Dvomi glede obstoja Boga

Argument za neobstoj boga je dal William Occam, ki je rekel, da zadeve, ki so irelevantne za razjasnitev nekega problema, lahko opustimo. Torej hipoteza o obstoju boga ni potrebna.

Mene osebno bog ne moti, dokler se ne vpleta v vsakodnevno življenje in v spreobračanje drugih ljudi. Tukaj pa so si (verjetno) vse religije podobne - spreobračanje nevernikov. Zato se mi bog malo studi.

Argument o potrebnosti spreobračanja nevernikov je jalov. Če jaz verujem v boga in hočem nekoga drugega prepričati o pravilnosti mojega verovanja, lahko oni drug pridiga meni (predpostavimo, da tudi oni drug veruje v boga) s popolnoma istimi besedami, kot jaz. In tukaj pridemo do kontroverznosti. Nihče ne more dokazati, kdo ima prav in kdo ne.

Moje osebno mnenje pa je, da si mora boga poiskati vsak sam. "Recepti", kot jih ponuja recimo RKC ali Islam so narejeni za idiote (ovce). Če pa človek misli s svojo glavo, pa lahko boga poišče sam. Nekdo ga bo našel v naravi, drug v življenju, tretji recimo v lepoti, četrti pa, ko bo gledal v zvezde. Samega boga se ne da opisati z besedami, ker besede so omejene, bog pa ni. Moraš ga enostavno začutiti.

Poanta pa je le v tem: ali v boga verjameš, ali ne. Samo 1 bit je potreben za opis boga. Nič več.

Mene bog in njegov obstoj ali pomanjkanje tega sploh ne gane prevec. Gane me sitnarjenje koga, ki se predstavlja kot njegov (njen) predstavnik in potem gnoji okoli tudi tistim, ki se jim ga ne da poslusati. Ce bluzi tistim ,ki so ga pripravljeni poslusat me to sploh ne moti.

Pa ce skusa na kakrsenkoli nacin to izkoriscat za spremembe, ki zadevajo mene in se jaz z njimi ne strinjam... To me seveda moti.

Skratka bog, njegovi morebitni sleditelji,.. .to je vse OK. Dokler ne tezijo. Tko kot geji. Dokler meni nic nocejo nimam nic proti njim.
Bi bil tudi dolgcas, ce bi bili vsi enaki.

Malo pa me moti, ce mam filing, da kdorkoli vpliva na otroke preden majo ti moznost sami kriticno o cem presojat oz imeti zavestno izbiro,... in me pri tem kdaj seveda zmoti tudi kaka religija,.. ker hitro dobim obcutek, da se pogosto kdo samo okorisca.

Je pa se nekaj. Mocno dvomim, da bog ce obstaja, da bi cenil ritolizništvo, darovanja,.. in vse ostalo s cimer marsikateri "privrzenec" misli, da izraza vdanost bogu. Ce bi bil bog jaz, bi mi sli ravno taki ,ki bi nekriticno verjeli vame in mi na vse nacine lezli v rit z izkazovanjem naklonjenosti v pricakovanju neke moje milosti,... se najbolj na jetra. Najprej bi take poslal na "vroca vecna lovisca"

Kaj vas najbolj moti glede predpostavke, da Bog obstaja?

Prepostavka prvega, izvirnega in vrhovnega. Plus tepe se s teorijo evolucije in nasploh se mi ureditev Vesolja z Bogom na čelu zdi nesmiselna in absurdna. Zakaj? Jah, ozri se malo okoli sebe, pa ti utegne postati jasno, da Bog v takšni ureditvi prostora/časa (kjer smo ljudje zelo verjetno edina dosti napredna oblika življenja, da si lahko dejansko zmislimo Boga) preprosto nima smisla. Oziroma, teorija o Bogu ga ma precej manj, kot teorija Velikega poka in dogodkov po njem.

Pa kot je rekel Comte - metafizika se ne more družiti z znanostjo. Jaz sem pa to malo razširil, pozitivist pač.

Kaj je tisto nepremostljivo vprašanje, katere odgovor bi lahko spremenil mišljenje v možnost obstoja Boga?

Samo direkten (otipljiv) dokaz in nič drugega. Do takrat pa bom še naprej raje zaupal v institucijo znanosti (in s tem v človeka oziroma naše možgane).

A je pri vseh religijah tko da je bog "naredil" celo vesolje a je to samo pri RKC?

ontopic:
So ze nekateri povedali: obstoj boga je zame cisto nemoteca stvar. Vsiljevanje verovanja v nekaj je pa strasno moteca stvar. Sluzenje dnarja na ta racun, pobijanje, mucenje, laganje, manipulacija, pedofilija (in vse ostalo kar spada k modernim masovnim religijam) je pa hinavscina nejvecje sorte.
Nakoncu ugotovis da bog sploh ni problem (pa ce obstaja al pa ne, nima veze), problem je to ker ga ljudje abuse-ajo.

Pri dokazovanju obstoja boga me pa moti predvsem pomanjkanje materialnih dokazov. Sam jebiga, taki smo :)

Nakaj kaj ne moreš dokazati da obstaja pač ne obstaja.
Zato tudi Bog ne obstaja .
Obstaja pa vera v Boga, celo več ver v več Bogov.

> @ gzibret: spreobračanje IMHO ni stvar boga ampak ljudi, ki so prepričani v svoj prav.

To je res, vendar tudi, če spreobračajo ljudje, ki verjamejo v nekega boga, potem je tisti trenutek zraven vpleten tudi bog, a ne?

Če bog, ki "kao" govori preko svetih spisov ljudem, pravi, da morajo verniki širiti vero, da bodo všečni bogu, potem je bog takoj in neposredno vpleten zraven. To je tako, kot če recimo predsednik neke države naroči, naj vojska napade drugo državo. Čeprav tisti predsednik enkrat ni prijel za puško, je vseeno neposredno vpleten v zadevo. Isto je tukaj.

Vse to seveda ob predpostavki, da bog obstaja seveda. Če bog ne obstaja, potem seveda ne more biti vpleten in je vpletena le človeška naivnost/neumnost.

V bistvu še dodatek na antonijo - saj religija v bistvu je nek logični sistem, kjer so postavljeni osnovni aksiomi (npr. troedin bog, da je Kristus trpel in umrl na križu, da odreši grehe sveta, da je bil brezmadežno spočet....., le kot primer), potem pa religija na tem gradi dalje.

Če je sistem neprotisloven, potem če si pripadnik neke religije, v bistvu verjameš v osnovne postulate. Samo večina se tega sploh ne zaveda.

"To je res, vendar tudi, če spreobračajo ljudje, ki verjamejo v nekega boga, potem je tisti trenutek zraven vpleten tudi bog, a ne?

Če bog, ki "kao" govori preko svetih spisov ljudem, pravi, da morajo verniki širiti vero, da bodo všečni bogu, potem je bog takoj in neposredno vpleten zraven. To je tako, kot če recimo predsednik neke države naroči, naj vojska napade drugo državo. Čeprav tisti predsednik enkrat ni prijel za puško, je vseeno neposredno vpleten v zadevo. Isto je tukaj."

Ni čisto tako. Če jaz tebi pripopam klofuto in rečem da mi je to naročil predsednik, greš ti lahko predsednika vprašat in boš izvedel če je res on to hotel. Boga pa nekako težko kaj vprašaš in lahko samo verjameš (ali pa ne). Ljudje torej vero v boga zlorabljajo za svoje potrebe (slo po oblasti) in zato imamo toliko religij.

Argument za neobstoj boga je dal William Occam, ki je rekel, da zadeve, ki so irelevantne za razjasnitev nekega problema, lahko opustimo. Torej hipoteza o obstoju boga ni potrebna.

Occam oz preprostost lahko gre v obe smeri. Če imaš na izbiro nastanka vesolja iz neskončne regresije ali celo iz nič naspram stvaritve od določene entitete, kaj je bolj verjetno? Dokaj subjektivno, če mene vprašaš.
Lahko si tudi postaviš izhodišče, DA Bog obstaja, potem pa uporabiš Occama na njem.

Kaj vas najbolj moti glede predpostavke, da Bog obstaja?

Prepostavka prvega, izvirnega in vrhovnega. Plus tepe se s teorijo evolucije in nasploh se mi ureditev Vesolja z Bogom na čelu zdi nesmiselna in absurdna. Zakaj? Jah, ozri se malo okoli sebe, pa ti utegne postati jasno, da Bog v takšni ureditvi prostora/časa (kjer smo ljudje zelo verjetno edina dosti napredna oblika življenja, da si lahko dejansko zmislimo Boga) preprosto nima smisla. Oziroma, teorija o Bogu ga ma precej manj, kot teorija Velikega poka in dogodkov po njem.

In zakaj se tepe z teorijo evolucije? Namesto dobesednega razlaganja simbolike lahko gledaš z druge smeri: Pogoji v našem Vesolju so kot nalašč narejeni za nastanek vsaj ene vrste inteligentnega življenja. Teorija "redke Zemlje" je lahko dokaz res izjemno srečnih naklučij ali pa Večjega načrta samo za nas. Determinizem in podobno si je tudi možno razlagat kot tesno povezano z Bogom. Kup indicij o takšnem ali drugačnem posmrtnem življenju (ki jih znanost ne zna razložit) gre tudi v prid obstoju duše - tudi tesno povezana značilnost z Bogom.

Kaj je tisto nepremostljivo vprašanje, katere odgovor bi lahko spremenil mišljenje v možnost obstoja Boga?

Samo direkten (otipljiv) dokaz in nič drugega. Do takrat pa bom še naprej raje zaupal v institucijo znanosti (in s tem v človeka oziroma naše možgane).

Saj tudi znanost velikokrat ugiba. Nekatere teorije se izkažejo za pravilne, nekatere za ne, nekaterih pa enostavno ni mogoče dokazati - a to za slednje pomeni, da niso možne?
Npr. temna energija. Ne vidimo je, ne slišimo, ne občutimo, ampak indirektno sklepamo, da pač mora obstajati, ker se galaksije oddaljujejo med sabo z vso večjo hitrostjo. Ni ti treba imeti trdne dokaze v roki, da lahko z razumno verjetnostjo trdiš in verjameš v nekaj.
Dokler znanost ne dokaže drugo lahko trdim, da je temna energija pravzaprav del Boga in z striktno znanstvenega vidika ne moreš mojo teorijo (trenutno) še ovreči.
Prav tako ne posmrtno življenje in "pred" Vesoljem.

Prav zato, ker si v skladu z znanstvenimi dognanji, ne moreš z veliko verjetnostjo, sploh pa ne z gotovostjo trditi, da Boga ni.
Znanost še ni prodrla v prostore, kamor ponavadi postavljamo Boga, in obstaja velika verjetnost, da tudi nikoli ne bo.
Zato je ateizem zgrešena smer razmišljanja, saj aktivno zavračaš nekaj, kar ni dokazano, da ne obstaja.

Religije so zgodba zase. Vse kar je dobrega v njih lahko povežeš z bogom, vse kar je slabega pa proti njem.
Trdim, da so navdihnjene, ampak bolje jih je povsem izključiti iz življenja kot pa uporabljati njihove slabe dele.

Opažam, da ima večina agnostična nagnjenja (kar je kul) ampak tema je namenjena bolj za tiste hardcore ateiste, če lahko tako rečem, ki ne vidijo nikakršne možnosti za Boga.
Ponavadi postavljajo bolj "vroča" vprašanja

Saladin znanost ne dokazuje indicov, ampak dokumentirana dejstva. Ce se pojavi kaka znanstvena teorija se pojavi zato, ker obstaja nekje nek dokumentiran problem, ki ga trenutne teorije ne morejo resit. Ne pa zato ker je nekaj tisoc let nazaj nekdo napisal knjigo ki se je (vise-manje) ohranila do danes.
Ravno zaradi tega se znanost noce mesat z bogom. V deafultu sta razlicna. Znanost je dobro dokumentiran proces. Vsak del procesa je transparenten. Ce ni, potem je to ugibanje, ne pa znanost. In znanost ne ugiba, znanost raztiskuje in dokazuje.

Zato je ateizem zgrešena smer razmišljanja, saj aktivno zavračaš nekaj, kar ni dokazano, da ne obstaja.
Tle ti lahko vsak nazaj rece da je enako nesmiselno verovati v nekaj kar ni dokazano da obstaja (ceprav tudi dokaza proti obstoju ni). Recimo superman ali spiderman (ali zobna vila za mlajse bralce)

Osebno sem preprican (kolikor si pac lahko preprican) da boga ni, da ne obstaja. Razlog za to je pomanjkanje dokazov o obstoju. Velik vpliv na moje misljenje ima verjetno dejstvo, da me starsi niso sili z verskimi (religioznimi) nauki in da sem vzgojen da sam skrbim zase, brez zanasanja na visje sile oz. boga.
Ce pa razmislim o zgodovini verovanja... najprej je clovek izum bogove (mnozina) zato, ker si ni znal razlagat dolocenih pojavov. S tem je dobil obcutek, da ce bo "zadovoljil" katerega od bogov, bo lahko imel vpliv na te nerazlozene pojave. To so prakticirali do konca grkov in rimljanov, ko je zavladala v evropi religija RKC.

Te "izumi" boga nekako nakazujejo da je sam miselni konstrukt boga le nek placebo za lazje prezivljanje stresa. Verovanje, da bo, ce izpolnimo dolocene kriterije, bolje. Meni osebno so to buce. Bolje bo ce si bos naredu bolje, ne pa ce bos porabil pol dneva in prosil svojega boga da bo bolje.

Ali je fizična bolečina nujna za človeka in njegov razvoj?
Ne za razvoj, pac pa za obstanek. Bolecina je samo signal da gre nekaj v organizmu narobe (ali pa da organizem misli da gre nekaj narobe). Nic vec kot alarm. Brez tega bi vecina visjih zivalskih vrst izumrla, kar pa po teoriji evolucije ni najboljsa pot za prezivetje...

Ali je duševna bolečina nujna za človeka in njegov razvoj?
Dusevna bolecina ali po domace stres. Stres je stanje v katerem se clovek pocuti zbegano, nemocno,.... V takem stanju se clovek oprime vsake bilke, ki jo vidi. Bolj kot je clovek pod stresom, bolj neracionalne stvari se mu zdijo logicne in smiselne.
Stres kot tak pravgotovo ni nujen za clovekov razvoj, je pa obvladovanje stresa (logicno sklepanje v stresnih situacijah) vrlina, ki lahko vsakemu cloveku pomaga v vsakdanjem zivljenju. Vera v boga je en od teh nacinov, recimo.

ALi je smrt nujna za človeka in njegov razvoj?
A se ti hecas?
S smrtjo je problem edino to, da jo je zahodna civilizacija zapustila. Nikjer se vec ne govori o tem, ne pise se o tem, smrti enostavno ni vec. Zato se je nekateri bojijo in se tolazijo s posmrtnim zivljenjem, etc. Pac posledica stresa in poskusa resevanja problemov.
Smrt je samo prenehanje delovanja organizma. Ustavijo se elektricni impulzi ki poganjajo misice (srce in pljuca), zaradi pomanjkanja kisika odmirajo celice. Organizme zgnije in od njega ostanejo lasje in kosti (ki cez cas izginejo).
Ce tega nekdo ne more sprejet pol ma problem in ga lahko resi tud tako da se preprica da bo po smrti zivel se naprej v nekem fiktivnem prostoru. Lahko gre celo tako dalec, da se preprica, da jegova dejanja vplivajo na prostorsko in casovno struktuto tge fiktivnega posmrtnega zivljenja. Pac vsakemu svoje.

Zato je ateizem zgrešena smer razmišljanja, saj aktivno zavračaš nekaj, kar ni dokazano, da ne obstaja.
Tle ti lahko vsak nazaj rece da je enako nesmiselno verovati v nekaj kar ni dokazano da obstaja (ceprav tudi dokaza proti obstoju ni). Recimo superman ali spiderman (ali zobna vila za mlajse bralce)

Sej ne silim nikogar v neko posebno veroizpoved, poudarjam le, da je agnosticizem v vseh pogledih bolj sprejemljiva varijanta of ateizma, pa tudi od toge religije.

Ali je fizična bolečina nujna za človeka in njegov razvoj?
Ne za razvoj, pac pa za obstanek.

Ali je duševna bolečina nujna za človeka in njegov razvoj?

Govorim o žalosti, razočaranju in da, tudi stresu. Slednji je bil življensko pomemben pri zgodnjem razvoju človeka, pa tudi danes pride občasno ta refleks prav.
Bolečina ob izgubil ljubljenega, razočaranje ob velikem neuspehu,...pa so pomemben del pri razvoju karakterja. So dokaz čustev, ljubezni, naklonjenosti, odločnosti in njihovo prebrojevanje prinaša izkušnje, ki nam pomagajo pri preševanju vsakdanjih težav.

ALi je smrt nujna za človeka in njegov razvoj?
A se ti hecas?

Sploh ne. Smrt je povsem naraven in življensko nujen proces, nujen za ohranjanje narvnega ravnovesja. Fizična nesmrtnost je praktično nemogoča in z razlogom - si lahko zamisliš, da bi bili vsi ljudje nesmrtni?

Zanimivo, kako hitro si vse povezala z nekaterimi stranmi religij, ko pa sem sam govoril čisto v nevtralnem, biološkem in psihološkem smislu.
Tudi vernik lahko razmišlja na tak način - zanimivo, kajne?

Sej ne silim nikogar v neko posebno veroizpoved, poudarjam le, da je agnosticizem v vseh pogledih bolj sprejemljiva varijanta of ateizma, pa tudi od toge religije.

Ma ja...ateizem je nastal kot reakcija na teizem. Kar se pa tiče smiselnosti obojega - oboje je (če pogledaš "dokaze" ki so na voljo) popolnoma nesmiselno. Bravo Saladin, pravkar si ubil Boga

Če bi se že moral izrečti o Bogu, bi rekel nekaj podobnega, kot je nevone. Al je popoln sadist, al pa se mu popolnoma jebe za nas. V nobenem primeru pa kot tak ni dober. Če ga pa odmisliš, pa vse skupaj dobi nekoliko bolj logičen smisel.

Bog je edini pojem, ki si ga lahko zamisliš, ki sam ne potrebuje vzroka in je večen. PA tudi fiziki ti bodo razložili težave z časom-prostorom "pred" vesoljem.

Ja, ampak eno se je zavedati, da sodobna znanost ni (in še verjetno nekaj časa ne bo) sposobna razložit nekaterih stvari, drugo je pa kapitulacija razuma, izkaz nezaupanja znanosti (in s tem človekovim dosežkom in sposobnostim) ter avtomatičen prehod na neko čudno entiteto, ki nima ne začetka, ne konca in ma neomejen rok trajanja. S stališča racionalno razmišljujočega posameznika je ta druga varijanta nesmiselna. Fiziki naj kr majo težave. Bi blo čudno, če jih ne bi meli.

No eno uprasanje za vas kristjane- sveto pismo naj bi razlagalo stvarjenje naj kdo razlozi to. Prva in edina cloveka sta bila adam in eva. Imela sta dva sinova,.... mav pomiselte

Al je popoln sadist, al pa se mu popolnoma jebe za nas

Zakaj je sadist? Ker ne prepreči naravnih sil in zaustavi plaz, vulkan, potres? Ali ker ne pužuga vodjem korporacij, naj dajo več denarja za zaščito? itn, itn,.
Če se mu jebe za nas ali pa pusti naravi svojo pot je pa stvar semantike. Zakaj se jasno ne pokaže in znanstveno neizpodbitno dokaže, da obstaja? Si lahko zamisliš posledice? Mislim, da bi verska nestrpnost in gorečnost prevladala nad razumom in bi večina pozabila živeti normalno življenje.

kapitulacija razuma, izkaz nezaupanja znanosti (in s tem človekovim dosežkom in sposobnostim) ter avtomatičen prehod na neko čudno entiteto

Zakaj je striktno logičen, deističen Bog takoj kapitulacija razuma? A niso znanstveniki isto rekli za teorije, ki so bile daleč pred svojim časom? Če rečeš, da temna energija vleče galaksije narazen, si znanstven, če pa rečeš Bog, pa si neumen?

Bog je edini pojem, ki si ga lahko zamisliš, ki sam ne potrebuje vzroka in je večen.

Res? Zakaj? Ker tako pravi RKC?

Ne, ker tako pravijo vse monoteistične in večina ostalih. SPloh pa tukaj ne govorim o specifičnem Bogu katerikole religije

In kam ponavadi postavljamo Boga? Kolikor jest vem, je Bog povsod.

Navadni verniki se sploh ne obremenjujejo s tem vprašanjem - najenostavnejši odgovor je "duhovno".
Morda je res tako, ampak tako prisotnost res ne moreš uvrstit v znanstven okvir. Zato pač iščem znanstvene "luknje", kamor bi ga pač lahko postavil.
Sej itak lahko samo ugibaš, ampak vseeno ostaneš logično koherenten. In če znanost dokaže drugače, greš pač naprej.
A sem nerazumen če rečem, da ne bomo v doglednem času (in verjetno nikoli) odkrili "izven" ali "pred" vesoljem ali "v singularnosti" ali "prvotni delec"? Potem se moraš vprašati "zakaj"?

Prva in edina cloveka sta bila adam in eva. Imela sta dva sinova,.... mav pomiselte

Če si izbiješ iz glave dobeseden pomen in pomembnost simbolike ni težko za razumet.
Bila sta prva dva verna človeka. Morda sta postala prva vrača, šamana, pridigarja. In njihov sad so bili prvi verniki, njhovi "otroci". In verniki so se množili med sabo.

Zakaj je sadist? Ker ne prepreči naravnih sil in zaustavi plaz, vulkan, potres? Ali ker ne pužuga vodjem korporacij, naj dajo več denarja za zaščito? itn, itn,.
Če se mu jebe za nas ali pa pusti naravi svojo pot je pa stvar semantike. Zakaj se jasno ne pokaže in znanstveno neizpodbitno dokaže, da obstaja? Si lahko zamisliš posledice? Mislim, da bi verska nestrpnost in gorečnost prevladala nad razumom in bi večina pozabila živeti normalno življenje.

Ah ja...če imaš moč pozitivno vplivat na neko dogajanje, da le-to ne bi imelo negativnih posledic in da vpleteni ne bi bili poškodovani (telesno ali psihično) in tega ne narediš, ostaja samo nekaj možnosti - da se ti jebe, je prva, da si popolnoma neodgovoren je druga, da si popolnoma pasiven je tretja, možno pa je tudi, da si popolen sadist, ki uživa v tem, da ljudje trpijo, obenem pa se zgovarja na svobodno voljo. Te ni, ker če nas je Bog ustvaril, nam s tem ni dal izbire - tu ste, zdaj se pa znajdite. Če tega Bog ne more spremeniti, pol pač ni Bog. kar se pa tiče neizpodbitnega razodetja - zakaj pa ne? Sej ima moč sanirati vse nezaželene posledice?

Jebati se ali pustiti naravi svojo pot ni stvar semantike, je stvar odnosa. Oboje je enako slabo, čeprav se oboje dela iz različnih vzgibov. Me zanima, kako bi gledal na to tvojo "semantiko" ko bi ti zdravnik diagnosticiral raka, pol ti pa povedal, da se mu:

a) jebe za tebe
b) ti predlagal, da pusti naravi svojo pot - saj tako pač je narava določila

In ti verjameš v takega Boga? Kjer je posredovanje "stvar semantike"?

Zakaj je striktno logičen, deističen Bog takoj kapitulacija razuma? A niso znanstveniki isto rekli za teorije, ki so bile daleč pred svojim časom? Če rečeš, da temna energija vleče galaksije narazen, si znanstven, če pa rečeš Bog, pa si neumen?

Deističen Bog ni logičen (sej misliš deizem kot filozofsko smer?). Po definiciji ker je ne-intervencija nelogična, kot je nelogično ravnanje staršev, ki zavržejo svoje otroke (in jim tako skoraj zagotovo onemogočijo nek normalen razvoj in življenje). Ne klapa, popolen Bog ne dela takih glupih napak. Če pa ni popolen, pol pa tud Bog ni. Pa sploh kaj ti pol koristi Bog, ki je namen samemu sebi, kot Bog v deizmu (hitro sklepanje na wiki link) očitno je? Nič, kaj ti torej pomeni verovanje v takega Boga? Nič, zapravljanje časa in energije za verjetje v nekaj, kar kao "pač je." IMO je nesmiseln tale tvoj Bog in to zelo.
Kar se pa tiče neumnosti...eno se preverja in se poskuša potrditi/ovrečti. V drugo pač verjameš, ker tako je. Spet sem končal pri izvoru problema (kot ga jaz vidim) - verjemi. Oprosti, eni smo pač nejeverni Tomaži in še ponosni smo na to.

Ne, ker tako pravijo vse monoteistične in večina ostalih.

Tole je hudo premalo, verjameš pač, ker je tako zapisano.Kje je tu kako preverjanje osnovih predpostavk, dvom, mehanizmi preverjanja in zavračanja? Ni jih, kot jih ni pri ideologijah. Znanost pa to vse pozna, pa še (dokaj) logična je.

Poleg tega te pa še zeza zgodovina (evolucija) religije. Skozi zgodovino so se ideje razvijale, evoluirale - kot plod človekovega razuma, ki je sicer v tej točki pač kompenziral tisto, česar (trenutno) ni sposoben obrazložiti. Brez človeka, ni Boga. Kam pa sem s tem postavil Boga, pa verjetno ni potrebno nadalje razlagat...

Ah ja...če imaš moč pozitivno vplivat na neko dogajanje, da le-to ne bi imelo negativnih posledic in da vpleteni ne bi bili poškodovani (telesno ali psihično)

obenem pa se zgovarja na svobodno voljo. Te ni, ker če nas je Bog ustvaril, nam s tem ni dal izbire - tu ste, zdaj se pa znajdite.Če tega Bog ne more spremeniti, pol pač ni Bog. kar se pa tiče neizpodbitnega razodetja - zakaj pa ne? Sej ima moč sanirati vse nezaželene posledice?

Če bi se Bog aktivno vpletal v vsakdanje dogajanje, potem (če bi hotel biti fer do vseh), potem bi moral z svojim vmešavanjem popolnoma preprečit vsako trpljenje, bolečino, nesreče in smrt in to čisto za vsakega človeka.
To mu sploh ne bi bilo problem ustvariti.
Ampak to bi pomenilo, da bi moral narediti ljudi nesmrtne, brez čustev, brez čutil in brez zmožnosti, da delajo bilokaj slabega.

Skratka avtomate brez čustev in svobodne volje

Dejmo se sprijaznit, da je naše Vesolje tako kot je. Da so naš planet in zakoni narave takšni kot so. Da smo ljudje takšni kot smo. (oz. za vernike Da je Bog takšen kot je in da nas je naredil takšne kot smo in to z razlogom)
Človek kot biološko in čuteče bitje mora doživeti rojstvo, bolečino, radost in smrt. Po eni strani že zgolj zaradi naravnih zakonitosti. Po drugi strani pa mora imeti svobodno voljo, da isto dela sebi ali drugim.
Možnost izbire imaš vedno - Lahko ohranjaš življenje in ga celo ustvarjaš, lahko pa ga otežuješ ali celo uničuješ. Lahko se veseliš ali pa seješ okoli žalost. Imaš možgane da pomagaš ščititi življenje, obenem pa je dovolj že malomarnost, da ga ogrožaš.
Proti boleznim lahko izdelaš zdravila. proti potresom varne stavbe, proti metkom ščite.

Bit svobodne volje ni, da lahko delaš kar je dobro le zate in škodi drugim. Bit je, da vsi delajo dobro za vse, in da kljub možnosti, da naredijo kaj slabega Z svojo voljo tega ne naredijo. To je njen bit in cilj.
Lahko si ustvarimo nebesa na Zemlji, če bi le vsi to hoteli.

Deističen Bog ni logičen (sej misliš deizem kot filozofsko smer?). Po definiciji ker je ne-intervencija nelogična, kot je nelogično ravnanje staršev, ki zavržejo svoje otroke (in jim tako skoraj zagotovo onemogočijo nek normalen razvoj in življenje).

Slabo si bral. Bog se ne vmešava v svet ne zato, ker ga ne skrbi, ampak ker je že naredil idealen svet, ki ne potrebuje več njegovega aktivnega vmešavanja.

Že vidim - kako je lahko naše Vesolje "popolno", ko pa je toliko katastrof in trpljenja?
Pa se vrnemo na nujnost življenja, svobone volje, trpljenja in smrti. Če bi se bolj vmešaval, bi se porušilo to ravnovesje.
Sej njemu ni problem ustvariti "drugačnega" vesolja. Ampak s tem bi moral tudi ustvariti drugačne ljudi.
Po Thomasu pa si bomo sčasoma itak prirejali naše vesolje po svojih potrebah in sčasoma izničili smrt in trpljenje.
A ni torej naše Vesolje idealno?

Kar se pa tiče neumnosti...eno se preverja in se poskuša potrditi/ovrečti. V drugo pač verjameš

V to, kaj poskušaš preveriti in potrditi/ovreči, pa ne verjameš?
Dokler nečesa ne dokažeš je to vera, teorija, bodisi v Boga ali določen elementarni delec.

Kje je tu kako preverjanje osnovih predpostavk, dvom, mehanizmi preverjanja in zavračanja?

Znanost o "pred" Vesoljem sloni na istih indicijah kot kakšna teorija o Bogu. Pa še vedno, kljub pomanjkanju mehanizmov preverjanja in zavračanja, ima prednost najbolj ekstravagantna "znanstvena" teorija, bilokakšen govor o Bogu pa je avtomatsko podvržen posmehovanju in metafiziki.

Brez človeka, ni Boga. Kam pa sem s tem postavil Boga, pa verjetno ni potrebno nadalje razlagat...

Em, človek nedvoumno JE, torej si z svojo tezo pravkar dokazal obstoj Boga

Em, človek nedvoumno JE, torej si z svojo tezo pravkar dokazal obstoj Boga

He he, sam jaz sem ga izpeljal iz potrebe po dajanju razlage (trenutno) nerazložljivega Kar sem s tem povedal je, da si je človek Boga izmislil...je realen v nekem miselnem konstruktu sveta, "fizično" pa ne obstaja. Obstaja kot miselni konstrukt človeka, ni nek zunanji dejavnik.

Dejmo se sprijaznit, da je naše Vesolje tako kot je. Da so naš planet in zakoni narave takšni kot so. Da smo ljudje takšni kot smo.

Do sem se strinjama...Bog mi pač ne paše zraven.

Slabo si bral. Bog se ne vmešava v svet ne zato, ker ga ne skrbi, ampak ker je že naredil idealen svet, ki ne potrebuje več njegovega aktivnega vmešavanja.

Sem kr prav prebral. Sam ne bi mel našega sveta za idealnega...preveč je spremenljivk. Kaj ima človekova "svobodna" volja pri naravnih katastrofah? Nič. Kaj če nekje v "bližini" raznese eno supernovo in posledično pride do cleansweepa vsega živega na Zemlji? Kaj bo pol Bog rekel? Ups, bom probal znova? Al pa če H5N1 fajn zmutira pa pobije 99,9% prebivalstva na svetu, ostanejo pa na koncu samo eni afričani, ki obožujejo leva kot Boga (namerno pretiravam)? Jaz preprosto v tvoji obravnavi Boga ne vidim nikakršnega smisla. Če se postaviš na Zemljo pa odmisliš en kup ne preveč očitnih stvari, pol gre skoz. Sam, kmal se pojavijo vprašanja, ki se jih ne da odpraviti z verovanjem. V moji percepciji je svet, takšen kot je, če odmislim Boga, precej bolj popoln, kot pa če probam sem dat Boga. Ker pol mi glih obstoj predpostavk o Bogu grdo zmoti tole mineštro, ki ji verniki pravijo Stvarstvo.

Glede svobodne volja - le-ta IMO ne obstaja. Posameznik je produkt zelo zapletene interakcije z okoljem (socializacija, vzgoja in učenje) in okolje te oblikuje, ti pove, kaj in kako delat v določenih primerih, kako razmišljat. Če neke informacije ni, pol tudi ni reakcije, ki bi tej informaciji ustrezala. Brez okolja (družbe) posameznik ne more preživeti. Tu NI svobode, je samo (nezavedna) prisila. Vtis svobodne volje pa daje samo število izbir, ki jih je recimo v naši kulturi dosti, v kaki bolj primitivni jih pa ni, al pa skor ni. Sem pa skor 100%, da bi t.i. svobodni posamezniki lih tako čisto v redu funkcionirali po sistemu Borgov...ključna točka je tu zgolj vzgoja in z njo povezana socializacija.

Tu pač ne boma prišla skup. Ti praviš, da je Bog in je svobodna volja (čeprav sta koncepta vrhovnega šefa in svobode nasprotna), jaz pa zanikam obstoj obojega

"Noben vernik nima pravice pričakovati spoštovanja do svoje vere, če sam ni pripravljen spoštovati drugače mislečih, drugovercev in ateistov. In prav nobene pravice nima obsojati kogar koli za kar koli, dokler hinavsko brani duhovnike pedofile." - Svetlana Makarovič

Vsaka vlada pa se bolj ali manj zaveda, da ravno RKC kot množični medij z vplivom na večinsko volilno telo pretežno neizobraženih, nerazgledanih in nerazmišljajočih množic odločilno vsako novo vlado bodisi podpre bodisi ne. Prav zadnje volitve so to jasno pokazale. Janševo desnico je spravila na vlado prav RKC, podobno kot nekoč Mussolinija. Kajti najmočnejši kapital vsake Cerkve so ravno ljudje z opranimi možgani. Prav zato si Cerkev na vso moč prizadeva, da zavre duhovni razvoj posameznika, da osira ljudi, ki mislijo s svojo glavo, hkrati pa si arogantno lasti monopol nad nekakšno "duhovnostjo" - drznejo si celo pridigati, da duhovnosti razen znotraj RKC kratko malo ni.

Bog zavira razvoj in ohranja ovčice s spranimi možgani, da jih potem lahko vlade obirajo za ogromne davke.

Kaj vas najbolj moti glede predpostavke, da Bog obstaja?
Katera je tista lastnost, ki enostavno nima smisla?

Podobno kot je že nekdo gor se spraševal o neskončni dobroti boga se bom tudi jaz.

Kako bog lahko dopusti npr. koncentracijska taborišča?

Ali je mogoče neskončna dobrota v tem, da smo svobodni? Ampak potem mamo malce problema s fiziko, ker ta je na makro niviju deterministična, na atomski ravni pa nedoločljiva.

...je realen v nekem miselnem konstruktu sveta, "fizično" pa ne obstaja.

Tega ne veš Podal sem nekatere prostore v katerih "bi lahko" obstajal - povsem v skladu z sedanjimi znanstvenimi dognanji.
Ampak ti avtomatsko zavračaš bilokakšno, tudi najmanjšo verjetnost, da morda obstaja, čeprav tega ne moreš dokazati.
Seveda nimam direktnih dokazov, tako kot znanost nima nobenih dokazov, kaj se nahaja v tistih "luknjah".
Če znanost lahko samo ugiba, zakaj ne more vera ugibat?

Zato rečem, da je ateizem zgrešen, prav tako kot toga religija. Oboje ne zna pretehtati možnost, da se morda moti.
A ni stališče agnostika, da ne more vedet, če Bog obstaja (namesto da trdi, da ne obstaja), boljša?
Zakaj?
Ker če boš dopustil možnost Boga, se boš tudi vprašal, kakšen bi moral biti, da je lahko v skladu z znanostjo.
Sej ni treba mene poslušat - dovolj je, da sam razmišljaš o njegovi morebitni naravi. Ateist tega ne zmore.

Kaj če nekje v "bližini" raznese eno supernovo in posledično pride do cleansweepa vsega živega na Zemlji? Kaj bo pol Bog rekel?

2 možni razlagi:
-S tem, da vemo, da lahko kadarkoli raznese kako supernovo, bomo še bolj aktivno poskušali kolonizirati galaksije in s tem tudi povečati svoje možnosti za preživetje.
-Če je cleanswwep neizbežen pa si ga lahko razlagaš kot apokalipso. Torej konec človečanstva in vrnitev nazaj k Bogu. Apokalipsa ni neka ultimativna kazen za človečanstvo, je le konec fizičnega obstoja ljudi.

V moji percepciji je svet, takšen kot je, če odmislim Boga, precej bolj popoln, kot pa če probam sem dat Boga. Ker pol mi glih obstoj predpostavk o Bogu grdo zmoti tole mineštro, ki ji verniki pravijo Stvarstvo.

No, pri meni je prav nasprotno. Povsem odvisno na to, kako gledaš na Boga. Meni idelano zapolni vse luknje, ki jih znanost ne more. Če jih bo vse zapolnila, potem res ostane le neko povsem duhovno mesto za Boga, v katero resno dvomim. Ampak celo znanost ti bo rekla, da ne bo mogla vsega razložit. Če je to slučajno ali ne pa je stvar vere.

Glede svobodne volja - le-ta IMO ne obstaja. Posameznik je produkt zelo zapletene interakcije z okoljem

Zdej pa zamenjuješ svobodno voljo z svobodo oz. socialnimi ureditvami. Če ti okolje reče Ne ubijaj (in te bo potem tudi kaznovalo) to popolnoma nič ne spremeni. Vseeno se lahko odločiš, da boš ubijal. Drugi se lahko odloči, da se pusti ubiti, čeprav mu zakon dovoljuje samoobrambo.
Okolje ti lahko otežuje ali olajšuje njeno izvajanje, ampak vedno imaš svobodno voljo. In te ti ne morejo odvzeti.

Ti praviš, da je Bog in je svobodna volja (čeprav sta koncepta vrhovnega šefa in svobode nasprotna), jaz pa zanikam obstoj obojega

Tega nisem nikoli rekel. Pravim, da je Bog Dobrota (pod to mislim vse vrline, ki jih imamo za dobre) in Stvarnik (vsaj Prvi Vzrok)
Bog je zgradil nogometno igrišče in je obenem sodnik na njem, mi smo pa igralci na tem igrišču. Ni nekega strktnega pravilnika igre, rekel je le, naj igramo Dobro. Med tekmo ničesar ne sodi ničesar, ampak bo to naredil po tekmi. Tekma pa je Življenje.

Seveda obstajajo nijanse, zato sem dal bolj deističen primer.

Kaj mi dokazuje, da je to ravno lastnost Boga?

Dokazati ti seveda ne morem.
Kako opisati neopisljivo? Poudarek je na neskončnosti. Da bi nekdo lahko ustvaril Vesolje, ljudi, duše, mora biti nad oz. mora držati vse vajeti teh zakonov. Kar pa stori lahko le neskončno (ali vsaj za naše pojme neskončno) velik, inteligenten, star Bog.
Torej Vsemogočen, Vseprisoten, Večen. Če je večen pa nima začetka oz. ne potrebuje vzroka,....

Bolj zanimivo vprašanje bi bilo, zakaj mora biti prav Dober?
IMHO pravzaprav ni toliko Dober (po našem razumevanju), kot je Idealen, Perfekten.

Idealno je Prav in Prav je Dobro. Vse kar je Prav je Dobro. In če je vse prav in dobro dosežeš Ideal. In če mi stremimo Idealu, potem stremimo tudi h Bogu, namerno ali ne.

"Noben vernik nima pravice pričakovati spoštovanja do svoje vere, če sam ni pripravljen spoštovati drugače mislečih, drugovercev in ateistov. In prav nobene pravice nima obsojati kogar koli za kar koli, dokler hinavsko brani duhovnike pedofile." - Svetlana Makarovič

Popolnoma se strinjam.
Ampak ne moreš sodit religije in sploh ne njenega Boga po občasnih ekcesih in jasnih protislovjih. Religija je le smernica in Boga moraš znat razumet z svojo glavo in ne z recitiranjem knjig.

Vrhovni sef in svobodna volja?

Sem že objasnil

Prisotnost boga na svetu ki ga ne potrebuje(idealen svet)?

IMHO je Bog vedno Vseprisoten na stopnji, da brez njegove prisotnosti naše Vesolje in mi ne bi mogli obstajati. Bog je bil potreben vsaj, da ga ustvari. Ker pa je ustvaril idealen svet ni potrebe, da se več aktivno vmešava vanj. Prisoten je le toliko, da lahko naše Vesolje še naprej obstaja.
To je IMO, varijant o njegovi prisotnosti je več.

Ali pa kar cela zgodovina verovanja.

Zgodovina verovanja je subjektivna stvar. Eno je, kaj nekdo razmišlja. Drugo, kaj napiše. Tretje, kako si napisano razlagajo. Kako napisano izvajo. Kako izvajano razumejo drugi. Koliko originalnih spiskov preživi. Koliko avtentične so kopije...

Kdo ima korist od tega ce jaz (raja) veruje v boga? Kaksno korist ima? Zakaj hoce imet se naprej to korist?

Sam boš imel korist. Če je Bog Ideal in ti stremiš temu Idealu, potem ti je Bog najboljši vzornik. Bog sam nima neke velike koristi od nas, kot da se veseli, da njegovi otroci postajajo vse bolj podobni njemu (cilj človečanstva naj bi bil mir, blagor, veselje, zdravje,...) in je verjetno tudi žalosten, ko se oddaljujejo od Njega.
Morda nas je ustvaril, ker je bil preveč osamljen, kaj pa vem. Odgovor na to vprašanje pa res ne pričakujem.

Kako bog lahko dopusti npr. koncentracijska taborišča?

Bog ni zgradil koncentracijska taborišča, ljudje so jih. Ljudje, ki niso poznali ideala ali pa niso bili voljni stremeti h njem.
Raje se zamisli, kako so ljudje v teh grozovitih okoliščinah ohranjali upanje in vero v Boga in osvoboditev, ki jih je nekaj pa le dočakalo?

Ampak potem mamo malce problema s fiziko, ker ta je na makro niviju deterministična, na atomski ravni pa nedoločljiva.

Če bi bila deterministična, potem Bog sploh ne bi bil potreben V našem Vesolju, saj bi njeno celotno zgodovino poznal iz začetnih pogojev, ki jih je sam ustvaril.
Na kvantnem nivoju pa si itak ne znamo razložit, kako se lahko delci pojavljajo navidezno naključno in iz nič, pa da vseolje še ostane koherentno.

Da nekdo verjame, da v resnici obstaja nekakšno nadnaravno bitje katerega se je treba bati in ga spoštovati je posledica prisilne indoktrinacije v mladosti. Ko tak mladostnik odraste je verovanje le še stvar navade. Normalno razvitega (neindoktriniranega) odraslega zemljana je pač težko prepričati v obstoj nečesa kar ne more videti in občutiti. Vse skupaj je samo način kako učinkovito nadzirati in kontrolirati ljudi. Skratka, biti na oblasti.

Mam pa eno vprašanje - ali tvoje razmišljanje dopušča neobstoj Boga?

Dopuščam možnost neobstoja Boga, ampak le v primeru, da bo znanost lahko zapolnila vsa luknje in razložila fenomene, ki se lahko interpretirajo kot neke vrste afterlive ali čudeže.
Če lahko z znanstveno verjetnostjo eliminiraš Prvi Vzrok, posmrtno življenje ter tezo, da je celotno Vesolje pravzaprav Bog (to bi odkril z primarnim delcem), si praktično eliminiral vsako fizično prisotnost Boga V Vesolju in to bi bilo konec organiziranih religij, IMHO:
Seveda bi se nekateri oklepali striktno duhovne prisotnosti in občasnega pojavljanja Ex Nihilo, ampak izobraženi ljudje bi videli, da je takšen Bog, čeprav ne povsem neverjeten, res le malo vreden in nevreden našega občudovanja ali čaščenja (morda le kot povsem moralni ideal)

Strinjam se tudi, da v vsakdanjem življenju niso pomembna tvoja prepričanja, ampak tvoja dejanja.
Nekateri me vidijo kot vsiljivega z svojimi prepričanji, ampak hočem le poudarit odprtomiselnost tako do drugih prepričanj kot so kompatibilnost Boga z znanostjo.

Na slednjem vztrajam. V določeni obliki je Bog kompatibilen z znanostjo. To je vse.
Morda obstaja, morda ne, ampak vsekakor je kompatibilen.
In tukaj se zatakne, kajne

Zakaj se Bog skozi zgodovino vedno bolj umika človeku? Zakaj se včasih v Božje delo ni smelo vmešavati, sedaj pa ti praviš, da Bog v bistvu temu ne nasprotuje.

Ker takrat ni bilo znanosti kot ločene struje, ampak je bilo vse del ali pod kontrolo religije.
Bolj ko se je znanost razvijala kot ločena smer, bolj se je (navidezno) zmanjševala njegova pomembnost, kar je privedlo do večjih nadzorov in sankcij.

V času večjega vpliva Cerkve in njenih oblastnikov pa vemo, kakšna so bila stališča

Organizirana religija je klasa zase. Lahko je sodit zgodovinska dejstva in pisano besedo, težko pa idejo v njej, ki bi jo lahko opisali kot navdihnjeno.
Organizirana religija je nujno zlo - po eni strani potrebuješ institucijo, ki bo standardizirala neke smernice in širila svojo religijo, po drugi strani pa bo, tako kot vsaka instistucija, gledala še na svoje interese, ki znajo biti v nasprotju z njenimi učenji.
Ponavadi se potem učenje prilagodi notranjim interesom in se originalni namen morda tudi izgubi.

Recimo Auguštin Hippo, eden izmed glavnih mislecev in svetnikov RKC, je učil pojem Boga kot "Izven vesolja in časa" ter neobstoj Zla.
Ta neoplatonističen, skoraj Deističen pogled na Boga se je uveljavil šele v 20. stoletju. Neobstoj pekla in hudiča pa je itak v popolnem nasprotju z katoliško dogmo.
Namesto tega pa so raje vzeli njegove ideje o prvotnem grehu in uporabi upravičene sile proti nevernežem in jih uporabili do skrajnosti.
Mar zato, ker so bile te ideje pravilne?
Ne, ampak zato, ker so te omogočale večjo kontrolo nad verniki in večjo korist za mogočneže.
Glavni krivec tukaj je Cerkev, sa je zavedno popačila ali izkoristila določene besede v svoje namene. Kar pa ne pomeni, da so ti nameni identični prvotnim in glavnim idejam.

>Katera je tista lastnost, ki enostavno nima smisla?

in katere lastnosti so na izbiro? definiraj boga.

glavni problem te diskusije je to, da ne veste, o čem se pogovarjate.
to je isto, kot če bi nekdo vprašal, če verjamete v obstoj duše. zdaj pa si dušo vsak približno predstavlja. eden si jo predstavlja kot našo zavest, drugi kot nekaj neumrljivega, drugi nekaj, kar se reinkarnira. nekdo bo rekel, da verjame v dušo, in si bo pod tem predstavljal zavest. drugi bo to razumel to kot, da ta človek verjame v življenje po smrti. zmeda skratka.

točno morate našteti, katere lastnosti naj ima ta "bog", o katerem se pogovarjate. veliko bolj razumno bi se bilo prerekati o tem, kakšen je bog, oziroma zakaj imamo ljudje pojem boga, in ne če obstaja.

neka oblika boga sigurno je, vprašanje je samo kakšna. mislim, da mora biti bog tisto, kar daje smisel naravi (vesolju) in življenju, skratka Spinozov bog.

Ti ze celo temo razlagas v smeri da bog je. Brez kakrsnegakoli namiga da ga mogoce ni (enkrat si sicer omenil da dopuscas moznost ampak je nisi nikjer uporabil pri razmisljanju)

Seveda to stalno uporabljam pri razmišljanju. Zato tudi sledim večjim znanstvenim napredkom in študiram, če se lahko Bog nekako vklopi v vse to. Ne prilagajam znanosti Bogu ampak Boga znanosti.

kozi zgodovino so pa non-stop prihajali dokazi, ki so boga "odrivali" vse dalj od realnosti (ubistvu so ti dokazi boga ubili, ampak so ga verni fanatiki samo prestavili v drug "prostor"

Če se neka religija spreminja z zaradi znanosti ni nujno znak, da je zgrešena, ampak da postaja bolj sofisticirana, kompaktna. Definitivno se krči vse bližje resnici - bodisi vse bolj natančni predstavi Boga ali pa dokazu, da ga ni - oboje je še odprto.

Tako kot nekateri ne verjamejo v Boga, dokler ga znanost ne dokaže, jaz verjamem v Boga dokler mi ga znanost ne ovrže.
Razlika z zadrtim ateistom in mano pa je, da on sploh ne more dopustit možnost, da Bog obstaja. Kako boš potem z njem debatiral o tej možnosti, če pa jo že od začetka zavrača?
Naj mi poda vsaj neke okoliščine, v katerem bi lahko zaznal Boga pa da vidimo, če so te okoliščine možne. Svoje, jasne pogoje za neobstoj Boga sem že podal - dokažite mi jih in ste me spreobrnili. Vam ne rata? - potem dajte vaše pogoje.

Zakaj ne tlacis boga v "prostore", kjer je ze znanost?

Sej ga lahko, samo takšni dokazi so ponavadi posredni in dvoumni. Gre se za čudeže in druge paranormalne dejavnosti, ki jih znanost ne more razložit. Pojme, ki jih ne moreš reproducirati v kontroliranih okolišlinah in za ketere ne moreš točno vedeti, kateri so avtentični in kaj točno pomenijo.

Ce je bog res taka tata-mata potem tud pod razno ne potrebuje standardizacije. Kako ga sploh lahko standardiziras ce je nepopisljiv?

in katere lastnosti so na izbiro? definiraj boga.

Iz zgodovinskega razvoja religij je standardizacija bila nujna, da se izključijo najbolj očitne napake v dojemanju in čaščenju Boga (npr. žrtvovanje ljudi) Ampak medtem, ko so jemali nekatere slabe elemente ven, so dodajali druge slabe elemnte not.
Standardiziraš lahko specifične pojme. Vsemogočen, vseprisoten, vseveden, večen, perfekten, ...
Skratka Neskončnost..Na prvi pogled ni bolj grobega opisa, ampak dejansko je dovolj natančen, da si ga je možno predstavljati.
Zakaj ne grem v detajle specifičnih religij? Imena, pojava, hierarhija....?
Occam. Če detajlov ne moreš izvedeti in dokazati (in če v širši sliki niso pomembni), jih pustiš na strani. Krćiš Boga na najbolj osnovne elemente, dokler ga lahko še kličemo Bog.