S Twitterja seveda ne bodo čez noč izginile fotografije ljudi niti ne bo fizično onemogočeno nalaganje. Daje pa sprememba posamezniku možnost, da po objavi posnetka zahteva in doseže njegov umik, če se z objavo ne strinja. To velja za običajne ljudi, ki upravičeno pričakujejo visoko raven zasebnosti. Ta seveda ni absolutna, tako da objava fotografij množice z nogometne tekme, s protestov ali drugih javnih dogodkov ni problematična, ker tam posamezniki pač ne morejo pričakovati zasebnosti.
Javne osebnosti, denimo politiki, pa morajo trpeti hujše posege v zasebnost in bodo iz omejitev izvzeti. Enako velja za posnetke, ki spremljajo besedilo in katerih objava je v javnem interesu oziroma daje dodano vrednost javnega diskurzu. To poenostavljeno pomeni, da bomo še vedno lahko objavili običajne fotografije slavnih ljudi ali pri nečednostih zasačenih politikov ipd. Objavljajo se lahko tudi spremljevalne fotografije v časopisnih člankih in podobno. Twitter bo pri odločitvi o umiku preveril tudi, ali je posamezna vsebina dostopna še drugod, denimo v časopisih. Tudi javne osebe pa lahko pričakujejo določeno mero zasebnosti, torej čisto vsega vendarle ne bo dopustno objavljati (paparazzi ipd).
Novost se ne navezuje na avtorske pravice, ki jih ureja drugi sklop pravil (in zakonov). Nova pravila se nanašajo na zasebnost in formalizirajo pravila, ki jih v EU tako ali tako že imamo. Ščitijo zasebnost in varujejo pred nadlegovanjem, izsiljevanjem, razkrinkavanjem (doxxing) ipd. S spremembo pravil si je Twitter poenostavil življenje, saj bo lahko te vsebine brisal na podlagi kršitev pogojev uporabe, ne da bi se moral sklicevati na zakone.
