vir: Flickr
vir: ReutersTožbo na Sodišču EU je sprožila Belgija, tamkajšnji varuh osebnih podatkov je namreč zaman terjal, da Facebook preneha spremljati njihove državljane, tudi tiste, ki niso uporabniki njihovega omrežja, prek sledilnika Pixel in piškotkov v njihovih vtičnikih, zato je prek sodišča skušal dobiti aktivno legitimacijo za pregon, kar je utemeljeval s svojo krajevno pristojnostjo. Tudi sicer so se mnoge države doslej že pritoževale nad počasnostjo Irske (in Luksemburga), ki pa svoj želvji tempo pojasnjujeta s tem, da je proti močnim in bogatim spletnim podjetjem potrebno postopati z vso previdnostjo. Dejstvo je, da so nekateri spori zoper Google in Facebook, ki tičijo na mizi irskega pooblaščenca, stari že več kot tri leta.
Sodišče je z odločitvijo le nekoliko razrahljalo pogoje, pod katerimi so lahko države članice kršitve GDPR preganjale že doslej. Ti se nanašajo na pravila o sodelovanju med posameznimi regulatorji, kot jih določa GDPR, pa seveda, da se je kršitev pripetila na ozemlju te države članice. Uredba sicer določa, da lahko nacionalni regulator vskoči, kadar se vsebina pritožbe nanaša le na njihove državljane in če menijo, da se je potrebno odzvati hitro. Tak je bil v začetku leta primer Italije, katere varuh je ukrepal proti TikToku, potem, ko je njihova mladoletna državljanka izgubila življenje v nekem izzivu na tem omrežju.
Sodbo so že pozdravile evropske potrošniške organizacije, nekoliko manj je navdušena lobistična skupina CCIA, ki ščiti pravice tehnoloških podjetij. Po njihovem mnenju lahko odločitev vodi v nekonsistentne in razdrobljene odločitve ter negotove situacije, kar bo podjetjem povzročalo nepotrebne stroške. Prav tako bo to po njihovem mnenju sprožilo plaz ločenih postopkov regulatorjev držav članic proti spletnim podjetjem.
