V praksi je to pomenilo, da je imel na primer Microsoftov iskalnik Bing dostop do vseh prijateljev uporabnikov, četudi ti vidnosti niso dovolili. Spotify, Netflix in Royal Bank of Canada so imeli na primer možnost prebiranja, pisanja in brisanja zasebnih sporočil uporabnikom, če je uporabnik povezal profil na Facebooku s profili pri teh podjetjih. Amazon je videl imela prijateljev in njihove kontaktne podatke, četudi tega nismo dovolili, Apple pa je imel dostop tudi do koledarja. Posebej žgoče je vprašanje ruskega Yandexa, ki je tudi imel dostop do uporabniških imen (user ID).
Večinoma gre za stara partnerstva iz leta 2009 in 2010, ko je Facebook šele nastajal, a ta partnerstva so ostala aktivna vse do danes. Facebookov tiskovni predstavnik je dejal, da sklepajo različna partnerstva z večjimi tehnološkimi in medijskimi podjetji iz različnih razlogov. Zatrdil je, da ima Facebook sistem nadzora, ki preprečuje zlorabo teh podatkov pri partnerjih. O tem mnogi upravičeno dvomijo - BlackBerry, ki je tudi takšen partner, je dejal, da Facebook še nikoli ni preverjal, kaj počno z dostopnimi podatki.
Facebook ima trenutno 2,2 milijarde uporabnikov. Deljenje podatkov je bilo koristno za vse vpletene. Facebook je dobival nove uporabnike, partnerji pa dodatne funkcije, zaradi katerih so bili njihovi izdelki konkurenčnejši. Facebook priznava le, da nekaterih partnerstev ni primerno upravljal. Potrdil je, da so nekatera podjetja obdržala dostop do podatkov še dolgo potem, ko so ukinila storitve, zaradi katerih so jih potrebovala.
