vir: Meta
Medtem ko je komunikacija v WhatsAppu privzeto šifrirana na podoben način kot v Signalu, pa se v drugo Metino pogovorno orodje, Messenger, tovrstna funkcionalnost prebija mnogo počasneje. Polno oziroma end-to-end šifriranje (E2EE) so v storitvi pričeli preizkušati leta 2016, šele letošnjega januarja pa so zmogljivost po svetu lansirali v polni obliki - toda uporabniki jo moramo vklopiti. Večina ljudi zanjo bržkone sploh ne ve ali pa se ji s tem ne ljubi ukvarjati, zato je tudi po lansiranju ostala omejena na tiste, ki se ukvarjajo z problematiko zasebnosti na internetu ali jo potrebujejo profesionalno. Nato pa se je situacija v Združenih državah spremenila, kajti junija je padla temeljna sodna odločitev Roe v. Wade, s tem pa ustavno zajamčena pravica do prekinitve nosečnosti. To pomeni, da je v nekaterih zveznih državah splav že postal kaznivo dejanje, drugod pa še bo - kar informacijske velikane postavlja v kočljiv položaj, da bodo morali z organi pregona sodelovati pri zbiranju dokazov zoper ženske, ki so prekinile nosečnost, pa bržkone tudi vse tiste, ki so jim pri tem pomagali. Meta, Google in drugi so bili doslej glede tega precej redkobesedni.
Imeniten ukrep v tem oziru je vsaj za sporočilne aplikacije privzeto šifriranje E2EE, saj v tem primeru niti platforma nima vpogleda v komunikacijo. To sicer s seboj prinese nove pritiske na podjetja, ki so s strani držav in policije stalno deležna očitkov, da s šifrirano komunikacijo omogočajo kriminal in širjenje otroške pornografije; toda problematika se z mukotrpnega ukvarjanja s posamičnimi primeri prenese na načelne usmeritve zakonodaj v državah. Tako so v Meti pred dnevi pričeli s testiranjem privzeto vklopljenega šifriranja v Messengerju, hkrati pa zatrjujejo, da to nima zveze z nedavnimi spremembami v pravnem redu. Šlo naj bi preprosto za logično nadaljevanje procesa, s katerim so funkcijo postopno vdelovali v aplikacijo. Kljub temu se je težko znebiti občutka, da se s takšnim uradnim stališčem pač nočejo preveč zameriti oblastem. Ravno pred tednom dni je bila namreč Meta del nove afere s predajanjem podatkov ameriškim preiskovalcem, ko je detektivom v Nebraski predala zgodovino zasebnih pogovorov najstnice, ki je rodila mrtvorojenega otroka. Čeprav se podjetje opravičuje, da prekinitev nosečnosti sploh ni bila del sodnega naloga - in primer je v resnici kanec bolj zamotan kot na prvi pogled - pa bi ravno privzeto šifriranje mnogim vpletenim lahko prihranilo opisane tegobe.
