Dokazi (ali vsaj argumenti) za oziroma proti obstoju boga

Tud jest bom zadovoljen s tistim, kar mi bo povedal tisti študent, ko ga bom pobral, če bo štopal.

BOG, ki je od veka vekov in bo na veke vekov, je sicer tudi stvarnik vesolja. Ampak tu se njegovo "poslanstvo konča".

Zakaj pa verniki vedno govorijo naj se zgodi božja volja? Če je že vse naredu in je zdej na dopustu, kdo jih bo poslušal.
S tem si demantiral eno prejšnih izjav, da so druge bogove naredili ljudje, z božjo pomočjo.

Glede vrednot sem se malo slabo izrazil, mislil sem na nauke, kot sem že napisal:

En govori: ne stori nikomur nič žalega in boš na dobri poti, da greš v nebesa
Drugi govori: tistemu ki ne sprejme moje vere glavo proč in boš na dobri poti, da greš v nebesa.

Ne res, mene zanima kateri bog je zdej pravi, krščanski, islamski,...? in kateri so nastali v glavajh ljudi z božjo pomočjo.

Boga kot stvaritelja bi še nekako sprejel, če je že vse nastalo poimenjujmo vzrok nastanka Bog, ampak ne pa da kroji življenje posameznikov in da je vsako rojstvo in smrt božja volja. To mi ni všeč.

Eno najbolj originalnih izjav v zvezi z vero mi je imel Homer Simpson: zakaj bi hodil vsako nedeljo v cerkev kjer mi vsako nedeljo govorijo kako bom šel v pekel, raje ostanem doma in pogledam eno dobro tekmo.
Torej zakaj je v krščanstvu po defaultu da greš v pekel in da se moraš celo življenje mučit, da te to nebo doletelo?

Mnogo bolj so mi všeč vere ki razlagajo da če se boš potrudil da boš lahko imel lepše življenje, na višjem nivoju.

Časovno s stališča Boga ni nobene razlike, ali je samo na začetku nekoliko krcnil, da je ratal svet, ali pa ves čas bdi nad njim. Gre za to, da svet brez njega ne more bivati; dokler hoče Bog, da svet je, ta tudi je.
Glede popolnosti sistema pa lahko ugotovimo le, da ni popoln. Sploh pa jih veliko iz tega sklepa, da potem tudi Bog ni popoln in da ga torej ni.

O tem, kateri bog je pravi, so si judaizem, krščanstvo in islam edini, da vsi verujejo v istega Boga. Ne strinjajo se v tem, kakšen ta Bog je in kakšen je odnos med njim in človekom ter kaj na človek v zvezi s tem počne.
Drugače pa mi je bolj všeč stališče, da moje rojstvo in moja smrt nista bolj ali manj naključje, ki ga lahko tudi ne bi bilo, ampak da nekdo zanju ve na način, ki je zame bistven.
Homerjev problem je pa v tem, da se avtomatično postavlja na napačno stran. Med tiste ki grejo v pekel. Če noče, potem ne bo šel. Mar bi rekel, da gre v raj, pa bi trenutne nevšečnosti laže prabavil. V krščanstvu pekel sploh ni (ali pa ne bi smela biti) stvar debate. Važen je Bog (in naše življenje pri njem - kar je vsekakor na višjem nivoju, kot pa ga živimo sedaj)

O tem, kateri bog je pravi, so si judaizem, krščanstvo in islam edini, da vsi verujejo v istega Boga. Ne strinjajo se v tem, kakšen ta Bog je in kakšen je odnos med njim in človekom ter kaj na človek v zvezi s tem počne.

No, to je samo delno res.

Medtem ko bi pri judizmo in islamu, to zelo pogojno do neke mere še veljalo, se zatakne pri krščanstvu.

Krščanstvo z uvedbo Jezusa Kristusa kot sina božjega, predvsem pa z uvedbo teološkega pojma troedinega boga OČE - SIN - SVETI DUH, stvari "malce" zaplete.

To kar jim je skupno je Bog-oče. To je torej BOG praočakov Adama, Eve, Kajna, Seta, Abrahama, Izaka, pa preko Davida do Mojzesa etc (da jih vseh ne naštevam)


p.s.
Kar se pa pekla tiče, pa ga ne pozna ne Postava (judovska) ne Biblija ali Sveto pismo (krščanstvo) in ne Koran (islam).
Pekel se pojavlja v apokrifnih spisih, (njegov izvor pa je verjetno iskati v grško-rimski mitologiji).
Torej lepo prosim, malce bolj previdno kaj nam katera religija obljublja v onstranstvu.
( ta p.s. ni namenjen Beernarrd-u)

Ja, je res ne poznam natančno krščanstva, ker se nisem nikoli ukvarjal z njim. Sicer pa mislim da nepoznavanje vere ni predpogoj za dokazovanje o obstoju/neobstoju boga. Prej drugače, lahko ocenim z druge strani zakaj ne.

Saj bog naj bi bil Bog, religijo so ustvarili ljudje ne pa bog. Meddrugim dvomim, da On rabi vero, ker je brez nje ustvaril vse, torej mu je nepotrebna.

Bernarrd: ja lahko da je bog brezčasen, vendar ne more nastati iz vere vanj in potem narediti vzrok nastanka no. Brezčasen je ko je že narejen. Čene pa kaj je bilo pred bogom preden so ga ljudje ustvarili s svojo vero? Za ljudi je pomemben čas, torej z našega stališča je bog toliko star kot samo človeštvo.

Zanimivo mi je predvsem to, da tisti ki ste verniki in naj bi poznali svojo vero dajete zelo drugačne izjave. Vsi pa se izmikate osnovnim vprašanjem ki jih postavi vsak nevernik verniku, da ga ta prepriča v obstoj Boga.


BigWhale: zanimivo, torej pekel ni del krščanstva. ga pa nekam dosti obljubljajo...

Zanimivo mi je predvsem to, da tisti ki ste verniki in naj bi poznali svojo vero dajete zelo drugačne izjave. Vsi pa se izmikate osnovnim vprašanjem ki jih postavi vsak nevernik verniku, da ga ta prepriča v obstoj Boga.

enako težko je razložit enemu nepismenemu in svahili govorečemu afriačnu z uporabo slovenščine, kako je možno, da 100ton jekla leti po zraku

Kaj naj Bog naredi s tistim, ki Boga nikakor ne prebavlja? Ali ga posiljuje sam sa sabo, ali pa ga pošlje nekam kjer bo imel le-ta "mir pred Bogom." To drugo je pekel.

Ok, sem zabluzil off-topic, kot še veliko drugih.

V prvem postu nisem namigoval na nobeno vero ne religijo, sem le poskušal postavili drugačna gledanja na obstoj ali neobstoj boga. Potem nas je vse skupaj zaneslo. Nisem jaz začel prvi vpletati vere in krščanstva.

Barakuda: tudi ti gledaš na obstoj boga večinoma glede na svoje poznavanje svoje vere.

Matev: po tvojemu postu bi lahko razumel, da je za debato o obstoju boga potrebno poznavati religije. Kot sem napisal v postu in je sedaj Barakuda še enkrat napisal to ni predpogoj, saj tako enostavno izvržeš iz debate vse nevernike...

Torej moja neverniška vprašanja glede boga obstajajo ista in ne vpletajo nobene religije. Meni je vseeno ali je človek ki me prepričuje v obstoj boga član ene dali druge religije, pri vsakemu bom postavil ista vprašanja.

Ahhh.. ne štekaš očitno.

Ne vem ali pripadaš kateri religiji in me sploh ne zanima. Če veruješ v boga, ne rabiš biti član religije, imaš pa svojo vero kakor koli obrneš. Tudi če ne veruješ v boga imaš vero, vero da ne obstaja. Si sedaj razumel kaj sem mislil s tem. Samo to, da tudi ti ne gledaš nepristransko kot vsakdo drugi. Imaš svoja prepričanja in svojo vero oziroma lepše rečeno verovanje in glede na to verovanje odgovarjaš na vprašanje o obstoju ali neobstoju. Vsak posameznik ima svojo vero, ker si vsak človek razlaga stvari po svoje, na svoj način, le da se nekateri s podobno vero združujejo v religije.

mene kot nevernika v klasično podobo boga in nepripadika religiji zanimajo preproste stvari zakaj naj bi obstajal in kako. Verniki se pač očitno ne ukvarjajo z nastankom boga, ker nimajo te potrebe.

hare krišna. lepa stran ni kaj, če kliknete na link krišna, je opis boga podoben temu, kar vi razpravljate.

meni v najnovejšem FF ne dela

BigWhale:

Em to, da bluzim ne bom komentiral, ker bi rekel, da bluzi skoraj vsak, ki piše v tej temi.

Kot sem napisal jaz menim, da je bog plod domišljije nekega posameznika ali skupine, ki je to svojo domišljijo dobro razširil
na druge ljudi. Pri tem se ne opiram na teologijo... še manj na verouk.
Tudi Darwin ni izhajal iz teoloških ved, ko je skušal pojasniti evolucijo in nastanek življenja.

Moja mnenje je pač takšno (pa malo se vzdrži pripomb o bluzenju!):

Bogov je več. Vsi so nastali na podlagi neke domišljije posameznika (ali skupine), ki je najprej postalo ustno izročilo, kasneje pa tudi pisno.
Pri nekaterih je jasno znano kdo je njihov avtor (grška mitologija: Homer ustvari Zeusa, Apola, Afrodito,.. ki jih kasneje povzamejo
rimljani Jupiter, Apolo,Venera). Tudi Rama in Krišna nista nikoli "obstajala", pač pa sta nastala v delu Ramayana in Mahabharata.
Vreniki so povzeli bogove piscev in tudi začeli verjeti v njih (nekateri so jih celo "videli in govorili z njimi").
Zame so Biblija, Koran na drugi strani pa Iliada in Ramayana povsem podobna dela, le da je razlika v tem, kako so obsežna,
kdo jih je napisal in kako se imenujejo, ter da nekatera vključujejo določene zgodovinske dogodke, druga spet malo več domišljije.
Ali pa morda misliš da je biblija tista prava, po kateri se je potrebno hmm orientirati?

Stereotip te je pripeljal do mnenja, da v Iraku "obstaja" le Alah, Jahve in pa Bog, ki "GA" (da - ednina) jaz nisem nikjer omenjal :P
Sicer pa: kje si ti prebral, da gre pri Judizmu, Krščanstvu in Islamu za istega boga, ki ga drugače imenujejo. Morda v bibliji? V kakem drugem
svetem pismu? Je to nekaka referenca? Ali hočeš reči, da sklepaš na večkrat prirejeni, obsežni, domišlijski zgodbici brez dokazov?
Ali še vedno hočeš reči da gre vsepovsod za istega boga. Ali je Brahman = Alah? Ali je Tao (ki ni oseba), ki je obstajal pred nebesom in zemljo isti kot Bog, ki je ustvarjal v nebesih in na zemlji (krščanski bog).

>Tudi Rama in Krišna nista nikoli "obstajala", pač pa sta nastala v delu Ramayana in Mahabharata.

Tudi Socrates nikoli ni obstajal. Bil je le plod domisljije Platona. Podobno kot so bili produkt domisljije tudi Newton, Jezus in se mnogi drugi. Aneda. Ti mas domislija.

Islam se razvije šele v petem stoletju našega štetja.

sparklyslo v bistvu pravi, da je človek ustvaril boga in ne obratno .

Tudi prav. Živimo v demokraciji in vsak lahko svobodno izraža svoja mnenja. Ali pa je zgornji stavek pravilen ali ne pa si naj vsak odgovori sam.

2. Znanstvene teorije o nastanku življenja (od prapoka do danes) so me prepričale (znanstveniki
jih poizkušajo podpreti z marsikaterim dokazom), zato drugačnih pač ne morem sprejeti.


In ti dokazi so ...? Edini merodajen bi bil lahko zakon o ohranitivi informacije. Vendar pa je tudi ta vprašljiv, saj nihče ne ve, ali so postulati, na katerih temelji znanost resnično pravi. Če te nekdo v nekaj prepriča, še ne pomeni, da je tudi dejansko tako - enako velja za prepričevanje o obstoju ali prosti obstoju boga. Občutek, da se ti nekaj zdi, da je res, ne zadostuje kot dokaz.

Si kdaj že slišal, da ima vsak zakon svojega zakonodajalca? Od kod fizikalni zakoni? So morda padli s neba, kot pećene patke? Znanost kar privzame, da zakoni, kakršne jim njihovi učinki kažejo, pač obstajajo, znanstveniki pa se ne vprašajo, zakaj obstajajo. Tudi znanstveniki se v marsičem niti med seboj ne strinjajo, predvsem pri mejnih znanostih. Kot primer, nekateri trdijo, da je masa merilo za energijo, in materija kot taka ne obstaja, drugi pa pravijo, da je to energija materije. Misliš, da je kdo že videl elektron? Vse kar se da videti, so njegovi učinki. Za preprosteža je prav predstavljivo, da je elktron pač ena naelektrena kroglica - pa je res? Sploh ni nujno, da je kakšna materija, lahko je le v prostor-času izražena energija. Res je težko zaporniku prostor-časa doumeti, da za tem arestom lahko obstaja še kaj več.

Še enkrat:
Znanost ni nasprotje boga. Tako kot golaž ni nasprotje kuharja. Vse, razen zakona o ohranitvi informacije v ničemer ne spodbija obstoja boga. Ohranitev informacije je očitno omejujoč dejavnik svobodne volje, ki jo moramo imeti mi in kdorkoli želi poseči v ta prostor-čas. Vendar pa ima zakon o ohranitvi informacije korenine v aksiomih, ki so lahko tudi napak zastavljeni. Večina fizikalnih zakonitostih boga ne izključuje niti ne dokazuje. Znanost je namreč usmerjena v analizo fizikalnega sveta, ki je ujet v prostor-čas.

> Sram vas bilo. Nič cojones, nič strasti.

IgorGrozni - ti si tak bedak! [tuki pride smajli, ki bruha] Kr neki lapaš brezveze pol pa si izkaže, da prodajaš slamo. Neki tveziš o argumentih in misliš, da si pameten, v resnici pa maš IQ kot pijavka. Zato pa tudi nisi sposoben podati niti enega argumenta. Tvoji posti so za zaspat.

Tisti, ki hoče dokazati obstoj boga nima niti osnove na podlagi katere bi z dokazovanjem sploh
lahko začel. Vse temelji le na nekih preprosto (za mnoge) neverjetnih predpostavkah (o edinstvenem, nerazložljivem pojavu),
ki kasneje zanikajo same sebe.

Primer: Bog je stvarnik vesolja, zemlje in življenja na tem planetu, vse sliši in vse ve,
po drugi strani pa ni zmožen vplivati na to, da v vojni trpijo nedolžni otroki.

Iz tega sledi:
Ali je bog vsemogočen? Morda, vendar potem ni pravičen.
Vsekakor bi lahko rekel, da je nekdo, ki je vsemogočen in bi lahko pomagal preprečiti grozodejstva, pa jih kljub
svoji zmožnosti ne prepreči celo še veliko slabši, kot pa samo "nepravičnež". Če bi govorili o človeku, bi ga lahko
označili za slabiča.

Nekdo bo sedaj rekel: "Kdo pa si ti, da boš rekel, da bog ni pravičen? On je edinstven in on tehta kaj je pravica
in kaj ni!"
Da to je lahko res. Vendar v človeškem merilu lahko govorimo, da kadar se dogajajo grozodejsva (nasilje nad nedolžnimi
otroki), le malokdo ostane ravnodušen. Vsekakor ne moremo govoriti o pravici.
Če je za boga pravica nekaj povsem drugega, kot za ljudi, kdo bo potem sploh lahko govoril o njegovi pravičnosti?
Noben človek? Hmmm... Kdo bo tolmačil njegovo voljo?

Ali bog ne želi pomagati? Se ne želi vmešavati? Bo pomagal samo tistemu, ki je po njegovih merilih?
Kakšna je potem njegova vloga? Kakšno je njegovo merilo, komu bo pomagal?
Zgodilo se bo nekaj nepravičnega (nasilje nad otroki) in on bo to dopustil (zopet vprašanje o pravičnosti in njegovem merilu)
Kako pojasniti vernikom, da bodo njihove molitve neuresničene, ker se bog ne želi vmešavati in s tem pomagati ali pa to,
da niso po njegovem merilu (nedložni otroci si ne zaslužijo pomoči? čudno merilo!).
Zakaj verovati v nekoga, ki ti ne želi pomagati?

Bog morda ne more pomagati, da se grozodejstvo ne bi zgodilo. Potem ni vsemogočen. Če ni vsemogočen se podre teorija
o njegovi vlogi pri ustvarjanju tistega, kar naj bi ustvaril.

Morda gre pa tako: Bog je ustvaril življenje na zemlji, nato pa nadaljni potek življenja prepustil samemu sebi.
Torej ga sedaj ni. Tudi to ne bo ravno všeč vernikom. Vera ne temelji na tem, da boga ni.

Zopet bo nekdo rekel: "Se vidi da ne veruješ in ne razumeš pomena boga! Ti ne veš kakšna je njegova volja!"
Ja, bo držalo. Ne razumem in ne poznam njegove volje. Toda ali jo sploh kdo pozna? Jo nihče?
In verujoči - ali bolj kot v njegova dejanja (ponavadi so odraz nekakšne volje) verujejo v njegov obstoj kar tako?
Ali je lahko bog konstrukt domišljije?

Gzibret : Še pred tvojim zadnjim postom sem hotel napisat tole :

Gzibret, bravo, razumel si.

LP. IgorGrozni

Pokazal si namreč dve stvari .
Razprava o bogu brez čustev( ¨strasti˝)je namreč ˝pretepanje slamnega moža˝ ( by Thomas).

Drugo : Edini argumenti za obstoj Boga pa so verbalno ˝žaljivke; smeti, ovčarski psi, ipd. ˝( by Nadš. Rode) ali pa v starih časih, ko bi bil bolj dosegljiv, lepi dobri ˝španski čevlji˝, ˝španska devica˝ in natezalnica.
Dokler je samo verbalno z obeh strani, je to izmenjava mnenj. Z strastjo, tistega kar nekdo v resnici misli.

Je pa ˝toleranca˝ sedaj potrebna drugi strani(zgodovina uči !), saj dokazov za obstoj boga ni, pa še ti pospešeno izginjajo.
Te tolerance, za nedokazljive izmisleke, pa nimam in ker ne nameravam v imenu te resnice nikogar zažgati, tudi ni potrebna.

LP. IgorGrozni

Bog morda ne more pomagati, da se grozodejstvo ne bi zgodilo. Potem ni vsemogočen. Če ni vsemogočen se podre teorija
o njegovi vlogi pri ustvarjanju tistega, kar naj bi ustvaril.

Vsakršno "tretje" (od tega boga, recimo ) poseganje v odločitve posameznika je v temelju nasprotujoče trditvi, da sami odločamo o svojih dejanih. In ravno zato, je logika vsemogočnega boga (v dobesednem pomenu) in "svobode" odločanja v navzkrižju (paradoks).

Vsemogočni bog naj posega v naše odločitve? V takem primeru (ljudje) ne bi imeli „svobode” odločanja. In ja, ravno to je zame argument, da svet in mi sami nismo nobeno naključje in smo v nekem ”urejenem” okolju, ki nam je dan z nekim namenom.

To besedo „vsemogočno” (pa tudi boga) si pa sam predstavljam popolnoma drugače od vas. Ne v smislu početja vsega mogočega, kar nam pade v glavo, ampak kot vseprisotno, zavedajoče in razumevajoče, do vsega kar obstaja.

Človek je zelo omejen. Tako fizično kot tudi drugače, da je to izven njegovega (otipljivega in razumskega) dojemanja. In ravno to je kamen spotike, ko hočemo v ta naš otipljiv in merljiv sistem uvrstiti ”boga”, ki presega vse okvire našega dojemanja sveta z logiko, ki je LE del naše realnosti.

Ali bog ne želi pomagati? Se ne želi vmešavati? Bo pomagal samo tistemu, ki je po njegovih merilih?
Kakšna je potem njegova vloga? Kakšno je njegovo merilo, komu bo pomagal?
Zgodilo se bo nekaj nepravičnega (nasilje nad otroki) in on bo to dopustil (zopet vprašanje o pravičnosti in njegovem merilu)

Spraševanje zakaj je to bog dopustil je pa sploh največja herezija (in to v dobesednem pomenu). Ni bil bog tisti, ki je dopustil krivičnost. Človek (a naj napišem z veliko? ČLOVEK!!) je tisti, ki dopušča, da se krivice sploh dogajajo. Kar tako diskvalificirati krivdo in odgovornost človeka, ki to dopušča (in jo prelagat na „vsemogočnega boga”), je pa sploh največja manipulacija, ki smo jo deležni. S tem človeka avtomatično diskreditiramo, da sploh nima vpliva nad svojimi lastnimi dejanji in je navaden „robot”, svojih čustev in nagonov. Torej ni človek nič drugega kot žival, tako kot sta krava, konj, pes ali mačka. Edina naša, človeška, posebnost je, da znamo zamero kuhati več let, in jo šele potem udejaniti na nič hudega slutečem „krivcu”.

No, glede vsemogočnosti boga - če naj bi ustvaril vse, kar je...potem ven logično sledi, da lahko naredi vse, kar si zamislimo...recimo prepreči cunami, iztrebi AIDS, prepreči potrese, ...to ni nekaj, kar bi ljudje lahko preprečili. In ne mi zdej rečt, da so to kakšne 'kazni'...ker prvič, kaj ti je kriv novorojenec, ki ga ubije val/potres/vulkan, kot drugo - 'kaznovanje' ljudi da bogu lastnosti, ki jih očitaš človeku -

Edina naša, človeška, posebnost je, da znamo zamero kuhati več let, in jo šele potem udejaniti na nič hudega slutečem „krivcu”.

Na, ko že govorim o krivdi - ni v krščanstvu neka fora, da se vsi rodimo z izvirnim grehom, nečim, kar naj bi zakuhala adam in eva? Kdo zdej 'kuha zamero več let'?

Hehe, najbolj smešno mi je, ko ljudje hočejo smiselno in logično razložiti vse nesmisle, ki so se v raznih verah nakuhali skozi tisočletja in en dan trdijo nekaj, naslednji dan z neko drugo trditvijo temu oporekajo, potem, ko jih pa o tem povprašaš, se pa razhudijo, te zmerjajo ali pa se naredijo neumne in trdijo, da je nekaj hkrati črno in belo, sivo da pa to ni.

TESKAn,

No, glede vsemogočnosti boga - če naj bi ustvaril vse, kar je...potem ven logično sledi, da lahko naredi vse, kar si zamislimo...recimo prepreči cunami, iztrebi AIDS, prepreči potrese, ...to ni nekaj, kar bi ljudje lahko preprečili. In ne mi zdej rečt, da so to kakšne 'kazni'...ker prvič, kaj ti je kriv novorojenec, ki ga ubije val/potres/vulkan, kot drugo - 'kaznovanje' ljudi da bogu lastnosti, ki jih očitaš človeku -

> Edina naša, človeška, posebnost je, da znamo zamero kuhati več let, in jo šele potem udejaniti na nič hudega slutečem „krivcu”.

Potrebno je ralikovati, kaj LAHKO naredi in kaj dejansko naredi. Če se je odločil postaviti pravila, tako kot mi naši družbi svojo zakonodajo ali našim hišnim ljubljenčkom, se jih očitno sam dosledno drži. Če se je bog odločil človeku dati svobodno voljo in zmožnost življenja v okviru postavljenih pravil, se je pač tako odločil. Če se je odločil, da smo umrljivi, je imel za to nek razlog. Prav vseeno je, ali umreš pri dveh ali 70-tih letih - dejstvo je, da si obsojen na smrt, čakalna doba tu nima veze. Morda smo obsojeni na smrt, ker imamo neporavnane račune in jih tako obročno odplačujemo - ne vem. Od kod vam sploh ideja, da je bivanje na tem svetu smoter našega obstoja (v mislih nimam obstoja naših teles, ampak duha, zavesti)? Če se otrok oklepa igrače, ki mu pomeni vse, in mu jo vzamete, boste rekli, da je to krivica in da je zato prikrajšan za preostanek življenja? Enako se nas večina ljudi oklepa življenja, ki je morda prav nepomembna faza nečesa večjega. A vendar, ker se sliši to tako neživljensko in nevsakdanje, boste rekli, da le nekaj bluzim. Jaz pa takemu lahko rečem, da je obseden s svojo "igračo" in niti pomisli ne, da poleg nje lahko obstaja še kaj drugega. Zakaj bi apriori omejeval samega sebe, če pa dejanskih meja še nisem videl.

Na, ko že govorim o krivdi - ni v krščanstvu neka fora, da se vsi rodimo z izvirnim grehom, nečim, kar naj bi zakuhala adam in eva? Kdo zdej 'kuha zamero več let'?

Lahko, da je ta izvirni greh lenoba, s katero smo obdarjeni prav vsi - eni ji podležemo bolj, drugi manj. Človeka stalno zavira, podobno kot bolečina pri fizičnih opravilih. Lenoba je mehanizem, ki nas prepričuje, da se izogibamo soočanju z neprijetnostmi, in je še toliko bolj izražena, več kot imamo izkušenj (ker poznamo posledice). V mislih imam predvsem lenobo, s katero se človek skuša izogniti duhovnim naporom, iz česar sledijo slabi medčloveški odnosi ali pa celo slabi odnosi do samega sebe. Če nam je dana svobodna volja, nam je dana sposobnost, da to lenobo premagujemo - če je ne, smo si sami krivi. Je pa zelo zanimivo vprašanje, zakaj bi bili obdarjeni s krivdo že ob prihodu na ta svet - sliši se podobno, kot bi s krivdo prišli v zapor, mar ne? Povsem možno je, da je bivanje v materialnem svetu dejansko obsodba, ne pa kraj, kjer smo na počitnicah in želimo uživati v ugodju in pravicah. Potem je smrt izhod iz "zapora".

Hehe, najbolj smešno mi je, ko ljudje hočejo smiselno in logično razložiti vse nesmisle, ki so se v raznih verah nakuhali skozi tisočletja in en dan trdijo nekaj, naslednji dan z neko drugo trditvijo temu oporekajo, potem, ko jih pa o tem povprašaš, se pa razhudijo, te zmerjajo ali pa se naredijo neumne in trdijo, da je nekaj hkrati črno in belo, sivo da pa to ni.

Zelo lepo si to izrazil. Konkreten primer je svetloba, ki je za nekega znanstvenika elektromagnetno valovanje, za drugega pa potovanje delcev - fotonov (ni ne eno, ne drugo, ne oboje hkrati). V znanosti je bilo že veliko zmot. Ko je zmota razpoznana, npr. da atom ni nedeljiv delec, se nekateri razhudijo, vendar potem govrijo drugače, kot pred tem. Tak je proces spoznavanja, učenja, pri čemer žal delamo tudi napake (to velja za ljudi, pa je vseeno, ali se ukvarjamo z znanostjo, bogom ali čemerkoli). Ne zameri, če tudi sam kaj napak povem in kasneje na podlagi novih spoznanj govorim drugače. Tako kot skuša znanstvenik pojasniti svoj logičen pogled, tako želim tudi jaz svojega. Kot se lahko motim jaz, se lahko moti tudi on. In kaj je znanstveno preučevanje? Gre za pridobivanje izkušenj s poskusi, preostalo pa je logično sklepanje (formalno je to lahko tudi z uporabo matematičnega modela). Žal pa je pri proučevanju možnosti obstoja boga težko delati merljive poizkuse - kako le. Poudaril pa sem že, da so izhodišča sklepanja, tj. aksiomi, lahko napačni. Navsezadnje pa pride lahko iz znanstvenega proučevanja sveta še kakšna zanimivost, da ugotovitve znanosti ne izključujejo obstoja boga, hkrati pa ga ne dokazujejo. Dokažejo le zakonitosti njegovega izdelka, na katerem "prstni odtisi" morda niso vidni.
Hecno je opredeljevanje med dvema različnima kategorijama - ali obstaja materialni svet, ki ga lahko pojasnimo brez boga ali pa za vsem tem stoji bog. Lahko delovanje avtomobila opišeš brez delavcev in robotov, ki so ga izdelali v tovarni? Brez najmanjšega problema. Pa to izključuje obstoj njegovega izdelovalca?

Če je še kaj po smrti, ne ve noben - izvedeli bomo pa enkrat vsi. Ampak naj se zaradi tega odrečem užitkom zdaj, v življenju, ki ga živim? Naj se nekaj omejujem, v upanju, da bom potem 'poplačan'? Ne hvala.
In da obrnemo - kaj, če je smrt konec? Se ne bi potem počutil idiota za vsako stvar, ki si si jo v življenju odrekel, v upanju na nekaj boljšega? In zakaj sploh ideja, da če boš na tem svetu užival, boš na onem prikrajšan? kaznovan zato, ker se nočeš sam kaznovat?
In kar sem še opazil - nas ti napeljuješ na skupinski samomor, ko trdiš, da je to življenje le neka nepomembna 'vmesna' postaja in da je za njem nekaj dosti lepšega?

Užitek pojmuje vsk drugače. Ne boš mi ti predpisoval, kakšen je edini pravi užitek in jaz ne bom tebi. Upam, da se tu lahko strinjava. Čene ne boš nič boljši od cerkve v srednjem veku, ki je edina 'vedela', kako je treba 'pravilno' interpretirat sveto pismo. In je vse drugače misleče enostavno skurila. Dobesedno.
In nikjer nisem definiral, kaj naj bi užitek bil, ravno zaradi mojih zgornjih vrstic. Tako da mi ne podtikat besed, ki jih nisem rekel.
In ni me treba zmerjat z omejencem, če rečem, da se v tem življenju ne bom ničemur odrekal v imenu 'boljšega posvetnega življenja'. Ti se kar dej, your choice, samo potem ne nobenemu jamrat na svoji smrtni postelji, kako ti je žal, da nekaterih stvari nisi naredil, čeprav bi jih lahko.
Kako lahko vem več, kot bog? Preprosto, zame bog, kot ga ti pojmuješ, ne obstaja. Vedet več od nečesa neobstoječega pa ni teško.
In niti nikjer nisem skušal dokazat neobstoj boga, samo neobstoj boga kot takega strica z brado, ki je neskončno pravičen, usmiljen,...zame pač ne more bit usmiljen nekdo, ki gleda, kako tisoči umirajo zaradi potresov/vulkanov/poplav/cunamijev, čeprav bi vse to lahko z migom prsta preprečil.