Medtem ko je anonimno komuniciranje sorazmerno dobro rešen problem, je s premetavanjem denarja drugače. Četudi namreč implementirajo popolnoma anonimni sistem in pri tem ne zagrešijo nobene napake, še vedno ostaja problem izhodnih točk. Kdor ne želi obtičati z valuto MobileCoin, ki je še vedno precej eksperimentalna in nestanovitna po vrednosti, jo mora nekako pretvoriti v dolarje ali evre.
Sama tehnologija za MobileCoinom je sicer videti trdna. Uporablja protokol CryptoNote in tehniko Ring Confidential Transaction, kar imata tudi Monero in Zcash. MobileCoin uporablja tudi funkcijo v Intelovih procesorjih SGX, s katero strežnik prisili, da izvede kodo, kot je napisana, in niti administrator je ne more spremeniti (oziroma videti podatkov). Tako se zagotovi, da se vse nepotrebne informacije po izvedbi transakcije izbrišejo. SGX je dobrodošel dodatek, ni pa ključni del, saj je MobileCoin zgrajen z zavedanjem, da lahko SGX pade (v njem odkrijejo ranljivosti).
Zakaj torej želi Signal uvesti plačevanje? Tovrstne rešitve že obstajajo, na primer že omenjena Monero in Zcash. Njuna uporaba terja nekaj poznavanja delovanja kriptovalut, denimo vzpostavitev denarnice, kar bi pri Signalu odpadlo. Pisci želijo nakazila poenostaviti do te mere, kot so poenostaviti varno komunikacijo prek Signala. Znati ni treba praktično nič.
Vsi nad novostjo niso navdušeni. Ne gre le za možne implikacije anonimnega prenosa denarja, temveč tudi za pomisleke glede združljivosti te zamisli s filozofijo Signala. Ta je trenutno kompaktna in robustna aplikacija, ki opravlja svojo funkcijo brez težav. Če dobi še nakazovanje denarja, pa se bo zapletla v bistveno več birokracije in zakonske regulative. Ustanovitelj MobileCoina Josh Goldbard poudarja, da Signal na noben način ne bo prevzel nadzora nad delovanjem kriptovalute, temveč bo nudil le storitev izmenjave. Signal in MobileCoin bosta ostala popolnoma ločeni entiteti.
Prvi bodo plačila v Signal dobili Britanci.
