje leto opravilo dvodnevno ustno javno obravnavo primera. Slednje ni pogosta praksa, nemško ustavno sodišče se za tako obravnavo praviloma odloči le, ko gre za pomembna družbena vprašanja.

Zakon o BND je bil sicer sprejet že leta 2016, potem, ko so razkritja Edwarda Snowdna pokazala, da tajne službe svoje delo...

Technology Review - Na Kitajskem je s 1. decembrom v veljavo stopil zakon, po katerem je sleherni kupec kartice SIM podvržen obveznemu skeniranju obraza.

Kitajska zakonodaja je že doslej zahtevala, da uporabniki mobilnih storitev ob njihovem nakupu predložijo osebne dokumente, na katere je bila tudi vezana njihova telefonska številka. To jesen so šli še dlje in septembra sprejeli zakon, po katerem kupcu nove kartice SIM obvezno vzamejo posnetek obraza. Prodajna mesta so imela do 1. decembra, ko je zakon stopil v veljavo, čas, da se na novi standard prilagodijo. Posnetki romajo v centralni register, kjer so podvrženi prečesavanju z algoritmi za prepoznavo obrazov.

Oblasti trdijo, da se bodo tako lahko bolje borile proti prevaram, izsiljevanju in spletnemu nasilju. Kritiki seveda po drugi plati oporekajo, da je to nova stopnica na poti v totalno digitalno diktaturo. Kitajska se mora vse bolj otepati obtožb, da v nekaterih delih države, na primer provinci Xinjiang, z izdatno pomočjo digitalne...

Slo-Tech - Facebook je predstavil novo orodje, s katerim bo možno fotografije prenesti neposredno s Facebooka v račun pri Googlu. Doslej smo lahko fotografije s Facebooka sneli lokalno, sedaj pa ta ovinek ne bo več potreben, da bi jih naložili v Googlov račun. Za zdaj je orodje na voljo uporabnikom na Irskem, v začetku prihodnjega leta pa ga bomo dobili tudi drugod.

Gre za del večjega projekta DTP (Data Transfer Project), v katerem sodelujejo vsi pomembni igralci, na primer Apple, Google, Microsoft, Twitter in ostali. Partnerji v projektu so se zavezali, da bodo svojim uporabnikom omogočili prosto razpolaganje s podatki, kar vključuje tudi izvoz in prenos na druge platforme v konzorciju. To vključuje tudi vedno ljubosumni Apple in njegov iCloud.

Projekt so zagnali julija lani, letos pa dobivamo prve praktične izvedbe. Evropska zakonodaja (GDPR) od podjetij že sedaj zahteva, da uporabnikom ponudijo orodja za enostaven dostop in prenos lastnih podatkov. Ni pa bilo doslej kaj dosti govora o...

FBI - Pametne televizije so se razmahnile v zadnjih letih, pri čemer pamet običajno pomeni povezava v internet, pogosto pa še mikrofon in kamera. Z vidika praktičnost je to vsekakor prikladno, saj je na takšnih televizijah enostavno spremljati spletne pretočne vsebine (Netflix, Hulu, YouTube in druge). Toda nenehna povezanost v internet prinaša tveganja, pred katerimi svari tudi FBI.

Že pred letošnjim črnim petkom je FBI pozval kupce in uporabnike, da svoje pametne televizije primerno zaščitijo. Poudarjajo, da ni nemogoče, da bi proizvajalec ali razvijalci aplikaciji prek pametne televizije poslušali ali gledali uporabnike. Prav tako svarijo pred šibko točko, ki jo pametne televizije prinašajo v domača omrežja, saj lahko hekerji vdrejo v pametne televizije, potem pa od tam do računalnika ali drugih naprav v domačih omrežjih.

Nasveti, ki jih podaja FBI, segajo od logičnih do zanimivih. Razume se, da moramo preverjati dostopnost varnostnih in drugih posodobitev ter jih nameščati. FBI pa...

Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je razsodilo, da evropska pravica do pozabe na internetu velja tudi za primer moškega, ki je bil pred 37 leti na dosmrtno ječo pravnomočno obsojen zaradi umora dveh ljudi na križarki Apollonia. Moškega, ki je sedaj star 77 let, so izpustili leta 2002, sedaj pa si prizadeva, da njegov priimek ne bi bil več povezan s tem zločinom. Trenutno se namreč njegove ime še vedno pojavi pri iskanju po tem terminu, saj je Der Spiegel leta 1999 na spletu objavil tri članke iz let 1982 in 1983 o tem primeru.

Nemško sodišče je leta 2012 zavrnilo zahtevo, češ da pravica do zasebnosti v tem primeru ne prevlada nad pravico javnosti do obveščenosti in pravico do svobode tiska. Toda vmes se je zgodilo leta 2014, ko je Evropsko sodišče (ECJ) razsodilo, da v Evropi velja pravica do pozabe. Temu je sledilo tudi nemško ustavno sodišče, ki je sprejelo pritožbo in razsodilo drugače kot sodišče pred sedmimi leti. Še vedno pa velja, da ta pravica velja samo v EU, zato...

Slo-Tech - Po internetu se je kot tekmovanje razširilo iskanje, kot bo odkril več kombinacij, ki pripeljejo do pojavitve bizarnega hrošča v Facebookovi aplikaciji za iPhone. Na Twitterju so najprej opazili, da je pri drsanju po seznamu objav (feed) v ozadju (skrajno levo) moč videti odprto aplikacijo za kamero. Če odpremo fotografijo in jo zgolj malo potegnemo navzdol, je učinek še posebej viden. To pa ni edini način. Če si ogledujemo videoposnetek in telefon zavrtimo, tako da se pogled spremeni iz pokončnega v ležečega, se aplikacija za kamero pojavi za hip. Enako se zgodi, ko telefon obrnemo še nazaj. To se ne zgodi na vseh telefonih, a na tistih z iOS 13.2.2 jo je uspelo reproducirati več ljudem, medtem ko je iOS 13.1.3 imun. Na Androidu se to ne zgodi.

Najpomembnejše vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je jasno. Ali Facebookova aplikacija v ozadju uporablja kamero ali ne. Za pravico do uporabe vedno vpraša, ker je ta potrebna, kadar želimo neposredno fotografirati in objaviti. Rešitev je...

Ars Technica - Enajsterica potnikov, med njimi deset državljanov ZDA, je s pomočjo organizacije American Civil Liberties Union (ACLU) izbojevala pomembno zmago na bostonskem zveznem sodišču. Potem, ko so jim mejni agenti preiskali prenosnike oz. telefone so o tem leta 2017 sprožili sodni spor. Mimogrede, med tožniki sta se znašla tudi novinar in NASIN inženir, čigar telefon je bil last Jet Propulsion Laboratorija. Sodišče je zdaj odločilo, da vlada potnikom na meji nima pravice preiskovati telefonov in drugih naprav, brez da bi za kaj takega imela utemeljeni in individualizirani sum na storjeno kaznivo dejanje. Preiskave brez sodnega naloga so po mnenju sodišča kršitev četrtega amandmaja ameriške ustave, ki prebivalce ščiti prav pred neupravičenimi preiskavami in zasegi. Prav tako je sodišče odločilo, da so za take preiskave pooblaščeni zgolj uslužbenci dveh agencij, Customs and Border Protection (CBP) in Immigration and Customs Enforcement (ICE).

Ni pa sodišče tožnikom ugodilo glede zahteve, da...

The Wall Street Journal - Sodelovanje, ki sta ga sklenila katoliško podjetje za upravljanje bolnišnic Ascension in Google (povezava je plačljiva, alternativni vir), je slednjemu prineslo dostop do imen, priimkov, rojstnih datumov in zdravstvenih kartotek, s tem pa seveda tudi podatke o laboratorijskih izvidih, hospitalizacijah in diagnozah pacientov. Ascension sicer upravlja 2800 bolnišnic v 22 zveznih državah ZDA, zaradi česar je Googlova pridobljena baza zares spoštovanja vredna. Podjetje ob tem pojasnjuje, da je tak dostop do podatkov stalna praksa in, da jim o tem ni potrebno obveščati ne pacientov in ne zdravnikov, podatke pa uporabljajo že vse od lanskega leta.

Dejstvo, da zdravstveni podatki posameznikov potujejo sem in tja na podlagi zasebnih pogodb med podjetji, je seveda precej odjeknilo pri tistih, ki menijo, da bi morali biti pacienti tisti, ki odločajo o tem, kaj se bo zgodilo s podatki, ki se nanašajo na njih.

Predstavniki Googla še pravijo, da gre pri partnerstvu zgolj za prilagajanje...

Technology Review - Floridski preiskovalec je s sodnim nalogom pridobil poln dostop do baze DNK podatkov GEDmatch, čeprav naj bi njen pravilnik omogočal uporabnikom, da svojih naloženih genetskih informacij ne dajo na razpolago organom pregona.

Komercialno brskanje po dednih informacijah je v tem desetletju doživelo eksploziven razcvet. Podjetja, kot sta 23andMe in Ancestry.com, so prodrla z rodoslovnimi storitvami, ki iz našega zaporedja DNK (bolj ali manj uspešno) sklepajo o našem izvoru in na tej osnovi denimo iščejo izgubljene sorodnike. Posebno razvpita so postala po tem, ko so začeli njihove podatke uporabljati policijski in zasebni preiskovalci ter na ta način polovili že kar nekaj hujših zločincev - enostavno tako, da so z ostanki dednine na prizoriščih zločinov našli njihove sorodnike, ki so svoje genetske podatke odložili v katero od omenjenih bank. Ljudi, ki so v iskanju izvora, sorodnikov ali česa drugega uporabili takšne servise, ni malo: do sredine letošnjega leta jih je bilo že preko...

Slo-Tech - Spomnimo, podjetje je lani skupilo najvišjo možno kazen, ki jo lahko izreče britanski informacijski pooblaščenec (Information Commissioner’s Office oz. ICO) in sicer zaradi svoje vloge v aferi Cambridge Analytica. Facebook se je tedaj na odločbo pritožil in zdaj z ICO pred sodiščem sklenil poravnavo.

V okviru poravnave podjetju ni bilo potrebno priznati svoje krivde, so se pa zavezali, da bodo poravnali 500.000 funtov kazni. Kazen je mila, a tedaj najvišja možna, ker je bilo dejanje - torej zloraba osebnih podatkov uporabnikov - storjeno pred majem 2018, ko je začel veljati GDPR. Po tem mejniku bi namreč podjetje v najslabšem primeru moralo poravnati 4% svojih letnih prihodkov.

Je pa poravnavo zaznamoval čudno spravljiv diskurz. Facebookov pravni zastopnik Harry Kinmonth je ob tem povedal, da je podjetje v preteklosti že sprejelo pomembne ukrepe za bolj restriktiven dostop in uporabo podatkov s strani razvijalcev aplikacij. Ter da ICO za zdaj ni našel dokazov, da so bili podatki...

Slo-Tech - Medtem ko so Britanci ugotovili, da uvedba velikega filtra za pornografijo, ki bi selektivno dopuščal dostop le polnoletnim, vendarle ni tako enostavna in zamisel opustili, imajo na drugem koncu sveta še bolj velikopotezne načrte. V Avstraliji želijo uvesti podoben filter, ki bi dostop do pornografije dovolil le ljudem, ki bi svojo polnoletnost dokazali - s prepoznavanjem obrazov.

Odbor za socialno politiko in pravne zadeve pri spodnjem domu avstralskega parlamenta se ukvarja s problemom zagotavljanja polnoletnosti obiskovalcev pornografskih strani in spletnih stavnic. Ministrstvo za družino in socialne zadeve ter ministrstvo za telekomunikacije, internetno varnost in umetnost je namreč nanj naslovilo zahtevo, da preučijo problematiko in predlagane rešitve. Rešitev so našli v sistemu iz leta 2016. Tedaj so napovedali prvo fazo FVS (Face Verification Service), ki za zdaj deluje, a jo uporablja le manjše število vladnih služb in zvezna policija. FVS omogoča izmenjavo in prepoznavo...

CNet - Ker ZDA na zvezni ravni niso pokazale interesa za varovanje informacijske zasebnosti, kot smo denimo to z GDPR storili v EU, je Kalifornija lani uporniško sprejela svoj lasten zakon, California Consumer Privacy Act, ki bo začel veljati s 1. januarjem. Vse skupaj dobi poseben poudarek, če pomislimo, da gre obenem za zvezno državo, v kateri domuje Silicijeva dolina.

Tamkajšnji generalni tožilec je zato te dni objavil nekaj napotkov, ki naj bi podjetjem pomagali pri prilagajanju novim pravilom. "Zasebnost je v Kaliforniji pravica," je ob tem dejal Xavier Becerra in dodal: "Podjetja pa se morajo zavedati, da nevednost ne bo veljala kot opravičilo."

Najprej, podjetja morajo uporabnikom vnaprej pojasniti kakšne podatke o njih zbirajo, predvsem pa morajo s takim početjem prenehati, če tako želi posameznik. Enako velja za prepoved prodaje podatkov tretjim osebam ali pa za zahtevo po izbrisu zbranih podatkov, tudi v teh primerih morajo podjetja brezpogojno ugoditi zahtevi uporabnika....

Slo-Tech - Iz Twitterja so sporočili, da so telefonske številke in elektronske naslove uporabnikov, ki so jih ti zaupali za postopke preverjanja pristnosti, nekaj časa po pomoti uporabljali tudi v oglaševalske namene. Napako naj bi prejšnji mesec že odpravili.

Podrobneje: šlo je za primerjanje seznamov številk in naslovov uporabnikov s seznami, ki jih imajo oglaševalci v Twitterjevih sistemih Tailored Audiences in Partner Audiences. Kako je do tega lahko prišlo in kdo točneje je za to odgovoren, v firmi niso želeli pojasniti; prav tako ne, koliko uporabnikov je bilo oškodovanih in kako dolgo se je ta nepravilnost vlekla. Pravijo pa, da so luknjo 17. septembra zakrpali.

To je sicer le še eden v vrsti takšnih pripetljajev, saj so lani pri podobni praksi ujeli tudi Facebook (plačljiv vir). Toda najnovejša nerodnost še posebej izpostavlja nerazumno Twitterjevo prakso obveznega zahtevka po uporabnikovi telefonski številki v primeru rabe dvostopenjske avtentikacije: navesti jo je treba tudi, če...

Slo-Tech - Še pred koncem leta, po najnovejših napovedih pa že kar novembra, bo v Franciji stekel program Alicem. Ta bo vsem državljanom prinesel digitalno identiteto, ki bo povezana s prepoznavanjem obraza. Ker alternative digitalna identiteta za zdaj ne predvideva, so se številne organizacije za varovanje zasebnosti in tudi informacijski pooblaščenec CNIL že oglasile z nasprotovanjem. La Quadrature du Net je celo vložila tožbo proti državi, s katero želi ustaviti projekt Alicem, kar se zagotovo en bo zgodilo.

Digitalne identitete postajajo po vsem svetu čedalje pomembnejše, saj z njimi vlade državljanom po elektronskih poteh omogočajo dostop do potrebnih podatkov in poslovanje z državo. V Sloveniji se največkrat uporabljajo digitalna potrdila, na Kitajskem pa imajo na primer sistem s prepoznavanjem obrazov, ki je povezan z državnimi bazami in vodi natančno statistiko o obnašanju državljanov. V Franciji zagotavljajo, da tako obsežnega sistema, ki bi bil povezan z ostalimi bazami, ne bo.

V...

Slo-Tech - Notranji ministri Velike Britanije, Avstralije in ZDA so v odprtem pismu, naslovljenemu na Facebook, podjetje pozvali k ponovnemu razmisleku glede end-to-end šifriranja sporočil. Tehnološka podjetja po njihovem mnenju nosijo odgovornost, da poiščejo pravo ravnovesje med pravico do zasebnosti na eni in javno varnostjo na drugi strani. Celostno šifriranje po njihovem mnenju ogroža življenja in varnost naših otrok, obenem pa načenja mednarodna prizadevanja, ki stremijo k kar najhitrejšemu dostopu organov pregona do vsebine potencialno nezakonitih sporočil. To zadnje se nanaša na sporazum, ki ga bosta v kratkem sklenila London in Washington in o katerem smo poročali pred dnevi. Slednji bo pohitril izmenjavo takih informacij med državama, kar je doslej običajno trajalo od pol leta pa tudi do dveh let. Kakopak, problem ki ostaja je šifriranje, saj bodo taka sporočila sporazumu navkljub ameriškim preiskovalcem nedosegljiva.

Facebook za zdaj trdno brani zasebnost svojih uporabnikov. To je...

ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je danes odločilo, da lahko sodišča v EU Facebooku in drugim ponudnikom sorodnih platform odredijo globalni izbris uporabniških komentarjev, če so ti prepoznani kot nezakoniti. ECJ je odločalo v zvezi s primerom nekdanje poslanke Zelenih Avstrijskega spodnjega doma Eve Glawischnig-Piesczek, ki je Facebook tožila pred avstrijskim sodiščem in zahtevala izbris komentarja, ki je bil po njenem mnenju žaljiv za njen ugled. Objava, pod katero se je komentar nahajal, je bila vidna vsem uporabnikom Facebooka.

ECJ v obrazložitvi, v kateri interpretira določbe Direktive o elektronskem poslovanju, pravi, da: "Pravo EU ne varuje ponudnika, kot je Facebook pred zahtevo pa umiku identičnih, v določenih primerih pa tudi samo podobnih komentarjev, če so ti bili poprej spoznani za nezakonite. Še več, pravo EU tudi ne izključuje, da taka zahteva, skladno z določbami mednarodnega prava, učinkuje po vsem svetu."

Skratka, odločba še pravi, da mora biti sporni material...

Slo-Tech - Google se, vsaj na površju, trudi uporabnikom zagotoviti več zasebnosti. Danes predstavljajo nekaj novosti v svojih storitvah, ki nam bodo omogočile več zasebnosti oziroma podatkov ne bodo (vidno) povezovale z našim računom pri Googlu. Prva novost je zadela zemljevide Google Maps, ki dobivajo možnost inkognito, podobno kot jo imajo brskalniki. Kadar bomo brskali na ta način, se zgodovina iskanja in aktivnosti ne bodo beležile, torej nam Google ne bo pripravljal priporočil, informacij o prometu in drugih statistik, povezanih z obiskanimi kraji. Naslednja novost je možnost brisanja zgodovine v YouTubu. Izbrati je možno, kako dolgo naj si YouTube zapomni podatke o naši aktivnost (3 mesece, 18 mesecev, trajno), iz katerih nam potem servira predlagane posnetke. Možnost brisanja zgodovine bo dobil tudi Assistant, ki mu bomo lahko preprosto rekli "Hey Google, delete the last thing I said to you".

Nova je tudi funkcija Password Checkup, ki bo preverjala, ali so naša gesla ali pa so bila...

ECJ - Ni pomembno, ali gre za osebne podatke uporabnikov ali ne, obiskovalci spletnih strani morajo v vseh primerih AKTIVNO dati soglasje za sprejem piškotkov. Tako je odločilo Evropsko sodišče v primeru nemških organizacij za varstvo potrošnikov proti podjetju Planet49. Ta je v preteklosti premagoval branilce potrošnikov na nižjih inštancah nemškega sodstva z argumenti, da je predizpolnjen “checkbox” (ko spletna stran obiskovalcu ponudi že “odkljukane” trditve - ponavadi so te ločene na piškotke za analitiko in piškotke za oglaševanje - in jih obiskovalec v paketu vse potrdi) skladen z zahtevami GDPR.

Ko so zaščitniki potrošnikov izčrpali vsa pravna sredstva na nižjih inštancah, so se obrnili na nemško vrhovno sodišče, ki je za mnenje zaprosilo Evropsko sodišče. GDPR je namenjen zaščiti zasebnega življenja posameznikov in mora poskrbeti, da je uporabnikom popolnoma jasno, s čim soglaša pri potrditvi sprejetja piškotkov. In rešitev “Checkbox” uporabnikom odvzema transparenten način...

Bloomberg - Sporazum med državama naj bi bil podpisan v oktobru, v medije pa je pred dnevi pobegnilo nekaj podrobnosti. Dogovor pokriva predvsem platforme družabnih medijev in njihova orodja za sporočanje, za katera sta se državi dogovorili, da si bosta njihovo vsebino izmenjali v primerih, ko gre za resna kazniva dejanja, torej terorizem in pedofilijo. Obenem sta se zavezali, da bosta s tem v zvezi preiskovali le lastne državljane, ZDA pa tako pridobljenih informacij ne bodo smele uporabiti v procesih, ki se po njihovem pravu kaznujejo s smrtno obsodbo.

Praktično izvajanje takega sporazuma je seveda pogojeno z možnostjo dostopa obeh držav do vsebine takih sporočil, ki so danes večinoma že celovito oz. end-to-end šifrirana, kar pomeni, da bosta morali najti način, kako učinkovito pritisniti na ponudnike. Ta proces se sicer odvija že nekaj časa, tako so letos spomladi Apple, Google, Microsoft, WhatsApp in drugi ostro nastopili proti britanski obveščevalni agenciji GCHQ(Government...

ECJ - Sodišče Evropske unije (ECJ) je v primeru francoskega informacijskega pooblaščenca (CNIL) proti Googlu razsodilo, da slednjemu ukrepov, povezanih s t. i. pravico do pozabe ni potrebno izvajati zunaj EU. V praksi to pomeni, da mora Google, ko prejme ustrezen zahtevek, sporne povezave odstraniti le iz iskalnih zadetkov v državah članicah EU, ne pa tudi drugod po svetu. Zaradi česar je mogoče do njih še vedno dostopati z maskiranjem svoje lokacije ali preprosto z uporabo kakega VPN omrežja. Pomeni pa nekako tudi to, da namen vzpostavitve instituta pravice do pozabe ni zaščita posameznika, pač pa zgolj skrivanje določenih podatkov pred prebivalci EU.

Spor ima korenine v letu 2015, ko je CNIL od Googla zahteval globalen umik določenih spornih povezav, Google pa je te povezave s svojim geoblokiranjem umaknil le za uporabnike v EU. CNIL je zato podjetju izrekel globo v višini 100.000 evrov, Google pa se je branil, da bi tak način izvajanja pravice do pozabe lahko zlorabili nedemokratični...

The New York Times - Facebook je odstranil in jim preprečil dostop do omrežja več deset tisoč aplikacijam, za katere je obstajal sum, da nezakonito zbirajo osebne podatke uporabnikov družbenega omrežja. Gre za rezultate programa App Developer Investigation, ki so ga uvedli lanskega marca po aferi Cambridge Analytica. Po neuradnih podatkih gre za 69.000 aplikacij, ki jih je napisalo okrog 400 razvijalcev. Nazadnje je Facebook aplikacije, ki ne spoštujejo osebnih podatkov, odstranjeval lanskega avgusta. Tedaj so jih odstranili zgolj 400.

Facebook je aplikacije odstranil zaradi različnih razlogov. Večina jih je bila odstranjenih, ker njihovi avtorji niso želeli sodelovati s Facebookom v programu. Kakšnih 10.000 pa je dejansko osumljenih kraje osebnih podatkov. Aplikacije na Facebooku so različnih vrst, oblik in namenov. Nekatere, takih je največ, predstavljajo igre, druge omogočajo dostop do kakšnih storitev ali strani, ki same po sebi niso povezane s Facebookom, le za prijavo ga uporabljajo. Facebook...

Bloomberg - Po vzoru Kitajske tudi Indija želi postaviti enotni državni sistem za prepoznavanje obrazov, s katerim želi pomagati kronično kadrovsko podhranjeni policiji (1 policist na 724 prebivalcev, v Sloveniji je to razmerje 1:294). Prihodnji mesec načrtujejo objavo javnega razpisa za postavitev centraliziranega sistema, ki bi bil povezan s podatki, ki jih zajame več milijonov kamer po državi, in z drugimi bazami podatkov, denimo z bazo prstnih odtisov. Sistem bodo uporabljali za prepoznavanje kriminalcev, pogrešanih oseb in mrtvih, so dejali.

Nevladne organizacije, kot je Internet Freedom Foundation, so že izrazila zaskrbljenost. Indija je država, ki nima zakonodaje o varovanju osebnih podatkov in ki ima dolgo zgodovino cenzure interneta. Postavitev sistem brez ustreznih varovalk, ki ga bodo zgradile in verjetno tudi vzdrževale tuje multinacionalke, predstavlja potencialno veliko nevarnost.

V državi imajo slabe izkušnje s postavitvijo sistema Aadhaar, ki povezuje biometrične podatke...

Vice - Norveški raziskovalci so razvili program, ki skuša z rabo strojnega učenja zakriti posameznikov obraz v videu v realnem času na način, da še vedno ohrani njegov pristen izraz.

Tehnologija deepfakov, s čimer se popularno označuje rabo strojne inteligence za ustvarjanje vizualnih ponaredkov, ima vse od svoje popularizacije pred dvema letoma skrajno negativen prizvok, saj se jo v glavnem uporablja za izdelavo lažne pornografije in predstavlja precejšnjo nevarnost za prodor lažne propagande. Toda pristop bo mogoče v prihodnosti izkoristiti tudi v pozitivne namene. Inženirji na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu so razvili program DeepPrivacy, katerega cilj je anonimizacija oseb v video posnetkih na način, da se še vedno ohrani njihov prvotni...

Slo-Tech - V resnici je že Edward Snowden z objavo dokumentov leta 2013 pokazal, da se v modernem svetu na internetu prisluškuje vsem in vsakomur, le da tega države niso obešale na veliki zvon. Pred tem se je o prisluškovanju le špekuliralo, Snowden pa je priskrbel prve konkretne dokaze. Toda države so še vedno večidel zanikale te prakse. Velika Britanija in Južna Afrika pa sta sedaj javno priznali, da imata opremo za množično prestrezanje internetnega prometa in da jo tudi uporabljata. Ta razkritja so na dan prišla v več sodnih postopkih, kjer sta bili državi prisiljeni razkriti nekatere dokumente.

V Veliki Britaniji gre za program Tempora, kakor se imenuje prestrezanje podatkov na podmorskih kablih, ko ti pridejo na britansko obalo. Privacy International je zaradi tega tožil britansko državo,...

Slo-Tech - Takoj zatem, ko je Google skupil 170 milijonsko kazen za kršitve zasebnosti otrok, so se na podjetje zgrnile še precej hujše obtožbe. Johnny Ryan, CPO (Chief policy officer) v podjetju Brave, ki ponuja istoimenski brskalnik, je pri irskem informacijskem pooblaščencu vložil pritožbo zoper Google, potem ko so v podjetju nekoliko raziskali Googlov sistem Authorised Buyers, prej znan pod imenom DoubleClick.

Google namreč že ves čas po sprejetju GDPR trdi, da podjetjem, ki sodelujejo v njihovih realnočasovnih dražbah (RTB) in prejemajo občutljive podatke o obiskovalcih spletnih strani, preprečuje kombiniranje podatkov, s katerimi bi lahko posameznika identificirali. Prav tako jim po sprejemu GDPR več ne ponuja...

The Verge - Kazen je v okviru poravnave izrekel ameriški regulator za trgovino, FTC oz. Federal Trade Commission, in sicer zaradi nezakonitega zbiranja podatkov o otrocih, mlajših od 13 let, brez da bi v to privolili njihovi starši. Podjetje je namreč skrivaj uporabljalo zgodovino ogledov otrok, da bi jim nato plasirali personalizirane oglase. Tako zbiranje podatkov pa prepoveduje že davnega leta 1998 sprejeti zvezni zakon Children's Online Privacy Protection Act, znat tudi pod imenom COPPA. Dalje, YouTube je dolga leta ostro zanikal, da na svojo osrednjo storitev namerno mami otroke, po drugi strani...

theguardian.com - Po več mesecih zapletov, ki so povezani predvsem z načinom, kako Facebook hrani naše podatke, je podjetje končno ponudilo orodje, s katerim lahko pobrišemo sledove svojih spletnih aktivnosti, ki jih beleži Facebook in z njim povezana podjetja. Clear History je za zdaj na voljo uporabnikom na Irskem, Južni Koreji in Španiji, preostali svet pa naj bi postopoma sledil v naslednjih mesecih.

Orodje je v praksi zavihek "Aktivnosti zunaj Facebooka" v nastavitvah, kjer vidimo spisek spletnih strani in aplikacij, ki smo jih obiskali in, ki spremljajo naše aktivnosti, da bi jih posredovale Facebooku, ki jih nato monetizira s pomočjo ciljanega oglaševanja. To lastno zgodovino bo po novem mogoče pobrisati. Bo pa mogoče početje...

Vice - Pred dnevi smo poročali, da Microsoftovi zaposleni poslušajo pogovore opravljene prek prevajalske funkcije Skypa. Sporno pri tem je bilo dejstvo, da so v politiki zasebnosti navajali le analiziranje posnetkov, ne pa tudi, da to počno ljudje iz krvi in mesa. Podobno so mediji letos pri poslušanju zvočnih zapisov uporabnikov zalotili Google in Apple. Obe podjetji sta se po razkritju zavezali, da bosta s tako prakso prenehali oziroma ponudili možnost odklonitve, t. i. opt-out. .

Pri Microsoftu so ubrali drugo pot, kot so opazili pri Vice Motherboard, so popravili svojo politiko zasebnosti, v kateri je po novem omenjeno tudi človeško procesiranje posnetkov, poleg Skypa tudi za glasovne iskalne poizvedbe, ki jih uporabniki...

Slo-Tech - Minuli mesec smo poročali, da lahko nekateri Googlovi zaposleni in podizvajalci v določenih primerih poslušajo pogovore, ki jih posname Google Assistant. Izkazalo se je, da ni edini, saj tudi Microsoft lahko sliši, kaj se pogovarjamo prek Skypa. Kadar uporabljamo storitev za avtomatično prevajanje, lahko Microsoftovi podizvajalci te pogovore poslušajo, kažejo dokumenti, ki jih je pridobil Motherboard Vice.

Microsoftova spletna stran sicer jasno navede, da se posnetki pogovorov, kadar se uporablja prevajalnik, lahko analizirajo, a nikjer ne piše, da bodo to počeli ljudje. Motherboard je pokazal, da imajo ljudje dostop do zvočnih posnetkov na Skypu, prav tako pa imajo vpogled v pogovore, ki jih posname Cortana. Dostop imajo celo pogodbeni podizvajalci, torej...

Slo-Tech - V WhatsAppu je podobno kot v še nekaj drugih aplikacijah za hipno sporočanje vgrajeno šifriranje od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end), s čimer se tehnično preprečuje prisluškovanje. Facebook ne more prestrezati komunikacije niti je izročiti na primer organom pregona, ker to ni tehnično izvedljivo. Lahko pa bi seveda komunikacijo prestrezali na samem viru, ugotavlja Facebook.

Facebook želi v WhatsApp uvesti sistem za avtomatiziran nadzor komunikacije, ki bi iskal in filtriral neprimerne vsebine. Šlo bi za sistem, ki bi bil sicer lokalno nameščen na napravi (denimo na pametnem telefonu), a bi se ves čas posodabljal z novimi ključnimi besedami in algoritmi, in sproti pregledoval vse, kar bi uporabnik napisal, še preden se to šifrira. Če bi zaznal kakšne...

Slo-Tech - Ustavno sodišče nadaljuje s presojo zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), v okviru katere je pred časom razveljavilo določbe o tehnični prepoznavi registrskih tablic, tokrat pa so obravnavali pravno podlago za uporabo brezpilotnih zrakoplovov pri opravljanju policijskih nalog v okviru člena 144a.

Tudi to presojo je zahteval Urad varuha človekovih pravic, kjer menijo, da je uporaba dronov sporna, saj je v zakonu opredeljena na izrazito splošen način, da s tem ni več zadoščeno ustavni zahtevi, po kateri morajo koristi uporabe brezpilotnih zrakoplovov odtehtati težo takega posega. V uradu še posebej izpostavljajo določbo, ki omogoča uporabo dronov tudi za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov ter...

Evropska komisija - Evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova je ob predstavitvi poročila o izvajanju pravil o varstvu podatkov Slovenijo, Grčijo in Portugalsko pozvala, naj pohitijo z usklajevanjem svojih zakonodaj z evropskimi pravili o varstvu podatkov.

Komisarka sicer v poročilu ugotavlja, da je večina članic uspešno sprejela ustrezno notranjo zakonodajo, razen že omenjene trojice izjem, med katere sodi tudi Slovenija. Jourova je obenem poudarila, da se proti tem državam ne bo obotavljala sprožiti postopkov zaradi kršenja evropskega prava, če bo to potrebno.

Po naših podatkih je Zakon o varstvu osebnih podatkov še vedno v fazi osnutka, na zadnjo različico pa je bilo podanih nekaj deset pripomb, tako da se je vse skupaj vrnilo še...

Slo-Tech - Ta teden je splet obnorela aplikacija FaceApp, ki računalniško postara obraz na fotografiji in z uporabo umetne inteligence prikaže zelo realistično podobo. V resnici aplikacija ni nova, saj je prva verzija izšla že januarja 2017. Aplikacija ponuja različne možnosti manipulacije fotografij, od pomlajevanja, spreminjanja spola, dodajanja nasmeška, brade, spreminjanja pričeske, do - staranja, ki je pritegnilo največ pozornosti. Toda za obilico prahu je poskrbelo odkritje, da je aplikacija iz pod prstov ruskega avtorja in da ob namestitvi zahteva dovoljenje za dostop do vseh fotografij na telefonu.

Aplikacijo razvija Wireless Lab, v katerem je vodja Yaroslav Goncharov. Ta se je na navedbe, da naj bi aplikacija kradla in v...

Slo-Tech - V sredo so kazahstanske oblasti začele prestrezati ves promet prek HTTPS v državi, s čimer želijo okrepiti nadzor nad internetom in početjem državljanov. Ponudniki dostopa do interneta so morali vzpostaviti posebne spletne strani, na katerih lahko uporabniki namestijo državne certifikate. Z namestitvijo certifikatov, ki jih je izdala kazahstanska vlada, bi imele oblasti možnost dešifrirati komunikacijo med uporabniki in strežniki HTTPS, jo prebrati in potem šifrirati ponovno ter poslati do končnega cilja. Gre torej za klasični napad MITM.

ISP-ji uporabnike od včerajšnjega dne preusmerjajo na strani za namestitev certifikate, če tega še niso storili. Enaka obvestila so prejeli po...

Slo-Tech - Potem ko je San Francisco pred dvema mesecema postal prvo mesto, ki je prepovedalo uporabo tehnologije za prepoznavanje obrazov, zgledu sledijo še druga mesta. Drugi je bil Somerville v Massachusettsu, tretji pa postaja Oakland. Mestna oblasti so zakonodajo sprejele v torek in z njo prepovedale "pridobivanje, posedovanje, uporabo ali dostop" do opreme za avtomatsko ali polavtomatsko prepoznavanje obrazov, ki služi identifikaciji posameznika.

Oakland je imel že doslej precej stroga pravila, saj so morali morebitni uporabniki tehnologij za nadzor predhodno dovoljenje Komisije za zasebnost, kar je veljalo tudi za državne in zvezne oblasti ter financiranje. Predsednica mestnega sveta pojasnjuje, da je zanesljivost...

Slo-Tech - Ustavno sodišče (US) je razveljavilo dele Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), ki se tičejo rabe tehničnih sredstev pri optični prepoznavi avtomobilskih tablic. Presojo je leta 2017 predlagal varuh človekovih pravic.

Sodišče je najprej ugotovilo, da je z ustavo neskladen četrti odstavek 113. člena, ki policiji omogoča uporabo takih tehničnih sredstev pri ugotavljanju pogojev za udeležbo voznika in vozila v cestnem prometu ter pri iskanju oseb in predmetov. Zakon še pravi, da policija to sme pod pogojem, da se tehnična sredstva uporabljajo na način, ki ne omogoča množičnega nadzora in obrazne prepoznave, omogoča pa tudi hrambo preostalih registrskih številk (torej, kolateralno zajetih pri iskanju storilca prekrška) do sedem dni.

Odstavek je po...

Slo-Tech - Na Slo-Techu smo v letošnjem letu večkrat poročali o primerih dobrih praks, ki jih je v zvezi z uporabo piškotkov na spletni strani vzpostavila pisarna Informacijskega pooblaščenca.

Ker je potrebno tudi v drugi polovici leta 2019 slovenskim spletnim razvijalcem zagotoviti posel, se je prejšnji teden Informacijski pooblaščenec v duhu dobre prakse zagotavljanja stabilnega regulatornega okolja, kot predpogoja za kakršenkoli gospodarski razvoj, odločil, da je čas za spremembo smernic z opisom najboljših praks s tega področja:
...

Bloomberg - V naslednjih dneh lahko pričakujemo začetek uradne preiskave Amazona, ki jo bo uvedla evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager, piše Bloomberg. Iz virov blizu Komisije je slišati, da Vestagerjeva ni zadovoljna z rezultati izsledkov preliminarnih preiskav, ki kažejo na sume nezakonitega delovanja Amazona. Naslednji korak bo zato začetek formalne preiskave.

Glavni očitek je seveda krnjenje konkurence. Amazon naj bi uporabljal podatke o nakupih, ki jih ima od svojih strank, da onemogoča manjše prodajalce na Marketplaceu. Amazon ima namreč podatke, kaj se kupuje tudi pri neodvisnih prodajalcih na njihovi platformi. Vestagerjeva mu očita, da Amazon uporablja in predeluje te podatke, da bi si zagotovil prednost, s čimer...

Slo-Tech - Upravljavec podatkov mora z vsakim od pogodbenih obdelovalcev podatkov skleniti pogodbo o obdelavi, kjer točno določi pogoje, načine, namene in vse kar sodi zraven. To je ena izmed novosti, ki jih je vpeljal GDPR. Vendar, kot kaže primer iz prakse, ni vedno tako.

Teorija: Upravljavec in obdelovalec

Za lažje razumevanje začnimo z malo teorije: glede na GDPR je "upravljavec" oseba, ki ima nadzor nad podatki. Torej določa kateri podatki se zbirajo, kako se obdelujejo in kako se uporabljajo. "Obdelovalec" jih obdeluje – za upravljavca. Obdelovanje je po dosedanji praksi Informacijskega pooblaščenca “karkoli” nekdo naredi s podatki: hramba, pregledovanje, upravljanje zbirke, brisanje …

Takšno razumevanje je pomenilo, da so bili praktično vsi subjekti, ki so imeli karkoli s hrambo in obdelovanjem podatkov, vsaj obdelovalci. Ne samo trgovec, ki je zbiral in uporabljal podatke o uporabi kartice zvestobe, pač pa tudi družba, ki je zanj upravljala podatkovno bazo in izdelovala poročila,...

Slo-Tech - Krepi se zavedanje, da oblačne storitve pomenijo, da imamo svoje podatke v računalniku nekoga drugega, s čimer se odrečemo delu nadzora nad njimi. Informacijski pooblaščenec v nemški zvezni državi Hessen je v skladu s tem odločil, da je v šolah uporaba Officea 365 (in drugih podobnih oblačnih storitev) nezakonita, ker ni možno zagotoviti varovanja osebnih podatkov. Gre za sklep večletnih javnih debat in preiskav.

Microsoft je pred leti v oblačne storitve v Nemčiji vložil več milijonov dolarjev. Predlani je informacijski pooblaščenec v Hessnu odločil, da je uporaba Officea 365 dopustna, če se zagotovi, da bodo vsi podatki ostali na nemškem ozemlju. Toda lani je Microsoft ugasnil nemški oblak, kar pomeni, da so se podatki ponovno začeli pretakati v ZDA. Ameriška...

Slo-Tech - Ta teden je odjeknila vest, da imajo Googlovi zaposleni dostop do pogovorov, ki jih opravljamo s pomočnikom Google Assistant, in da jih tudi sistematično poslušajo. Novinarji belgijske hiše VRT NWS so odkrili, da zaposleni poslušajo te pogovore, da bi izboljšali iskanje. Nekateri izmed teh pogovorov so povsem neškodljivi, drugi pa lahko vsebujejo tudi zelo osebne informacije.

Govorni pomočniki so v zadnjem času postali precej priljubljeni, saj jih imajo Amazon, Google, Apple, Microsoft in drugi. Telefon le na glas vprašamo, kakšno je vreme v Mariboru, pa nam bo odgovoril. Da se ti pogovori snemajo in shranjujejo, je jasno zapisano v pogojih uporabe, ki pa jih večina seveda ne bere. Ne piše pa, da lahko Googlovi zaposleni to poslušajo. Google je celo zatrjeval, da...

ZDNet - Tamkajšnji senat je namreč odobril nadaljnjo obravnavo ustavnega amandmaja, ki bo, če bo sprejet, pravico do varovanja osebnih podatkov na digitalnih platformah uvrstil med temeljne pravice in svoboščine državljanov. Predlagatelji menijo, da je taka zakonska zaščita odgovornost vsake države, uvrstitev med ustavne norme pa pomeni, da država področju priznava določeno pomembnost.

Brazilija v tem pogledu sodi med naprednejše države, saj so tam v začetku leta ustanovili urad nacionalnega informacijskega regulatorja, podoben organ, kot ga poznamo v državah članicah EU. V uradu pripravljajo zakonodajni okvir s tega področja, obenem pa so zadolženi tudi za preganjanje in kaznovanje...

The Verge - Britanska informacijska pooblaščenka je otoškemu letalskemu prevozniku zaradi lanskoletnega vdora izrekla globo v višini 183 milijonov funtov. V incidentu so bili razgaljeni osebni podatki približno pol milijona njihovih strank, med drugim številke kreditnih kartic, naslovi, imena, uporabniška imena in gesla ter podrobnosti o posameznikovih potovanjih.

Pooblaščenka je ukrep pospremila s komentarjem, da izguba osebnih podatkov ni zgolj neprijetnost, pač pa je naloga podjetij vzpostavitev potrebnih ukrepov, da bi zaščitili pravice svojih uporabnikov do zasebnosti. Globa še ni pravnomočna, British Airways (BA) ima zdaj 28 dni časa za pritožbo, v podjetju pa so nad odločitvijo regulatorja obenem presenečeni in razočarani.

...

Slo-Tech - Da Googlovi roboti preberejo vsa naša elektronska sporočila, ni nobena skrivnost. Na tak način se odstranjuje spam, hkrati pa Googlov Assistant izve dovolj o nas, da nam lahko pomaga: rezervira restavracije, naročuje gume, vpisuje lete v koledar itd. Manj prijetno pa je dejstvo, da vseh teh podatkov nikakor ne moremo pobrisati, četudi v celoti izpraznimo elektronski predal. Google ne pozablja.

Kdor si želi pogledati, kaj vse si je Google zapomnil o dosedanjih nakupih, lahko odsurfa na spletno stran Purchases. Tam niso le nakupi, ki smo jih opravili prek Googlove storitve, temveč vsi običajni nakupi, za katere smo račun, dobavnico, potrdilo ali karkoli podobnega prejeli v Gmail. Google beleži vse. Zato se na primer v koledarju avtomatično znajdejo leti, za katere smo vozovnice prejeli v...

theguardian.com - Neodvisna raziskava, ki so jo opravili na Univerzi v Essexu, je pokazala, da je nedolžnih kar 81 % domnevnih osumljencev, identificiranih s pomočjo prepoznave obrazov, ki jo uporablja del britanskih policijskih uprav. Znanstveniki so obenem mnenja, da je celoten postopek zelo verjetno pomeni tudi kršenje temeljnih človekovih pravic. Metropolitanska policija se zato te dni sooča z ostrimi pozivi, naj preneha z uporabo nedelujoče tehnologije. Predstavniki policije pa na drugi strani, zaradi uporabe drugačne metodologije, trdijo, da se sistem zmoti le v enem od tisoč primerov.

Scotland Yard je raziskovalcem med lanskim junijem in letošnjim februarjem dovolil šestkrat uporabiti njihov sistem za prepoznavo obrazov. S...

Slo-Tech - Kot se je izkazalo v preteklosti, številne zdravstvene ustanove v Sloveniji verjamejo v sharing is caring. Tokrat smo si nekoliko bolj podrobno ogledali ZD Nova Gorica in si zastavili nekaj vprašanj.

1. Ali imajo na spletni strani Facebook Pixel?

Seveda ga imajo.

<!-- Facebook Pixel Code -->
[...]

Berete njihovo novico o hemeroidih? Odlično, zdaj so to povedali Facebooku.

2. Ali imajo spletno naročanje naročanja receptov Powered by SRC Infonet?

Tudi imajo. Glej gumb na dnu spletne strani:



3. Ali je mogoče ta mojrecept.si obtežen s tim. sledilci (angl. trackerji)?

Seveda je. Spletišče uporablja Google Analytics in sicer v oglaševalskem načinu, dodatno pa še Hotjar Analytics, ki v ozadju za vsak primer še enkrat naloži Google Analytics. Da ne bi česa zgrešili pa za vsak primer nalagajo še pisave z Google Fonts. Kajti: eden ni nobeden.

[...]
{f.hj.documentHtml=b.documentElement.outerHTML;c=b.createElement("script");c.async=1;c.src="//static.hotjar.com/c/hotjar-
[...]
...

Slo-Tech - Fundacija Open ID, ki bdi nad istoimenskim odprtim standardom in decentraliziranim avtentikacijskim protokolom, je na Apple naslovila posebno odprto pismo. V njem opozarjajo, da funkcionalnost Sign in with Apple, ki sicer temelji na Open ID platformi, ni povsem skladna z njihovim standardom, kar uporabnike izpostavlja določenim varnostnim in zasebnostnim tveganjem. Fundacija je zato objavila spisek razlik med obema standardoma, ki bi jih Apple po njihovem mnenju moral popraviti.

Sign in with Apple omogoča prijavljanje na spletne strani in v...

The Verge - V ameriški zvezni državi Virginija je začel veljati zakon, sicer sprejet že marca, ki kriminalizira razširjanje računalniško generirane golote in seksa. Pravzaprav so samo dopolnili predpis, ki obravnava t. i. revenge porn, torej objavljanje žgečkljivih slik nekoga, ki za to ni dal soglasja. Storilcem po novem grozi do leta dni zapora in 2.500 dolarjev denarne kazni.

Tako obdelane fotografije in videi so že ob svojem pojavu zbudili bojazen, da bi bilo na ta način mogoče razširjati dezinformacije. Zato so številne države napovedale sprejem podobnih ukrepov.

Med državami s kazensko zakonodajo, ki pokriva tudi umetno ustvarjene slike, je denimo še Škotska, v Ameriški zvezni državi Teksas pa bo prepoved začela veljati...

Slo-Tech - Vlada Republike Slovenije je včeraj predstavila prenovljeno osrednje spletno mesto državne uprave GOV.SI. Pol milijona evrov vredna spletna stran ima cilj uporabniku na prijaznejši način na enem mestu zagotoviti vsebino organov državne uprave.

In končno lahko rečemo, da je država cilj po odlični uporabniški izkušnji dosegla. Uporabniku izjemno prijazna spletna stran, ki je plod dela podjetja Innovatif, uporabnikov celo ne nadleguje z obvestilom o piškotkih, ki jih uporabniku naloži na njegovo napravo.

Na spletni podstrani, kjer opisujejo piškotke na GOV.si nam namreč lepo razložijo, da smo za upravljanje s piškotki odgovorni sami. Kot namreč pojasnjujejo, "večina spletnih brskalnikov samodejno sprejme piškotke", vendar pa imamo uporabniki možnost, da sami...

Slo-Tech - Italijanski informacijski pooblaščenec je Facebooku izrekel globo v višini enega milijona evrov. Gre za novo kazen zaradi afere Cambridge Analytica, ki je izbruhnila lani aprila. Tedaj se je izkazalo, da so imeli v podjetju Cambridge Analytica več let dostop do podatkov vsaj 87 milijonov uporabnikov Facebooka, ki so namestili določene aplikacije (zlasti igre). Ker se kršitve nanašajo na obdobje pred sprejemom evropske direktive o varstvu osebnih podatkov (GDPR), so globe sorazmerno nizke.

Lani je Velika Britanija zaradi istega prekrška Facebook kaznovala s pol milijona funtov, italijanska globa pa ni dosti višja. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Italija kaznovala Facebook, ker je vsaj 57 Italijanov preneslo...

Slo-Tech - Yahoo je na Japonskem uvedel nov sistem ocenjevanja uporabnikov, ki v obrisih spominja na, sicer precej obsežnejši, kitajski sistem družbene bonitetne ocene. V ocenjevalnem sistemu Yahoo! Japan ID je privzeto vključenih 48 milijonov uporabnikov, ki se sicer lahko izpišejo, a morajo to aktivno storiti (opt out).

Sistem avtomatično izračunava oceno uporabnika na podlagi več faktorjev, denimo zgodovine plačil, ocen pri nakupih, preteklih rezervacijah in morebitnih preklicih, dostopnosti osebnih podatkov itd. Te podatke lahko dobijo različne strani, denimo Crowdworks, ki se ukvarja s posredovanje oglasov za delo. Uporabniki so besni, zlasti ker je sistem privzeto vključen za vse.

Eden izmed razlogov, da si kitajska...

Slo-Tech - Petdeset tehnoloških podjetij, civilnih združenj in varnostnih strokovnjakov se je podpisalo pod odprto pismo, v katerem so obsodili predlog britanskega GCHQ (Government Communications Headquarters), po katerem bi obveščevalcem po potrebi omogočili prisluškovanje šifriranim komunikacijam. Med precej ogorčenimi podpisniki pisma so denimo tudi Google, Apple in WhatsApp.

Predlog,...

Spiegel Online - Kot je konec tedna poročal Spiegel, je nemški notranji minister Horst Seehofer napovedal sprejem zakonodaje, ki bo od ponudnikov telefonije in neposrednega sporočanja zahtevala, da na zahtevo sodišča predložijo vsebino sporočil v navadni tekstovni obliki. V nasprotnem primeru jih čaka blokada delovanja v Nemčiji, v praksi pa bi to pomenilo prepoved end-to-end enkripcije v tej državi. Morda je treba omeniti, da je minister Seehofer, sicer prihaja iz CDU, znan po svojih trdoročnih prebliskih glede migrantov in varnosti nasploh.

Na napoved so se že negativno odzvali nekateri nemški ponudniki storitev za sporočanje, med njimi Threema in Wire, ki so pred leti - zlasti po razkritjih Edwarda Snowdna, da prisluškujejo tudi domnevni zavezniki - našli tržno nišo v varni komunikaciji. Njihove...

Slo-Tech - Priljubljenemu nemškemu start-upu, ki ima tudi v Sloveniji več tisoč uporabnikov, je nemški informacijski pooblaščenec v Berlinu izrekel eno doslej najvišjih glob za kršitve evropske direktive o varstvu osebnih podatkov GDPR. Internetna banka N26, ki ima v 24 evropskih državah 2,5 milijona komitentov, bo morala plačati 50.000 evrov kazni. Razlog je nespoštovanje zakonskih določil o varovanju osebnih podatkov pri nadzoru sumov pranja denarja. Ključni problem je bilo nepooblaščeno obdelovanje osebnih podatkov nekdanjih strank.

N26 je ustvaril tako imenovano črno listo vseh nekdanjih strank. Takšne baze podatkov nekdanjih strank niso dovoljene, N26 pa bi lahko vodil le seznam nekdanjih strank, ki so osumljene pranja denarja, ne pa kar vseh. N26 je omenjene...

Slo-Tech - Google in njegovo zbiranje osebnih podatkov za potrebe oglaševanja sta se prvič znašla pod drobnogledom irskega pooblaščenca za varovanje osebnih podatkov. Irskega zato, ker ima Googlova evropska filiala sedež v tej državi članici. Sicer pa je v ospredju predvsem zanimanje za to, kako Google procesira naše osebne podatke v vsaki fazi oglaševalskih transakcij in če je vse skupaj skladno z določbami Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, znane tudi pod kratico GDPR.

Preiskava se je začela na iniciativo lastnikov brskalnika Brave, ki zatrjujejo, da Google uredbo krši s tem, ko podatke o naših spletnih interesih posreduje podjetjem, ki nato na avkciji tekmujejo z denarjem, čigav oglas bomo ugledali. Johnny Ryan iz podjetja Brave je tako...

The Verge - San Francisco je kot prvo mesto v ZDA (najbrž tudi drugod) v prvem branju sprejelo prepoved uporabe tehnologije prepoznave obrazov. Sklep o tem je z veliko večino sprejel mestni nadzorni odbor, veljal pa bo za vse agencije, seveda tudi za organe pregona. Vsaka uporaba tovrstnega nadzora bo poslej zahtevala soglasje mestnih organov, ukrepi, ki so že v uporabi, pa bodo revidirani za nazaj.

Prepoznava obraza je že zdavnaj začela sprožati vprašanja, povezana s temeljnimi človekovimi svoboščinami, na drugi strani pa so praktični preizkusi pokazali celo vrsto napak in odklonov pri njeni uporabi. Celo ponudniki sami so se zavzeli za konkretnejše zakonsko uokvirjenje tega fenomena.

Seveda so se oglasili tudi pristaši...

CNet - Na internetu se je znašla odprta in dostopna baza podatkov, ki vsebuje osebne informacije več kot 80 milijonov...

Der Standard - Avstrijska vlada je predstavila (angleški prevod) predlog novele zakona o skrbnosti in odgovornosti v internetu, s katerim želi močno omejiti možnost anonimnega komentiranja na spletu. Po novem zakonu bi morali uporabniki, ki uporabljajo spletne platforme, kakršni so forumi, portali z možnostjo komentiranja in podobno, upravljavcu predložiti svoje osebne podatke. Za strani, ki bodo kršile to obveznosti, so predpisane visoke globe.

To ne pomeni, da bi bili komentarji na spletu zapisani s pravim imenom in priimkov. Še vedno bi ostala možnost anonimnega prikazovanja, le da bi imel upravljavec spletne strani tudi podatke o istovetnosti avtorja. Te bo moral predati policiji, če bi prišlo do preiskave, ali v nekaterih...

Slo-Tech - Raziskovalci s sydneyjske univerze so se odločili preveriti, ali mobilne aplikacije za zdravje zbrane osebne podatke posredujejo tretjim strankam in ali uporabnikom to povedo. Osredotočili so se aplikacije, ki so namenjene boju z depresijo ali pomoči pri prenehanju kajenja. Našli so 36 najpogosteje uporabljenih aplikacij s teh področij in ugotovili, da jih velika večina podatke posreduje vsaj Facebooku ali Googlu, a tega ne razkrijejo uporabnikom.

Da številne aplikacije podatke posredujejo ali prodajajo drugim podjetjem, v resnici ni nobeno presenečenje (v preteklosti smo imeli primer aplikacije za spremljanje menstruacij, ki je podatke trosila naokoli). To početje postane še posebej problematično, ko imamo opraviti z aplikacijami, ki razpolagajo z...

Slo-Tech - Pred slabim mesecem dni smo poročali o incidentu, v katerem se je izkazalo, da je Facebook hranil gesla uporabnikov v tekstovni obliki, kar že samo po sebi predstavlja veliko varnostno šlamparijo. Podjetje je tedaj ob nekaj sto milijonih uporabnikov Facebooka poročalo tudi o nekaj deset tisočih uporabnikih Instagrama. Zdaj se je izkazalo, da gre tudi v tem primeru za več milijonov uporabnikov.

Drugi del najnovejšega zasebnostnega kolapsa v podjetju pa predstavlja razkritje, da je družba hranila poštne stike poldrugega milijona svojih uporabnikov, kajpak, brez da bi za kaj takega imela njihovo soglasje. Med majem 2016 in letošnjim marcem so namreč uporabnike pozivali k preverjanju poštnih naslovov in to...

Slo-Tech - Microsoft je potrdil, da so hekerji uspeli pridobiti dostop do elektronskih predalov nekaterih uporabnikov spletne pošte Hotmail oziroma MSN. Za zdaj ni znano, koliko uporabnikov je bilo prizadetih. Microsoft je sprva trdil, da so napadalci lahko prebirali le zadeve elektronskih sporočil, kasneje pa je priznal, da je bil v vsaj nekaj primerih (šest odstotkov prizadetih uporabnikov) možen dostop do celotne vsebine elektronskih sporočil.

Za zdaj kaže, da so hekerji nekako pridobili prijavne podatke enega izmed inženirjev, ki je imel dostop do elektronske pošte uporabnikov. Microsoft je dejal, da so že onemogočili omenjeni račun in blokirali dostop napadalcev. Napad je po trditvah hekerjev trajal šest mesecev, Microsoft pa trdi, da je bil nepooblaščen dostop...

Slo-Tech - Facebook se je zapletel v nov varnostni incident, ki zajema zasebnost njegovih uporabnikov. Brian Krebs piše, da je od leta 2012 do nedavna Facebook gesla nekaterih uporabnikov hranil kar v besedilni obliki. To pomeni, da so bila gesla zapisana v podatkovni bazi in vidna vsakomur, ki je imel dostop. Facebook je navedbe potrdil, a dodal, da niso zabeležili nepooblaščenih dostopov ali zlorab.

Viri poročajo, da gre za med 200 milijoni in 600 milijoni gesel uporabnikov Facebooka, ki so bila shranjena v besedilni obliki in indeksirana, tako da je imelo do njih dostop več kot 20.000 Facebookovih zaposlenih. Facebook naj bi še vedno poizkušal ugotoviti, koliko gesel je dejansko izpostavljenih in od kdaj se napaka vleče...

Slo-Tech - Kupovanje spolnih pripomočkov v tim. “sex shopih” je povezano z določeno družbeno stigmo. Ljudem je praviloma neprijetno stopiti v fizično trgovino in kupiti enega izmed bolj ali manj eksplicitnih artiklov. Po drugi strani pa lahko nakup kakršnega koli izdelka iz omenjene kategorije povsem enostavno in praviloma tudi bolj anonimno opravimo preko spleta. Klik ali dva in čez nekaj dni nam poštar v nevpadljivi embalaži dostavi naročeni izdelek na dom.

Ostanejo pa digitalne sledi. Ime in priimek kupca, njegov naslov (za dostavo), kontaktni podatki (telefonska številka, e-naslov) in bančna transakcija. Ter seveda kaj je oseba kupila in kdaj. In ti podatki so občutljivi.

sex-trgovina.si

Anonimni vir nas je pretekli teden opozoril na dve...

Slo-Tech - Podjetje Maneks plus za svojo spletno trgovino Kidstar.si, prek katere prodaja obleke, igrače in druge izdelke za najmlajše, uporablja platformo WordPress. Če je uporabnik k URL naslovu spletne trgovine dodal »/uploads«, je lahko dostopal do vseh računov in dobavnic, ki jih je podjetje izdalo. Tako je lahko kdorkoli, brez dodatnega računalniškega znanja, dostopal do osebnih podatkov strank podjetja.




Primeri dobavnic in računov strank:





Informacije o varnostnem incidentu smo včeraj pred objavo članka posredovali Informacijskemu pooblaščencu, z objavo pa počakali do umika spornih vsebin s spleta.

Slo-Tech - Računi, izdani strankam spletne trgovine Proteini.si s športno prehrano in dodatki k prehrani, so bili prosto dostopni na na spletišču http://izpis.proteini.si/&#8221 (spletna stran je v tem času delovala samo na nešifrirani HTTP povezavi).

Brskanje po strežniški mapi je bilo sicer onemogočeno, zato “na prvo žogo” ni bilo mogoče dobiti seznama vseh računov. Vendar pa je bilo do seznama vseeno mogoče dostopati, in sicer tako, da smo spreminjali številke v imenu datoteke (npr. namesto “1-1-12645.pdf” bi zapisali “1-1-12644.pdf”, itd.).


Iz priloženih zaslonskih posnetkov je tako razvidno, da je bilo mogoče videti račune izdane pravnim in fizičnim osebam, pri čemer je bilo iz računov mogoče videti imena in naslove ter prebivališča fizičnih oseb, pa...

Slo-Tech - "Uhajanja podatkov ni bilo", je za različne slovenske medije na šlamastiko z osebnimi podatki svojih pacientov prek svoje PR službe odgovorila Splošna bolnišnica Izola. V odgovoru so podali večje število argumentov, zakaj naše poročanje ni bilo »pravilno«. V nadaljevanju bomo analizirali glavne argumente bolnišnice Izola in pokazali, kako smo prišli do dejstev, ki smo jih podali v članku Nov vrhunec digitalne transformacije v slovenskem zdravstvu: do podatkov zdravstvenega stanja Primorcev kar prek Googla.

1. »Uhajanja podatkov ni bilo«

Bolnišnica Izola se brani, da je Google javnosti omogočal dostop le do t.i. »snapshotov« oz. »posnetkov splenega mesta«, na katerem so se nahajali izvorni dokumenti. Dostop do samih izvornih dokumentov prek Googla naj ne bi bil mogoč.

Vendar, Google indeksira samo dokumente, ki so javno objavljeni na spletni strani. Sam obstoj posnetkov v Googlovem indeksu dokazuje, da so bili izvorni dokumenti javno dostopni na spletni strani SB Izola.

Google...

Slo-Tech - Izvidi in napotnice Slovencev, ki so se naročili na pregled v bolnišnici Izola od začetka leta 2016, so bili do preteklega tedna dostopni kar prek Googla. Kot je razvidno iz priloženih slik, je prišlo do (tudi za slovenske razmere) neverjetne »šlamastike« pri varovanju osebnih zdravstvenih podatkov pacientov bolnišnice. Vse podrobnosti sicer še niso znane, vse pa kaže, da je IT sistem avtomatično objavljal izvide in napotnice na spletu. Ker Google (in seveda drugi spletni iskalniki) avtomatično indeksira vso vsebino, ki ni zaščitena na platformah, kot je WordPress, je lahko kdorkoli na svetu preverjal zdravstveno stanje Primorcev.

Informacijski pooblaščenec je bil o »nepravilnostih« obveščen pretekli petek in je takoj odredil bolnišnici umik dokumentov s spleta. Kar...

scmp.com - Kitajska, država, ki je znana po nizki ceni zasebnosti svojih prebivalcev, namerava v naslednjih nekaj letih povečati omrežje nadzornih CCTV kamer na približno 400 milijonov. Številne od teh bodo opremljene tudi s katero od tehnologij s področja umetne inteligence, denimo tisto za prepoznavo obrazov. A slednja ima, kljub temu, da gre za tehnološko že precej dozorelo področje, še vedno precej pomanjkljivosti. Zlasti, če ljudje na ulici pred kamero zakrivajo svoj obraz.

Zato je kitajski startup Watrix lani oktobra predstavil svoj izdelek, ki omogoča razpoznavo načina hoje posameznika. Pri tem spremlja nekaj tisoč različnih podatkov, od obrisa celotnega telesa, kota pod katerim se premikajo roke, usmerjenost stopal pri...

Slo-Tech - “Informacijski pooblaščenec (IP) pojasnjuje, da je pri spletnih piškotkih potrebno razlikovanje glede na njihovo vlogo in invazivnost. “ Tako informacijski pooblaščenec prek svoje PR službe posredno odgovarja na vprašanja in problematiko glede zasebnosti na internetih, ki smo jih v zadnjih tednih izpostavili prek serije člankov (1., 2., 3., 4). Ne bomo trdili, da je bil to odziv prav na naše zapise, čeprav objave časovno sovpadajo.

V tem članku bomo primerjali zadnje medijske objave Informacijskega pooblaščenca z našimi ugotovitvami glede zasebnosti na internetih v Sloveniji.

Prvič: Zakonito in neživljenjsko

Uporabo piškotkov na spletnih straneh v Sloveniji ureja ZEKom-1 v 157. členu. Člen določa kdaj je piškotke dopustno shraniti v terminalski opremi uporabnika, in sicer “[…] samo pod pogojem, da je naročnik ali uporabnik v to privolil potem, ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov […]”. Zakonska dikcija je dokaj trda,...

Slo-Tech - Nov teden, nove zmage. Naši “kavč inšpektorji” so spet poiskali nekaj zanimivih primerov spletnih strani državnih organov, ki imajo piškotke urejene skladno z najboljšimi praksami Informacijskega pooblaščenca. Te nove prakse so res olajšale življenje programerjem. Hkrati pa so našli še nekatere nove trende, ki se tudi bliskovito širijo po slovenskem delu svetovnega spleta.

Vrhovno državno tožilstvo RS

Vrhovno državno tožilstvo lani ni dobilo le novega šefa, dobilo je tudi novo spletno stran. Seveda takšna moderna spletna...

Slo-Tech - Aplikacijam na pametnih telefonih zaupamo različne skrivnosti oziroma jim dovolimo beležiti znatne dele naših življenj, številne pa potem to zaupanje nagradijo tako, da podatke takoj posredujejo Facebooku, ne da bi uporabniki to sploh vedeli. Gigant namreč zbira uporabniške osebne podatke številnih priljubljenih aplikacij, četudi te sploh nimajo nobene uradne povezave s Facebooom. Prenos se dogaja praktično v realnem času, saj Facebook pogosto prejme informacije le nekaj sekund po njihovem nastanku, poroča The Wall Street Journal.

Zadnji preizkusi 70 popularnih aplikacij, ki imajo več milijonov uporabnikov, kažejo, da se vsaj v 11...

Bloomberg - Kalifornijski guverner Gavin Newsom je v svojem nagovoru o stanju v tej zvezni državi predlagal uvedbo digitalne oz. podatkovne dividende, posebnega davka, ki bi ga zaradi upravljanja z osebnimi podatki plačevala velika tehnološka podjetja. Kot je povedal guverner, ki je na svojem položaju šele kak mesec, bi bilo prav, da so prebivalci Kalifornije, ki gosti največ takih podjetij, deležni dela...

Slo-Tech - Odpoklici izdelkov ali prehranskih proizvodov, ki predstavljajo tveganje za zdravje ali življenje potrošnikov, niso nič nenavadnega in se v EU redno dogajajo. Sedaj pa smo priče prvemu odpoklicu izdelka, ker predstavlja tveganje za zasebnost. Otroška pametna ura Safe-KID-One, ki jo proizvaja nemški Enox, ima toliko varnostnih pomanjkljivost, da so na RAPEX-u (Rapid Alert System for Non-Food Products) objavili informacijo o odpoklicu.

Glavni problem je nezaščitenost komunikacije med uro in strežniki, ki ni šifrirana. Ker ima ura cel kup senzorjev, denimo GPS, mikrofon in zvočnik, ter možnosti klicanja, pošiljanja in sprejemanja sporočil, to predstavlja velikansko varnostno tveganje. Ura je sicer namenjena staršem, da bi laže sledili otrokom in komunicirali z njimi....

The Intercept - Zapori v Združenih državah potiho gradijo ogromno zalogo biometričnih zvočnih podpisov tako jetnikov kot tistih, ki so z njimi v telefonskem kontaktu, tamkajšnje pravo pa v tem trenutku dogajanju ne uspe slediti.

Medtem ko s prstom kažemo na Kitajsko in njeno skrb vzbujajočo rabo prepoznave obraza za množični nadzor, pa tudi na Zahodu rastejo banke biometričnih podatkov. The Intercept je razkril, da se v Združenih državah pospešeno razrašča praksa beleženja in kopičenja zvočnih podpisov jetnikov, ki uporabljajo telefon za komunikacijo z zunanjim svetom. S takšnim identifikacijskim zaznamkom je potem moč govorca prepoznati v drugih pogovorih, v...

TechCrunch - Facebook se je zapletel v nov škandal z osebnimi podatki, saj je TechCruch odkril, da je mladoletnim uporabnikom nezakonito predlagal namestitev vohunske aplikacije Facebook Research za telefone z iOS in Androidom ter jim za uporabo plačeval do 20 dolarjev na mesec. Apple je takoj po ugotovitvi, da je Facebook nezakonito uporabljal svoj status s certifikatom (Enterprise Developer Certificate), preklical Facebookove certifikate in onemogočil aplikacijo Facebook Research. Na Androidu za zdaj še ostaja.

Zgodba se začenja že v letu 2014, ko je Facebook kupil podjetje Onavo za 120 milijonov dolarjev....

podcrto.si - Potem, ko je domači portal Pod Črto lani objavil članek o nepravilnostih, povezanih s hranjenjem profilov DNK v policijskih bazah, je Policija o zadevi sprožila notranji nadzor Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL), ki ga je izpeljal Direktorat za policijo in druge varnostne naloge pri ministrstvu za notranje zadeve. Nadzor je pokazal, da Policija evidence DNK ni vodila v skladu z določili zakona o nalogah in pooblastilih policije o hrambi podatkov, saj njihov informacijski sistem ni bil pravočasno prilagojen zakonskim spremembam. Posledično NFL za kar 6001 vzetih profilov ni razpolagal s podatki o njihovem odvzemu in hrambi, kot to zahteva zakon, zato so jih morali iz svojih evidenc izbrisati. Domnevno gre...

The New York Times - Kot so razkrili pri NYT, gre za zamisel samega Marka Zuckerberga, po kateri naj bi trojico med seboj konkurenčnih aplikacij povezali z enotnim sistemom za neposredno sporočanje. Povedano drugače, uporabnik Facebooka bo lahko komuniciral z nekom, ki uporablja samo WhatsApp.

Dela na združevanju so se že začela, a ker gre po besedah neimenovanih predstavnikov Facebooka za zahteven proces, naj bi končno rešitev predstavili šele konec tega oz. v začetku prihodnjega leta.Taka združitev bo po pričakovanjih v bodoče precej poenostavila delo njihovih programerjev, saj bodo iz skupnega jedra vsem trem aplikacijam lažje dodajali nov funkcionalnosti. Drugi tak verjeten plus bo deljenje uporabniških podatkov čez vse tri platforme,...

Slo-Tech - Pravica do pozabe v Evropi velja že skoraj pet let (od maja 2014) in v tem času je samo Google moral odstraniti že več kot milijon iskalnih zadetkov. Svojevrsten prvenec pa je dosegla nizozemska kirurginja, ki je na sodišču izbojevala prvi primer, ko je moral Google odstraniti povezavo do informacij o malomarnem zdravljenju. Zaradi malomarnosti so bili kirurginji sprva vzeli licenco, zaradi česar se je znašla tudi na neuradni nizozemski spletni strani, kjer so na nekakšnem digitalnem sramotilnem stebru navedeni vsi nekompetentni zdravniki. Po pritožbi so kazen spremenili v pogojno in ji vrnili licenco, a je zapis na omejeni spletni strani ostal. Iskanje po imenu te kirurginje pa je na Googlu vedno kot prvi zadetek vrnilo prav omenjeno sramotilno...

Commission nationale de l'informatique et des libertes - Francoski regulator za varstvo osebnih podatkov (CNIL oz. Commission nationale de l'informatique et des libertés) je Googlu izrekel kazen v višini 50 milijonov evrov, potem, ko po njihovem mnenju podjetje ni spoštovalo določb splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR).

Kot zatrjujejo pri CNIL, je Google uporabnikom premalo transparentno predstavil podrobnosti o njihovi politiki upravljanja z osebnimi podatki. Ključne informacije, denimo nameni procesiranja podatkov, dolžina njihovega hranjenja in uporaba za personalizacijo oglasov, so raztreseni po večih dokumentih, dostop do relevantnih informacij pa je mogoč šele po 5-6 klikih. Dalje, podjetje uporabnikom ni ponudilo zadostnih...

Slo-Tech - Spletna stran Have I Been Pwned, ki se ukvarja z beleženjem ukradenih in pobeglih prijavnih podatkov uporabnikov različnih spletnih storitev, je sporočila, da so pridobili bazo s 773 milijoni elektronskih naslovov in 21 milijonov enoličnih gesel. To je največja baza doslej. Kot pojasnjuje ustanovitelj strani Troy Hunt, gre za kombinacijo novih in starih vnosov, ki so se valjali po internetu. Sedaj zbrani v eni datoteki z imenom "Collection #1" in krožijo po forumih in tudi na spletni strani Mega. Takšne zbirke so še posebej pripravne za hekerje, saj ljudje pogosto reciklirajo gesla, zato lahko podatke z ene kompromitirane spletne strani uporabijo še na številnih drugih.

Najnovejša datoteka je največji tovrstni ulov. Vsebuje 1,16 milijarde unikatnih kombinacij elektronski...

Time - Applov izvršni direktor Tim Cooke je v gostujočem komentarju v Time Magazinu pod drobnogled vzel, kot pravi sam, sivo ekonomijo trgovanja s podatki, o kateri se uporabnikom v veliki večini niti ne sanja. Za primer je navedel spletni nakup, nekaj, kar je večina od nas že kdaj napravila. Prodajalec namreč kupcu večinoma pozabi omeniti, da bo podatke, povezane z nakupom, pozneje prodal enemu od t. i. data brokerjev, podjetij, katerih edina dejavnost je zbiranje, razvrščanje in nadaljnja prodaja takih podatkov.

Cook je zato pozval vlado v ZDA, naj zakonodajno čimprej celostno uredi to področje, vzpostavi register podjetij s tako dejavnostjo, kar bi uporabnikom omogočilo spremljanje poti svojih podatkov, po želji pa tudi njihov umik iz prometa. "In sicer na...

Bloomberg - Generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije Maciej Szpunar je podprl Google pri zavzemanju, da bi se posameznikova pravica do pozabe izvajala samo pri iskalnih poizvedbah, ki potekajo z ozemlja EU.

Državljani EU imamo namreč od leta 2014 pravico zahtevati od ponudnikov iskalnih pogonov, da odstranijo zadetke, ki vsebujejo netočne, nepopolne, nepomembne ali pretirane podatke o posamezniku. A Google si je predpis razlagal nekoliko drugače, kot nekatere države članice in je take podatke napravil nevidne samo na ozemlju države iz katere je prihajal vlagatelj zahteve. Podjetje se namreč pri tem poslužuje podatkov o geolokaciji posameznika.

Tako je zadeva po sporu med Googlom in francoskim pooblaščencem za varstvo osebnih podatkov, leta 2016 prišla...

Slo-Tech - Kljub katastrofalnemu letu, ki je za Facebookom, ljudje njegovo uporabnost še vedno cenijo sorazmerno visoko. Ena izmed metod za oceno, kolikšno uporabno vrednost pripisujemo neki stvari ali storitvi, je izmeriti, za kolikšno denarno protivrednost bi se ji odpovedali. Ob tem moramo seveda vedeti, da funkcija ni simetrična - ljudje izgubo občutimo dosti močneje kakor dobitke, zato za prenehanje uporabe zahtevamo več, kot bi bili za začetek uporabe pripravljeni plačati.

V študiji, ki so jo objavili v PLOS One, so raziskovalci ugotovili, da bi ljudje v povprečju zahtevali več kot 1000 dolarjev, da bi se Facebooku odpovedali za eno leto. Gre...

Slo-Tech - Ko je nek nemški uporabnik Amazonovih storitev podjetje zaprosil za podatke, ki jih o njem hranijo, so mu poslali 1700 zvočnih posnetkov nekoga povsem drugega.

Pametne zvočnike uporablja že okrog četrtina ameriških gospodinjstev in strašljivih zgodbic o nevarnostih govorečih asistentov za našo zasebnost smo se že kar navadili. Toda najnovejša ne prihaja iz Čezlužja, temveč iz Nemčije. Neimenovani Nemec je na osnovi pravic, ki jih ima(mo) po GDPRju, od Amazona zahteval osebne podatke, ki jih družba hrani o njem. Po dveh mesecih so mu poslali za sto megabajtov datotek, med katerimi je resda bila zgodovina njegovih poizvedb v spletni trgovini, a obenem tudi 1700 zvočnih posnetkov in...

Slo-Tech - Indijska vlada je včeraj pooblastila deseterico državnih agencij, da po potrebi prestrezajo, spremljajo ali dešifrirajo podatke na napravah, ki se nahajajo na območju njihove države. Gre za že obstoječ, a po novem precej razširjen predpis, ki ponudnikom in naročnikom storitev oz. komurkoli, ki mu je naprava poverjena v nadzor, nalaga, da pri dostopu do podatkov nudi vso tehnično in drugotno pomoč prej omenjenim agencijam. V nasprotnem primeru je zagrožena denarna kazen in tudi do kar sedem let zapora.

Podoben ukrep, a na ravni zakona in vendarle v nekoliko milejši obliki, je nedavno sprejela Avstralija. Indijske oblasti ta nekakšen pogrom zagovarjajo z domnevno varovalko, po kateri bo...

Slo-Tech - Skorajda ne mine teden, da ne bi poročali o novih razkritjih, kako malomarno je Facebook ravnal z osebnimi podatki svojih uporabnikov. To pot je The New York Times pridobil dokumente iz leta 2017, ki dokazujejo, da je imelo več kot 150 različnih podjetij dostop do osebnih podatkov uporabnikov. Med njimi najdemo tudi Microsoft, Netflix, Spotify, Amazon in Yahoo. Facebook je ta podjetja obravnaval kot partnerje, zato jih je domala izvzel iz pravil o zasebnosti.

V praksi je to pomenilo, da je imel na primer Microsoftov iskalnik Bing dostop do vseh prijateljev uporabnikov, četudi ti vidnosti niso dovolili. Spotify, Netflix in Royal Bank of Canada so imeli na primer možnost prebiranja, pisanja in brisanja zasebnih sporočil...

Slo-Tech - Zadnje čase se velika tehnološka podjetja na vso moč trudijo delati vtis, da jim je mar še za kaj več, kot samo za številke pri prihodkih in dobičku. Microsoft je tako nedavno vnovič opozoril na pasti pri vpeljavi tehnologije za prepoznavo obrazov, zdaj pa se mu je v loži politične korektnosti kot kaže pridružil še Google.

Kent Walker, višji podpredsednik Googla in njihov prvi pravnik, je na svojem blogu objavil zavezo podjetja, da na Google Cloud ne bodo prodajali APIjev za prepoznavo obraza, vsaj ne dokler ne razjasnijo nekaj ključnih tehnoloških in političnih vprašanj. Po njegovih besedah je prepoznava obrazov v določenih primerih nadvse uporabna, denimo pri iskanju pogrešanih oseb. Kljub temu...

Slo-Tech - Facebook si je privoščil novo nepazljivosti, zaradi katere so bile fotografije več milijonov uporabnikov javno dostopne. Kot so pojasnili v izjavi za javnost, so med 13. septembrom in 25. septembrom letos aplikacije imele dostop do vseh fotografij uporabnika, čeprav se to ne bi smelo zgoditi. Prizadetih je 6,8 milijona uporabnikov, do katerih fotografij je imelo dostop okrog 1500 aplikacij 876 razvijalcev.

Gre za aplikacije, ki jih je Facebook potrdil, uporabniki pa avtorizirali za dostop do profila. Toda tudi v takem primeru imajo aplikacije dostop le do tistih fotografij, ki so objavljene. V konkretnem primeru pa so imele aplikacije dostop tudi do fotografij, ki so bile del Marketplacea, Facebook Stories ali sploh...

Slo-Tech - Varnostna služba glasbenice Taylor Swift je maja na koncertu v Kaliforniji za obrambo pred zalezovalci uporabila tehnologijo prepoznave obraza, ne da bi obiskovalce o tem obvestila. To je zadnji kamenček v mozaiku aferic, ki opozarjajo na pravno neurejenost področja v ZDA.

Po tem, ko smo skozi letošnje leto videli vrsto opozoril strokovnjakov za strojno učenje, da področje prepoznave obraza ni ustrezno urejeno in posledično predstavlja resno tveganje za vdor v zasebnost ljudi, prihaja do udejanjanja teh strahov v praksi. Miku Downingu iz svetovalnega podjetja Oak View Group je namreč pred dnevi "ušlo", da je varnostna služba Taylor Swift na majskem koncertu v kalifornijski Pasadeni prikrito uporabila prepoznavo...

The New York Times - Nobena skrivnost ni, da mobilni telefoni poznajo našo lokacijo izjemno natančno. Številne aplikacije zbirajo te podatke, pogosto pod pretvezo nudenja boljših storitev in informacij, kar nam tudi povedo. Precej manj odkrite pa so pri dejstvu, da pogosto lokacijske informacije uporabnikov prodajajo tretjim podjetjem. The New York Times je podrobneje raziskal to početje in ugotovil, da tudi anonimizacija podatkov ne pomeni, da ljudje ne moremo več prepoznati.

Aplikacija namreč zbirajo podatke o lokaciji zelo pogosto, nekatere celo več tisočkrat dnevno. The New York Times je pridobil vpogled v bazo enega izmed podjetij, ki se ukvarjajo s tem. Čeprav so podatki anonimizirani, lahko zelo preprosto ugotovimo, komu pripadajo, saj so natančni na nekaj metrov in minut. Aplikacije točno vedo, po kateri poti se...