Dokazi (ali vsaj argumenti) za oziroma proti obstoju boga

V začetku je ustvaril Bog nebesa in zemljo. In zemlja je bila pusta in prazna, in tema je bila nad breznom, in Duh Božji je plaval nad vodami. In reče Bog: Bodi svetloba. In bila je svetloba. In videl je bog svetlobo, da je dobra; in ločil je Bog svetlobo od teme. In svetlobo je Bog imenoval dan in temo je imenoval noč. In bil je večer, in bilo je jutro, in bil je prvi dan.

Kdor to verjame , pa je odvisno od vsakega poisebej.

Eh, ne ne. Sej pravim kdor hoče verjeti temu, jaz vsekakor ne. Ker to si je kr ena skupina tistih zmislila, ki so služli s tem ******. pa še zdaj.

Verjamem tistemu kar vidim.

A je sploh pomebno če je bog ali ga ni?

In če zakaj?

Jaz samo vem da če mi hoče kdo vsiliti boga da mu pokažem boga.

Če pa kdo pljuva po mojem bogu pa bog mu pomagaj.

Drugače pa je vseeno če bog je ali ne.

Zaradi boga nebom recimo plačeval mesečnih položnic božjim odposlancem na zemlji. Če pošljejo name vojsko bom pa jo poslal k njihovem bogu...

Bom pa vrjetno našel kdaj boga v sebi in drugih in ga tudi nebom zanikal.

Tako da v končni fazi bog gor ali dol vprašanje je samo kako bi ga radi tržili in kje ga našli.

To pa se naj vsak sam odloči. Vsak se pomoje naj sam odloči če je našel svojega boga v katerega vrjame ali pač da ni božje bitje. Dokazi gor ali dol. Meni so že marsikaj dokazali pa nisem sprejel pa tudi marsikomu sem že jaz kaj dokazal pa me ni opušteval. Nevem zakaj bi prav Boga pri tem diskriminirali.

Pijan pedofilski krščanski duhovnik pa pravilo.

Največji procent pedofilov ima svoje otroke. Torej ljudje kot tvoj in moj oče.

Malo premisli, preden začneš žaliti vse okoli sebe.

jaz mislim da bog obstaja vendar nemorem vrjeti v njega če ga ni nikjer:>

Bojim se, da je, kar se tiče katerekoli religije, stvar _res_ tako preprosta.

TheB:

Ljudje, ki molijo takrat ko se loto igra ali pa ko fašejo bolezen so nič drugega kot opurtunisti, hinavci, ali pa v drugem primeru - ljudje ki se v paniki in obupu, strahu oprimejo zadnje bilke.
dokaj daleč od prave vere IMO.
Sem spadajo tudi tisti, ki se gredo krstit "za vsak slučaj", če pa morda le pekel obstaja. Pretvarjanje na kvadrat.

Nekaj drugega pa je, če si človek preko lastnih dobro premišljenih spoznanj v življenju izoblikuje tak "mindpattern" - vera v boga - način razmišljanja, ki mu poenostavi in osmisli življenje.
Vsak človek si po svoje interpretira in razlaga življenje, in če komu vera tu pomaga, ga naredi srečnejšega - ja hvalabogu madonca

Je pa bistvena razlika debatirat z razgledanim človekom, ki si je nekaj prebral in v življenju nekaj izkusil, se zavestno odločil za vero (ter jo tudi razume) kot pa z kakim farškim brainwashed vaščanom, fanatiki, vernikom ki te pozna primarno po tem da si eden izmed tistih " ki gredo v pekel" - ker pač ne veruješ v boga.
Takšnim se nasmehnem, obrnem stran pa grem.

Žižek je mnenja, da je bog tisti nekdo, ki je v bistvu družba sama. Moja utemeljitev je, da nič ne obstaja izven družbe in sploh ne moremo ničesar kar ni v družbi videti. Se pravi, da naša teza o multi kozmusih je podobna kot je ideologija starih grkov, kot krščanska, budistična, muslimanska, ... ideologija (Baron de Montesquieu).

Vse kar imate v mislih je bilo najprej v mislih ljudji, družbe v kateri ste bili vzgojeni in je prirejeno tendenci vaše vzgoje v smislu determiniranosti.

lp, Eupatrides

> Sem kristjan ampak že dolgo več ne verujem

Hmmm, kako gre pa to dvoje skupaj?

Zanimivo bi bilo vprašanje kaj sploh je bog?
Sem kristjan ampak že dolgo več ne verujem, za to krivim RKC z njenimi postopki.
Sam se bolj naslanjam na znanost.

Prvo se odloči, kakšen opis ali pristop do Boga te zanima (fizikalen, matematičen, logičen, filozofski, teološki ali religiozen).

Potem poišči največje strokovnjake na specifičnem področju, preštudiraj njihove teorije in se odloči za tistio, ki se ti zdi najbolj smiselna. Potem najdi največje strokovnjake, ki kritizirajo taisto teorijo in preštudiraj njihove argumente.

Potem pa se odloči, v kaj in koliko komu verjameš.
Ampak svetujem, da preučiš čimveč strokovno priznanih in koherentnih teorij, preden se odločiš za kakšno specifično izmed njih.

In ne biti tog pri tej odločitvi - znanost in teorije napredujejo - in s tem tudi predstave o Bogu. In za katerikolo teorijo se že odločiš - ultimativno mora podlegati najsodobnejšim fizikalnem spoznanjem.

No, vsaj zase vem, da je bila v resnici glede Boga stvar taka. Že v samo vzgojo je bil Bog vgrajen, z družino smo hodili v cerkev, itd. Vendar z leti začneš postavljat vse več vprašanj ( no vsaj jaz ), na katera pa ne dobiš zadostnih odgovorov. Jaz sem z razmišljanjem prišel do tega, da je življenje v katerem je Bog znatno lažje. Zakaj?

Vsaj v tem primeru, ko si že enkrat kristjan je težko biti brez Boga, ker ti ga družina že v mladosti nekako vsili v same temelje bivanja. Tu zraven pridejo še angeli varuhi in podobne stvari, zaradih katerih imaš občutek, da nekdo bdi nad teboj in te pazi, tako da se ti ne more zgodit kaj hujšega. In to še ni konec. Stvar gre tako daleč, da se na koncu ne trudiš več stvari. Pogost ljudski rek: Jah, sej bo Bog naredil da bo prav. Tu pa mi je bilo dosti, ker sem se navolil tega

Začel sem razmišljati in sam pri sebi prišel do sklepa, da se začneš resnično truditi za neko stvar in ti postane dosegljiva komaj, ko skleneš, da je obstoj Boga zelo malo verjetna stvar. S tem se postaviš v aktivni položaj - nihče ti tistega ne bo prinesel na pladnju, sam se moraš potruditi, da dobiš željeno. Tudi angeli varuhi in podobne stvari so čisto olajševanje realnega stanja in po mojem mnenju človekov izum, da bi enostavno lažje živel. Seveda, ko kakega župnika vprašaš, zakaj se godijo slabe stvari dobrim ljudem, nima odgovora. Saj je tud on samo človek kot vsak drug. Ni nič boljši in nič pametnejši kot bilokdo drug. Ga pa nekaj loči od navadnih ljudi. No, da podam primer našega župnika. Za župnika je šel, ker ga je prevaralo dekle, medtem ko je bil v vojski

Nič kaj prijetno, ne? Ga popolnoma razumem. Ampak v tistem trenutnu, ko je šel za duhovnika, se je predal. Odrekel se je ženskam, ker ga je ena razočarala. Vidite poanto? In je šel za župnika. Odrečeš se nadaljnemu razmišljanju in se predaš veri in verovanju. Namesto, da bi se zavestno trudil, si raje rečeš, jah, sej bo Bog poskrbel, da bo vse dobro. Aha

Zatorej, sem se odrekel Bogu, angelom in podobnim stvarem. Kako živim od takrat dalje? Jah, življenje je težje, ampak več odločitev imam v svojih rokah. Lahko rečem, da človek, ko se osvobodi te vrste vere, dobi mnogo niti svojega življenja v svoje roke. Postane tudi polno odgovoren za svoja dejanja. Padel si na izpitu - sam se nisi dosti učil. Nekateri, tudi sam morda, bi prej prelagali krivdo na nekoga drugega. Zdaj pa ni več tega. Postal sem poštenejši do sebe. In mislim, da je tako tud prav