Politico poroča, da delovna skupina pripravlja predloge sprememb zakonodaje, ki bi uvedli več izjem in uporabnikom omogočili, da soglasje podajo enkrat, denimo v brskalniku, pa bi potem veljalo za vse strani. Podobne zamisli so v preteklosti motrile tudi nekatere države članice, Danska pa na primer predlaga, da bi za osnovne piškotke za tehnično nujne funkcionalnosti in enostavno statistiko preprosto ukinili potrebo po soglasjih. Ti piškotki naj bi bili neškodljivi, trdijo.
Z odpiranjem zakonodaje, ki ureja piškotke, se začenja vnovičen krog intenzivnega lobiranja. Podjetja si želijo, kar so skušali doseči že s predlogi sprememb direktive v letu 2017, preden je Komisije spremembe umaknila. Ena izmed možnosti bi bilo zapakirati nekoliko milejše pogoje za streženje piškotkov kar v GDPR. Tam so ukrepi usklajeni s tveganji, medtem ko je direktiva o e-zasebnosti precej bolj toga. Na drugi strani bodo skupine za zaščito zasebnosti lobirale za zaostritev zakonodaje. A spremembe se v vsakem primeru obetajo, Komisija pa bo prve predloge javno predstavila decembra.
