Vprašajte Saladina - Bog part deus

Ok, ampak pri fiziki ni dovolj, da je teorija. Treba je pokazati, da ta teorija določeno reč napoveduje drugače (ali natančneje) kot druge in tudi reč potrditi z eksperimenti. Za logiko je dovolj vse to, kar zdaj počneš.

Da je to fizikalna tema o potencialnem napovedovanju/dokazovanju strun/bran/dodatnih dimenzij, bi to seveda držalo.
Ampak ta tema ni namennjena "dokazovanju" fizikalnih detajlev. Nikakor ti ne morem reči detajlev o teh paralelnih vesoljih, ampak na tem nivoju mi tega sploh ni potrebno poznat.

Tema je še vedno o Bogu in kako sploh priti do njega. Namesto klasičnega "Bog enostavno je" sem postavil enostavnejši in racionalnejši Obstoj enostavno je. Hočem pokazati, da je Bog (logično gledano) nujna posledica prvega aksioma.

In če mi rata ustvarit logično, racionalno in fizikalno sprejemljivo teorijo o "izvoru Boga", sem lahko zelo zadovoljen z sabo. Potem se bo odprla nova frota "kako sem spet poosebil Boga", ampak do tam je še nekaj korakov.

Da naše vesolje (in vesolja podobna našem) omogoča nastanek in razvoj inteligentnega življenja, je jasno.
Z dovolj sreče in časa si lahko zamislimo doseganje klasičnih transhumanističnih ciljev (posebno nas zanima kontrola materije na atomskem in kvantnem nivoju - v megalomanskih razsežnostih).

Lahko si predstavljamo, kako bi lahko ena civilizacija ali AI dosegla tako stopnjo, da bi lahko razstavljala in sestavljala planete, sonca ali celo galaksije po želji.

Tukaj relevantno vprašanje pa je: Ali lahko taka civilizacija ali AI doseže bodisi zaustavitev "konca vesolja" (nezmožnost vzdrževanja življenja) bodisi preživetje in razvoj ob "nemogiočih razmerah"?

Vprašanje je - ali "lahko" taka civilizacija oz. AI preživi/se razvija v nedogled?

Morda. Fizikalno in logično je možno. Le dovolj časa, sreče in pameti je treba - nič več.

Osmi aksiom:
Znotraj maksimalne manifestacije večno dinamičnega in logičnega Obstoja se pojavijo vesolja, podobna našem, v katerih "lahko" življenje in inteligenca preživi in se razvija v nedogled.

Deseti aksiom
Inteligenca, ki doseže popolno kontrolo nad svojim vesoljem, je že skorajda rudimentarna definicija Boga

Poudarjam - zelo rudimentarna definicija. Taka inteligenca je v svojem vesolju večna, vsemogočna in vsevedna. Ampak to je še vedno zelo daleč od klasičnega Absoluta.

Da naredim prvi povzetek:
V primeru večnega, dinamičnega in logičnega Obstoja (in ob nedopuščanju tako Ex Nihila kot Primus Movensa) obstaja "možnost", da se v enem izmed končnih števil vesolij, podobnih našemu, z veliko časa/sreče/pameti razvije bitje z maksimalno kontrolo nad svojim vesoljem.

Zelo zelo majhna možnost, ampak vseeno fizikalno in logično sprejemljiva možnost.

Se strinjamo?

No, samo te izreke bi lahko poimenoval izreki, ne aksiomi :)

Očitno sem dokazal obstoj Boga.

Hja, hitro si zadovoljen.

Ali Bog obstaja ta trenutek tukaj? Ti namreč trdiš, da zevoluira. Torej v nekem časovnem obdobju še ni prisoten. Kako veš, kdaj se prisotnost pojavi in če je to ravno sedaj in tukaj?

o+ nevone

Hehe, lažna samovšečnost vedno vzpodbudi reply ;)

Ti namreč trdiš, da zevoluira. Torej v nekem časovnem obdobju še ni prisoten. Kako veš, kdaj se prisotnost pojavi in če je to ravno sedaj in tukaj?

Bom šel v to, ampak me res zanima, kako je z dosedanjo izpeljavo iz enega "objektivnejšega" zornega kota kot moj?

Tako da si obstoj Boga dokazal zgolj za vesolje, v katerem tvoje predpostavke veljajo. Žal naše vesolje ne ustreza temu opisu.

To je res.
Začel sem iz predpostavke "nezmožnosti Ex Nihila" in, kar nujno privede do nujnosti bodisi Primus movensa bodisi dodatnih vesolij.
Dodatna vesolja (z finitnim naborom možnosti, tako kot naše oz. trenutno mainstream fiziko= pa z sabo privleče realno "možnost" nastanka Boga.
Zelo, zelo slim možnost, ampak povsem pravilno in viabilno "možnost".
Ki pa se zgolj povečuje z vse večjim številom vesolij, z vse večjim naborom možnosti, z vse daljšim trajanjem in doseže nujnost, ko so določeni parametri izpolnjeni.

Ker je "nevera" v Ex Nihilo povsem racionalna (IMHO celo jasno preferenčna) si z neizogibno preostalo možnostjo odpreš vrata z povsem legitimno operiranje raznih varijabel.

Natančnost in verjetnost operiranja z temi varijablami pa je odvisna predvsem of fizikalnega znanja Obstoja.

Ja - zgolj mainstream fizika omejuje potencialnega Boga. Jackpot vprašanje tukaj je - kaj vse bo fizika uspela dojeti o tem Obstoju? Je možno dokazat potencialna druga vesolja, neskončnost ali večnost?

Specifično - kaj bi zgornji aksiomi pomenili, če se teorija strun pokaže za pravilno (kjer vsa logično možna vesolja tudi zares obstajajo)?
Odgovor je jasen - če že "naš tip" vesolij omogoča evolucijo Boga - potem maksimalno možno število "naših" vesolij resnično privede do Boga.

Tukaj ne dokazujem ničesar, saj nimam niti točnih osnovnih predpostavk za natančo opredelitev osnov teorije.
Ampak point je - fizika IN logika sta dovolj močni orodji za potencialno dokazovanje/eliminiranje Boga.

Potrebno je dobiti zgolj natančne fizikalne podatke. To je osnova za vse.

no evidence for the existence of God.

Problem je razlaganje in sposobnost dojemanja morebitnih dokazov. Trenutno je enostavno premalo fizikalnih informacij za bilokakšno konkretno odločitev (za ali proti).

Bom šel v to, ampak me res zanima, kako je z dosedanjo izpeljavo iz enega "objektivnejšega" zornega kota kot moj?

Če začneš s tem, da je vesolje večno (na kakršen koli način že), potem se jasno odpre neko novo polje za opisovanje takšnega stanja. Ti si pač predstavil svoj pogled na stvarnost beyond.

Ta pogled, ki si ga predstavil je zelo mikaven, ker nekako se ni lahko sprijazniti s tem, da beyond morda sploh ne obstaja.

o+ nevone

OK - "začetek" evolucije v večnosti.

Še enkrat predpostavimo, da se "nekje" v večnosti prične zgoraj omenjena evolucija Obstoja v Boga. Lahko točno v opisanem vrstem redu.

Privzemamo, da je kavzalnost nujen del logike.
Kavzalnost pomeni "vzrok-posledica ("obstoj" vzroka in posledice).
Ker pa je čas relativen pojem in ker hočemo razumeti naravo delovanja večnosti, moramo najti rešitev iz tega problema.

IMHO se rešitev skriva v nelokalnosti.
Nelokalnost ne pomeni zgolj prenosa podatkov z nadsvetlobno hitrostjo, temveč možnost "instantnega" prenosa podatkov na neomejene razdalje (znotraj nelokalnega Obstoja).

Vzrok-posledica se v nelokalnosti lahko izvršita "instantno" - brez časovnega zamika - brez "pred".
Še več.
Vsi možni vzroki-posledice se v nelokalnosti izvršijo v enem samem trenutku.

Prava večnost (ki nima začetka) mora tako nujno biti nelokalna (brezčasna). Kam ciljam s tem?
Ta celotna evolucija večnega, dinamičnega in logičnega Obstoja se je (gledano kot celota) izvršila "v trenutku". Vse logično možno se v večnosti izvrši "takoj, v trenutku".
Izvrši je napačna beseda - vse logično je v večnosti vedno bilo oz. je.

Torej,
V večnosti se ob izpeljavi iz prejšnjih postov) tudi Bog pojavi "takoj". Pravzaprav v nelokalni večnosti "šteje" samo končna posledica in to je prav Bog.

Nelokalnost je IMO edina možna razlaga večnosti. Ampak, če hočemo ostati v stiku z mainstream fiziko, bi to moralo pomeniti, da je naše vesolje tudi delno nelokalno oz. intimno povezano z to nelokalno večnostjo, ter da je "objektiven čas" (z katerim "meriš" Obstoj kot celoto) večen/instanten, medtem ko je "subjektiven čas" znotraj individualnih vesolij lahko končen.

Ker je nelokalnost prejec fizikalna defincija, sigurno vse skupaj zveni še bolj kmečko - ampak jasno je, kam ciljam.

Ampak to pri nas ne obstaja. V našem vesolju tega ni. Ne da se.

EPR paradox?

Saj ne trdim, da je naše vesolje nelokalno - ampak da mora bodisi vsebovat nelokalne elemente bodisi mora biti neposredno povezano z neko nelokalno podlago. (da tako lahko ostane del nelokalnega Obstoja, če ga gledamo v celoti).

Prav tvoj članek trdi, da ta pojav ne izključuje lokalnosti (ki je drugje preverjeno dokazana). Je pač neznanka, ki ne vpliva na omejitve c-ja.

Nelokalnost je tako lahko, npr. vkomot del našega vesolja - pod pogojem, da le ta ne prenaša kavzalnih podatkov z c-jem ali hitreje, znotraj tega vesolja.

Še enostavneje pa bi bilo, če bi res lahko eliminiral potrebo po nelokalnosti znotraj našega vesolja, ampak da bi lahko kljub temu ohranil "bruto nelokalno lastnost" celotnega obstoja, kljub prisotnosti povsem lokalnih vesolij.

Vprašanje je - koliko lahko relativnost časa "raztegneš/skrčiš" glede na nelokalno večnost in lokalna vesolja.

Vprašanje nelokalnosti znotraj našega vesolja je povsem fizikalno vprašanje, ki ga seveda prepuščam fizikom.

Ja - lokalnost je temelj fizike, kot jo poznamo, ampak očitno obstajajo odprta vprašanja o vseh detajlih (npr. pojasnilo EPR paradoksa).
Dovolj je že, da se dokaže obstoj/prisotnost nelokalnosti, četudi le ta ne vpliva na klasično delovanje vesolja.

Ampak bolj kot "tega še nismo dokazali" me spet zanima - kako se moja teorija logično/fizikalno izzide ("če" so podane osnovne predpostavke pravilne: nezmožnost Ex Nihila; večen, dinamičen in logičen Obstoj; maksimalno logično število vesolij in obstoj nelokalnosti).

Fizikalno/logično gledano: Kaj mislite o takšnem Obstoju/Bogu?

če je bog nekaj, kar je zmožno česarkoli, kadarkoli in kdajkoli in če je bog nekaj, kar preferira užitek drugih kot njihovo bolečino, potem ga že samo stanje na svetu zanika.

Za "užitek" je, poenostavljeno rečeno, potrebna tudi določena količina "nujnega trpljenja" (razliko med nujnim in nepotrebnim pa sem že pojasnil).

Ko pa enkrat veš, da je trpljenje nujno potrebno - potem ni več vprašanje "zakaj Bog dopušča trpljenje" - ampak "zakaj smo tako prekleto tumasti, da ne znamo zmanjšati tega trpljenja na sprejemljivo raven".

Poleg tega pa je vse v tem vesolju nekako usojeno

V najslabšem primeru (v katerega ne verjamem), je Bog res sebičen prick, ki je ustvaril povsem vnaprej determinirano, "usojeno" vesolje.
Ampak tudi če bi vse usode res vnaprej bile določene - to ne spremeni veliko v tvojem vsakdanjem življenju: Dokler ne poznaš svoje usode, vseeno zadržiš eno iluzijo svobodne volje, ki pa je skoraj enaka tisti, če tvoja usoda ne bi bila določena.
V obeh primerih bi ravnal enako, ker v obeh primerih ne veš vnaprej "kako" ravnati.

Kdo je ustvaril veliki pok?

Bodisi je Veliki pok naključen del večnega dinamičnega Obstoja (z prisotnim Bogom ali brez) bodisi je (vsaj delno) dizajniran/dopuščen dogodek z strani Boga (ki je izšel iz večnega Obstoja).

Je nezavestna izbira sploh še izbira? Spotaknil bi se ob neki stavek iz filma Matrix, ki mi je še posebej ostal v spominu in ne samo glede filma tudi na splošno mi je zanimiv.A:"Če je odločitev že sprejeta, kako se lahko sploh karkoli odločim?" B:"Tu nisi zato, da bi odločil, ampak zato, da bi razumel zakaj si se tako odločil, ker odločitev je bila že sprejeta." Mogoče res ni ravno v kontekstu ampak zanimiva so mi tvoja razmišljanja in bi rad slišal tvoje mnenje.

Pomembno je le, da imamo "dovolj" zavestne izbire.

Ja, ampak je nimamo nič. Vse skupaj je usojeno, človek pa na koncu koncev le skupek molekul in nič več. Če nek alien, ki nas gleda v kristalni krogli, zadevo zažene še enkrat, se bodo stvari odvijale na popolnoma isti način.

Zanimivo mi je osebno to, da nekateri iz tega potegnete celo višjo filozofijo, ko pa se vendar največje skrivnosti univerze skrivajo za preprostimi odgovori.

Verjetno je ljudem najtežje sprejet dejstvo, da so le skupek molekul, ki med sabo delujejo po fizikalnih zakonih, in nič več. Za to dobo je verjetno dojemanje zavesti kot popolnoma normalnega fizičnega pojava še malo overkill. Bolečina je verjetno mističen del, kajti bolečina je tisto, kar čutimo in kar čutimo, nam daje zavest. Ampak bolečina je navkljub temu, da uporabnik trpi, spet neka naravna stvar, nastala z evolucijo.

Če to ni svoboda (ali vsaj fantastična iluzija svobode) - potem mi povej, kaj drugega svoboda sploh lahko je.

Svoboda je vedno omejena. To je bistvo vsega. Kako je omejena, je pa malo bolj komplicirano. Ampak svobodna volja ne bi smela poznati omejitev, da bi ji lahko rekli svobodna. Svobodno pomeni neodvisno od česarkoli. To pa naša dejanja niso.

Lahko se sedaj odločim ali bom naslednje 3 sekunde stala ali sedela. Ampak moja odločiotev bo rezultat nekih predpogojev, ki jih zavest zazna ali pa se izračun zgodi mimo nje.

Ampak bistvo vse te svobode je, da je vedno omejena, vedno je samo rezultanta nekih sil, na katere pa še zdaleč ni nujno, da smo imeli kakršenkoli vpliv, so pa zagotovo imele one vpliv na nas, tudi mimo naše (iluzorično svobodne) volje.

o+ nevone

Tvoj zadnji reply se nanaša zgolj na semantiko "svoboden", kar pa v ničemer ne spremeni, kar nonstop ponavljam.

Kaj ti ponavljaš je eno, kaj pa razume poljubno število bralcev pa drugo.

Poudarjam - maksimalno svobodni glede na trenutno stanje biologije, fizike, tehnike in družbe. Ali rečeno drugače - maksimalno trenutno možno in sprejemljivo.

Trenutno stanje biologije, fizike, tehnike in družbe je pa rezultat česa? Naše svobodne volje? Niti ne, bolj rezultanta sil, ki v tem svetu delujejo, in ki jih ljudje kot zavedajoča bitja zaznavamo in tudi SOoblikujemo.

Pojem svobodne volje ti razteguješ tako kot razteguješ/krčiš pojem Boga.

Svobodna volja je volja, ki lahko v vsakem trenutku stori poljubno stvar. To je definicija svobodne volje.

Ti pa govoriš o nečem drugem, isto kot pri Bogu.

o+ nevone

Ali ima bakterija svobodno voljo, ko se odloči, da se bo cepila? Ali jo ima meduza? Mravlja? Pes? Opica? Človek?

Definicijo svobodne volje bi si težko izmislil. Odločitev nečesa/nekoga, ki je odvisna samo od njegove zavesti? OK, ampak od česa je pa zavest odvisna? Od boga/nadnaravnih sil? Ne. Od nekih sil, ki pa imajo naraven izvor. Drugače vesolje ne b moglo obstajati.

Saladin, zanima me tvoje mnenje o računalniškem programu, ki bo deloval po simulaciji človeških možganov; bo to bitje imelo dušo? Kaj pa svobodno voljo?

EDIT:

Svobodna volja je volja, ki lahko v vsakem trenutku stori poljubno stvar. To je definicija svobodne volje.

?? Vsakem trenutku naredi poljubno stvar? Torej je tisti, ki ima svobodno boljo, bog?

Počasi doumemam težavo pojma "svobodna volja".
Treba razlikovati dva pojma:

Svobodna volja - ki se nanaša zgolj na mentaliteto in odločitve
Svoboda - ki se nanaša na izvedbo oz. aktualizacijo te svobodne volje.

V obeh primerih imaš meje. Vse je do neke mere omejeno (v skrajnem primeru je ta omejitev sama Logika).

Kot prvo se določi, ali ima določena entiteta svobodno voljo.
Za to je potrebno samozavedanje, razum in določena stopnja inteligence. Vsi ljudje jo imamo. Svobodna volja je pač skupek tistega, kar sestavlja človeka kot individuuma - zato ni pomembno, v kolikšni meri je ta volja racionalna in koliko biološka. Obstaja jasna ločnica med individuumi, ki delujejo posamezno, za svojo dobrobit.

Potem pa je potreben premislek o "nivoju" te svobodne volje. Kaj vse smo si ljudje sposobni zamislit, razumet in odločevat. Ta "nivo" svobodne volje je odvisen od fiziologije posameznika, genetike, družbe in morda malo "randomnessa".

To je sedaj najpomembnejše - vsi ljudje imamo svobodno voljo, vendar eni bolj, eni manj. Te meje so postavljene in se spreminjajo individualno. Svobodna volja sploh ni vprašljiva - vprašljiv je le njen nivo, njen obseg.

Ampak na splošno gledano je človeška svobodna volja omejena zgolj z tistim, kar ga naredi za individuuma.

Svoboda pa je podaljšek svobodne volje. Je sposobnost izvedbe tistega, kar si um zaželi storiti.
Tukaj je precej več omejitev. Medtem ko si lahko zamisliš skoraj vse, si dokaj omejen z stisim, kar si sposoben storiti. Poleg tega si tudi omejen z tistim, kar ti drugi dovolijo storiti.

Nivo tvoje svobode je omejen z nivojem svobode soljudi. Ampak še vedno imaš določeno mer0o svobode (določena mera svobode JE svoboda).

Tudi če vzameš en skrajni primer in posamezniku pustiš na voljo možnost izbrire zgolj dveh dejanj (zgolj dejanje A ali B) je ta posameznik še vedno svoboden. Ima svobodo izbrati in izvesti eno izmed možnih odločitev.

To je maksimalno okrnjena, omejena svoboda - ampak še vedno svoboda (čeprav temu en bi tako rekli v svakdanjem jeziku). Zapornik po domače rečeno resni svoboden, ampak v svoji celici ima svobodo storiti marsikaj.

Da pridem nazaj na temo:
Potemtakem ima Bog/Obstoj ima maksimalno logično svobodno voljo (kajti ima maksimalno komputacijsko sposobnost, doživel je vse in zamisli si lahko karkoli to Logika dopušča).
Da pa ta totalni Bog lahko postane svoboden (da lahko izvrši vse tisto, kar si zaželi) pa potrebuje, med drugim, tudi nas.
Bog sam je namreč logično omejen z sabo in se mora delno spremeniti - omogočiti/dopustiti mora druga inteligentna bitja z določeno mero svobodne volje in svobode ter preko njih postati tudi (maksimalno logično) svoboden.

Skoz opisuješ nekaj, kar se spreminja skozi čas. Saj je že za naše vesolje čas pred velikim pokom nedefiniran. Takšna entiteta bi torej bila tudi nad časom. Za njo ne bi obstajalo prej-zdaj-potem, ampak bi bila vseprisotna časovno in prostorsko. Kar nekako pravijo tudi nekatere religije (I think).

Ena opazka, do katere imam mešane občutke.

Stalno poudarjam nelogičnost Creatia ex Nihila (in cela zgornja teorija temelji prav na predpostavki nezmožnosti le te).
Trdil sem, da če fizika dokaže Ex Nihilo kot resničnost, potem tudi mora biti pravilena zaradi svoje enostavnosti (in tako zmelje mojo celotno zadnjo teorijoo Bogu v prah).

Po daljšem premisleku pa uvidevam, da celo Ex Nihilo omogoča nastanek Boga, pod pogojem, da se iz Niča pojavi neskončno število vesolij (izmed katerih je dovolj eno, ki omogoča entiteto, ki jo imenujemo Bog).

Kar mi daje mešane občutke.
Če so zgolj 3 večje možnosti o nastanku našega vesolja in če vse tri skoraj sigurno privedejo do nastabnka Boga - kaj to pove o sami predstavi Boga? Dobra teorija vedno ponuja možnost, da se jo da ovreči.
Če celo Ex Nihilo ne eliminira avtomatsko Boga (torej če se ne gre pri Velikem Poku za singularen dogodek in da naše vesolje res ni neskončno/da ni tip I paralelnih vesolij), se potem možnosti eliminacije Boga drastično zmanjšajo.

Je to potem dokaz za Obstoj Boga (ker je pač njegov nastanek skoraj neizogiben) ali je to dokaz slabe teorije (ker se ga praktično ne da ovreči)?

Zanima me tudi, ali zagovorniki Ex Nihila vztrajajo na Big Bangu kot edinstvenem dogodku ali kot del random nastajanja/izginjajo vesolij iz/v Nič (in na kateri podlagi to utemeljujejo)?

Zanima me tudi, ali zagovorniki Ex Nihila vztrajajo na Big Bangu kot edinstvenem dogodku ali kot del random nastajanja/izginjajo vesolij iz/v Nič (in na kateri podlagi to utemeljujejo)?

Za nas je BigBang edinstven dogodek, ker se gibljemo v mejah zaznavnega. Ne vemo, ali je možno, da jih je več, tudi ne vemo ali se ciklično pojavljajo in izginjajo. Zaenkrat, po nam znanih zakonih, ki delujejo v tem Vesolju, se vesolje je pojavilo in se širi in zaenkrat nič ne kaže, da bi se to lahko spremenilo.

Edina možnost za ciklična vesolja je ta, da se fizika na neki določeni stopnji spremeni, da se zakoni spremenijo, ker pride v igro neka lastnost, ki je danes ne poznamo, niti je mogoče nikoli ne moremo zaznati, ker se izključuje z našim obstojem.

Torej vsa cikličnost in večnost je za nas brezpredmetna, če je ne moremo zaznati in v njej kontinuirano obstajati.

O vsem tem lahko razmišljamo, povsem pa je možno, da kot človeštvo na nekatere procese ne moremo vplivati. Lahko temu potem rečeš Bog, ampak jaz uporabe besede Bog za te pojave iz že omenjenih razlogov ne maram.

o+ nevone

Sicer pa verjetno bi slo to marskikateremu v nos a ne, recimo raznim kapitalisticnim veljakom in politikom, ki imajo ze zdj nikakrsen obcutek za moralo in etiko nasploh.

Malo mogoči in po vsej verjetnostni kontroverzni dokazi o nebesih, če bi se znašli bi najbolj šli v nos verskim voditeljem ver, ki ne poznajo nebes in tega. Šele potem ostalim.

Pa se ti ne zdi, da se to ze zdj dogaja, kljub temu da ni " nikakrsnih dokazov" za afterlife?

Človeški občutek je zelo varljivo zaznavanje. Samo zato, ker ne znamo sami razložiti nekatera naša nagnjenja, občutke in zaznavanja še ne smemo vsega pripisati razlagam železnodobnih pripovedk.

Ce spekuliram se mogoce ravno zaradi tega to dogaja, pac nekateri ne bi radi duhovno razvitih/nasploh "boljsih" ljudi..pa ne pravim, da ste vi slabi, ampak skrbi me da se dobrim ljudem dogaja prevec slabega.

Kaj ni to prav? Kaj vas ne učijo sveta besedila o vaših blagrih? O vaši prednosti, da boste za svoje potrpljenje neskončno poplačani? Saj veš, potrpi na tem svetu malo in vsega boš imel v izobilju za vedno po svetem pismu ali za določen čas po SALADINOVEM PRIČANJU

n kje je tukaj Bog?

V nebesih se muza in se smeji neumnostim, ki jih pocnemo..predvsem zarad tega ker rabimo DOKAZ da on obstaja. Rabimo dokaz, da bi potem postali boljsi ljudje, rabimo dokaz da bi nase zivljenje dobilo nov smisel, rabimo dokaz da bi zavrgli to kar imamo, da bi zavrgli to cemu pravimo potrošniška druzba in hlepenje po denarju in materialnih stvareh,brez katerih nas je v bistvu strah ziveti.

Bog, da se muza? Upam da to misliš kot prispodobo, ker res upam da naše vsemogočno bitje ni pod vpljivom hormonov in razpoloženja.

Bog nas naj bi ustvaril tako, da smo tista človeška bitja preživela, ki so bila miselno bolj spretna in so bila kritično razmišljujoča in niso padla pod vpliv pripovedk raznih "prerokov".
Če nekdo dopoveduje človeku, naj ne veruje v razne napačne vere in mite medtem pa mu dopoveduje, da je njegova verzija pravilna, bo jasno da človek hoče na koncu od njega eno zagotovilo o resničnosti.

Pekla pa tako ali tako sploh ne rabimo dokazovat, ker jasno obstaja. Tukaj na Zemlji si ga gradimo sami...aja se niste opazili?

Pojdite tja kjer je to vsak dan ocitno, kjer je lahko vsak dan tvoj zadnji dan ..Seveda pa v nasem svetu polnem nepotrebnih materialnih stvari(zaradi cesar se že JASNO vidijo problemi v druzbi, predvsem pri otrocih) to ni mozno takoj opaziti.

In za vse to je kriv denar in materialne dobrine, ne človekovo šibko duhovno življenje.

Tudi prevec delamo za druge, za njihove koristi..koliko pa naredite sploh zase?

Človeška rasa je pač preživela, ravno zaradi medsebojne koristi. Pomagaš drugim => pomagaš sebi. In s tem delaš tudi zase.

V Budizmu, hinduizmu, taoizmu itd... je samo življenje res ponavljajoče do takrat ko se izogneš reinkarnaciji. Ampak reinkarnacij se pa imaš možnost izogniti. Mogoče se ne zavedaš resnosti dileme, ki jo večno trpljenje/uživanje prinaša.

In veliki dvomi v logiko večnega trpljenja verjetno samo obstajajo kot dvomi in nič več. Ko je enkrat "resnica" zapisana v knjigi so razne alternative samo "wishful thinking"

Ponujaš veliko razlag in različnih možnosti o življenju po smrti? Katera je prava in kakšen je dokaz zanjo? To je vprašanje.

Kdor misli, da je "resnica" zgolj in samo tisto, kar trdi ena knjiga, je žalostno zblojen

Ne, ni zblojen ampak zaslepljen. Možgane ima dovolj oprane, da "ve" da je samo v knjigi resnica in da je vse ostalo zavajanje.

Niso pomembni detajli. Pomembno je, da so najboljše/najprimernejše logične rešitve možne in da se jih zato tudi implementira.

Najprej so pomembni dokazi in testiranja. Potem pa logične teorije in rešitve.