» »

Elsevier v PDF-je člankov podtika enolične identifikatorje

Elsevier v PDF-je člankov podtika enolične identifikatorje

Slo-Tech - Elsevier je potrdil ugotovitve Johnnyja Saundersa , da nekateri založniki v PDF-je člankov ob vsakem prenosu dodajo enolični identifikator, s katerim lahko določijo vir datoteke ob nadaljnjem deljenju. Elsevier priznava taktiko, a zatrjuje, da gre za boj proti izsiljevalski programski opremi (ransomware) in ne za sledenje dokumentom.

Njihov tiskovni predstavnik je dejal, da enolični identifikator v PDF-jih preprečuje kibernetska tveganja na lastnih sistemih in na sistemih uporabnikov. Poudarja, da v dokumentih ni metapodatkov, ki bi omogočali identifikacijo uporabnika ali bralca. Gre za način, kako zaznajo vire napadov in o tem obvestijo uporabnike. Konkretno niso razložili, katere kibernetske napade imajo v mislih ali pred katerimi se morajo braniti. Ni pa jasno, kako si Elsevier hkrati predstavlja trditvi, da dokumenti nimajo podatkov za identifikacijo in da lahko pomagajo odkriti, kateri odjemalec je bil žrtev vdora.

Saunders, doktorski študent nevroznanosti na Univerzi v Oregonu, je dejal, da se mu zdi ta utemeljitev nenavadna. Prepričan je, da želi Elsevier spremljati, kdo razpečuje članke in ljudem preprečiti brezplačno prebiranje zaščitenih vsebin. "Kibernapadi" so verjetno univerze, kjer je dostop do člankov odprt vsem in od koder potem izvirajo PDF-ji.

Dostopnost znanstvenih člankov je tema, ki se vleče kot jara kača brez pravih rešitev. Ker so znanstveniki zaradi načina delovanja akademskega okolja močno motivirani za objavo v prav določenih uglednih revijah z visokimi faktorji vplivov, od česar je odvisna njihova eksistenca, založniki to izkoriščajo. V sistemu znanstveniki brezplačno (plačani so iz raziskovalnih sredstev) pišejo članke, ki jih potem drugi kolegi brezplačno recenzirajo, založniki pa jih zaklenejo v svoje revije. Za prebiranje je potrebna draga naročnina, ki na primer za Slovenijo znaša več milijonov evrov letno. Revij je na tisoče, založnikov je nekaj deset, paketov naročnin pa nešteto. Čedalje pogosteje financerji, tudi Evropska unija in Slovenija, zahtevajo, da so rezultati raziskav iz javnega denarja prosto dostopni. Založniki so se temu prilagodili tako, da da po novem raziskovalcem zaračunajo več tisoč dolarjev za objavo članka, če naj bo ta potem prosto dostopen vsem brez naročnine. Članki, ki so za plačljivimi zidovi, pa potem krožijo prek Sci-huba in podobnih strani.

2 komentarja

poweroff ::

Dokler se ne bo prenovilo sistem točkovanja, se zadeva na bo spremenila.
sudo poweroff

zee ::

V to kislo jabolko bi lahko zagrizli EU birokrati. Zahteve na nivoju držav bodo založniki ignorirali.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

MIT ne bo več naročal Elsevierjevih revij

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
275692 (3465) Key Quest
»

Švedska, ki se pridružuje boju za odprto znanost, odslovila Elsevier (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
7521233 (17588) poweroff
»

Elsevier dobil tožbo zoper Sci-hub

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
198570 (6438) mojster_joni
»

Nemški raziskovalci bodo danes izgubili dostop do znanstvenih člankov, težave tudi dr (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
6122458 (19285) mojca

Več podobnih tem