Vprašajte Saladina - Bog part deus

Hoče ti povedat, da Bog je v tvoji teoriji povsem redundanten. Tudi brez Boga lahko zagovarjaš svojo teorijo. Celo bolj prepričljivo lahko to počneš brez Boga. Ker ti si mu odvzel že ves njegov vpliv. Ali pa še vedno vztrajaš da je on Začetek vsega. Čeprav si se z Večnim obstojem odrekel že tudi Prvemu Vzroku.

Hec logičnega multiversa (po Platingi) je, da če je Bog, ki ga opisujem, logično možen - potem tudi zares je. Mora biti.

Če je Bog totalnost - potem je lahko zgolj logična totalnost.
Ampak ni težava v tem, da je to logičen abstrakt (prav nasprotno - gre se za nekakšen maksimalno logičen realizem).

Hec je v tem, da je Bog lahko dosti manj "mogočen" in s tem dosti bolj "svoboden". Pa še vedno objektivno ostane Bog. H tem se nagibam (kar sem zagovarjal, prede se je Barakuda1 vpletel).

Zadnje strani so zgolj odgovor na Barakudino zahtevo po večnem Absolutu.
Če Bog je večna absolutna totalnost - potem je to lahko zgolj takšna (ali podobna) logična totalnost.

Ni ravno vera temelječa na "fiziki, metafiziki in matematiki". Kar ni nič hudega, ker taka vera ni možna.

Težko je kot laik strokovno izpeljat fizikalne in matematične teorije. Možna pa seveda je. Tako imaš priznane znanstvenike, ki svojo religijo prilagajajo fiziki. Ponavadi pa ne gredo v "detajle" in ponavadi tega ne objavljajo javno, kot to delam sam.

Hočem le povedati, da s parametri tega sistema ne moreš spoznati čisto ničesar o čisto ničemer izven sistema.

To je seveda povsem možno. Kar bi pomenilo, da je zunaj tega sistema enako možno praktično vse, celo nelogičnosti tipa Creatio Ex Nihilo.
In potemtakem po Occamu dajem tudi sam največjo verjetnost Ex Nihilu zaradi svoje enostavnosti.

Ampak prvo moraš (vsaj logično) eliminirat vse druge potencialne možnosti, preden se zaustaviš na Ex Nihilu in rečeš "to je pač to in konec".

Poleg Ex Nihila imaš tako bodisi večnost bodisi neko omejeno finitnost iz večne infinitnosti oz. Primus Movens.
Primus Movens je za vse praktične pojme monoteistični Bog zahodnih religij.

(Ateist) bi moral biti vesel, da hočem utemeljiti Obstoj, ki ne izvira prvotno iz Boga, temveč iz večnosti.

- nastanek vesolja nikakor nima 3 možnosti, ki si jih naštel. Teh treh smo se zaenkrat domislili, oziroma so te 3 le način, da se združi vse mogoče v neke skupine. O kavzi (ali obstoju kavze) nastanka sistema in stvareh izven njega ni možno samo iz podatkov sistema samega spoznati čisto ničesar. Vedno rabiš zunanjo referenco. Če si to izmisliš, ti vse nadaljne dokazovanje bolj malo pomaga.

Again - ali eliminiraj vse druge možnosti, da prispeš na "Nihil", ali pa analiziraj vse možne variable, jih fizikalno, matematično in logično analiziraj, simuliraj, preverjaj in nakazuj njihovo verjetnost.
Na laičen način poskušam prav to.

Ne moreš (in ne smeš) ljudem reči "ne vemo, ne moremo vedet, zato ni".
Prvo zaradi tega, ker nimaš dovolj informacij za to predpostavko. Drugič pa, ker s tem že vnaprej zapiraš znanstvene (in tudi druge) razvoje z oviro, ki jo nisi dokazal.

- kot ti je pokazal Barakuda dobro in zlo nista pojma povezana z metafiziko.

"Problem zla" je zgolj problem, če Bog obstaja. Če Boga ni, je zlo zgolj družbeni problem in nič več.

- svobodne volje, kot jo opisuješ ti ni.

Trenutno sploh nimaš dovolj znanstvenih informacij, da bi določil naravo svobodne volje (kar je direktno povezano z vprašanjem determinizma).

- zavest ni čisto nič mističnega ali transcendentalega. Je le mentalni proces. Z bogom in njegovo popolnostjo ima ravno toliko veze kot navigacija ptic.

Saj ni potrebno, da je karkoli več, da bi zadovoljil "potrebe" Boga, ki sem ga tukaj opisoval.

- duša je le posledica nerazumevanja zavesti in želje po preživetju.

Najverjetneje je tako. Ampak imaš tudi druge načina preživetja po smrti, tudi brez obstoja duše.


Mislim pa, da sem opazil poglavitno težavo v vsem tem "deduciranju".
Začeti moraš prav "od začetka". Logično moraš utemeljit najbolj temeljn, prvoten in stalen nabor aksiomov, iz katerega izpeljuješ naprej.
Prvo se moramo strinjati (o verjetnostih) temeljnih aksiomov, preden lahko gradiš na njih. Tako da se ne bo kasneje pojavil genij in rekel "pa saj prvoten aksiom ni nujen/dokazan/verjeten,..." in se ti zaradi tega hira vsa hiša iz kart poruši.

Izjava "Bog je večen" pač ni primeren aksiom. Tudi zgolj "večnost" to ni.

Ob naslednjem replyu bom podal grob osnutek ideje, ki jo trenutno razvijam. Ki se res ubada " z začetkom" in ne nekje "na sredini" z Bogom.
Ampak že vnaprej prosim za potrpljenje, ker se gre za temo, kjer resda imam idejo v glavi, nimam pa pravih besed, da jo jasno izrazim.

Zakaj ima bog potrebo ločevati ljubljene osebe po smrti glede na to ali so bile dobre ali slabe osebe nekatere v nebesa, nekatere pa v pekel. Zakaj to on počne?

Tega ne počne.
V najslabšem primeru se gre zgolj za omejeno kazen. Recimo vice.
Verjetneje pa se gre takšen način kaznovanja, kot ga uporabljaš pri nevzgojenem otroku.
Kazen ni fizična - ampak moralna.
In na koncu je vedno en "happy end".

Še verjetneje pa je, da se sploh ne gre za tak sistem nagrajevanja/kaznovanja duš ampak za sistem, ki določa tvoj položaj v multiversu. Ampak o detajlih ne bi, ker so preveč subjektivni.

Ne bi bilo bolje če bi samo vzel naše možgane, jih ohranjal za večno in jih filal z drogami, da se dobro počutimo oz. nam še naše misli odvzame in nas samo še fila z občutkom užitka?

Nekako takole? Matrix style?


Saj bi lahko - ampak čemu?

___________________________________

Omenil sem novo teorijo. Pa začnimo.

Dajmo definirat Obstoj.
Obstoj je () karkoli, kar obstaja. Bolje rečeno - Obstoj je bruto skupek vsega, kar kjerkoli/kadarkoli/kakorkoli obstaja.

Ni pomembno, kaj vse Obstoj zajema. Lahko je to zgolj naše vesolje, lahko je to multivers ali karkoli drugega obstoječega (...kar zajema tudi naše vesolje).
Niso pomembni gradniki Obstoja (delci, strune, polja, sile, energije, kvanti,...). To nas v tem trenutku ne zanima.

Pomembno, celo najpomembnejše vprašanje je: od kod Obstoj. Zakaj sploh Obstoj? Zakaj Obstoj namesto Niča/Neobstoja?

Odgovor je skorajda banalen: Obstoj pač je.
So samo dve možnosti: Ali je ali pa ni. Ker obstajamo, vsekakor je. Ne more biti oboje hkrati.
Obstoj ne more priti iz Niča ter obratno.

Ergo, ker obstajamo, Obstoj je. Obstoj pač je. Je najbolj fundamentalna lastnost vsega. Je pravzaprav edini fundament – da pač je. Obstoj sam sebi nima nikakršnega namena. Enostavno je.

In to odvekomaj. Mora biti večen (ker zavračamo možnost Ex Nihila).

Iz tega sledi, da ne samo, da večno obstaja. Obstoj je in mora biti dinamičen, kajti iz popolno statičnega obstoja je nemogoč nastanek česarkoli drugega razen nadaljnega statičnega obstoja (tako kot Nič omogoča zgolj nadaljen Nič-Neobstoj).
Nenadna dinamika iz večne statike pa je Primus movens (ki ga tudi zavračamo zaradi večje kompleksnosti).

Torej iz vsega nam znanega (in ob puščanju Ex Nihila na strani) lahko zaključimo, da Obstoj je, da mora biti večen in da mora biti dinamičen.

Tak obstoj ima torej svoja fundamentalna pravila. Set pravil = logika.

Iz tega sledi prvi aksiom:
Nujnost večnega, dinamičnega in logičnega Obstoja.

To je izhodišče za vse nadaljne izpeljave.
Verjamem, da je povsem legitimno izhodišče (če pustiš nelogičen, neznan, neviden in nepojasljiv Ex Nihilo na strani kot zadnjo možno razlago - če vse druge izpeljave prej propadejo).
In to je izhodišče, utemeljeno na nam znanem, videnem in logičnem. Je in mora biti preferencialno izhodišče.

Prvi aksiom torej, na katerem trenutno vztrajam (z možnostjo lepotnih popravkov).

Ampak pazi - vsi aksiomi skupaj ne smejo povzročiti nobenega protislovja.

Vsekakor.

Če hoče kdo popravit/nadgradit ta aksiom, naj izvoli. Drugi aksiom pride jutri.

Prvi aksiom:
Nujnost večnega, dinamičnega in logičnega Obstoja.

Kaj to pomeni?
Večen, logičen, dinamičen Obstoj pomeni tudi realno udejanitev vseh možnih logičnih udejanitev (izvedb, manifestacij) tega Obstoja.

Skratka – vse kar je logično možno – se je v nekje v preteklosti tudi zares zgodilo (npr. ciklična, oscilatorna vesolja) oz. vse možno v vsakem možnem trenutku nekje obstaja/dogaja (npr. paralelna vesolja) oz. vse možno v vsakem možnem trenutku vedno in povsod je (če uveljavljaš nelokalnost).
Nujna posledica večnega, dinamičnega, logičnega Obstoja je maksimalna manifestacija te logike v vseh možnih logičnih oblikah Obstoja (ena izmed teh oblik Obstoja seveda mora biti tudi naše vesolje).

Drugi aksiom:
Nujnost maksimalne manifestacije/manifestacij tega logičnega Obstoja zaradi večne dinamike.

Saladin> Tega ne počne.

In kako to ti recimo veš?

Neobstoj klasičnega, večnega pekla?

Simple. Nesorazmernost kazni z zločinom.
Še Hitler, Stalin ali Fritzl (kljub splošnemu prepričanju) niso storili zločine, enakovredne (in s tem zaslužne) večnemu cvrenju v peklu.
NIHČE v zgodovini človeštva še ni (in tudi ne bo) storil zločine, ki bi zaslužili večen pekel.
Čeprav bi radi verjeli v to.

Bog naj bi bil pravičen (tudi v kaznovanju) in ne maščevalen (čeprav mu nekateri dajejo tudi to lastnost).

Ne bi bilo bolj logično vsem zagotoviti enake pogoje in kriterije, ter jih povsem BREZ POTREBE v bistvu tudi zato nagrajevati/kaznovati?

Bog nikogar ne kaznuje/nagrajuje v imanentnem vesolju. Bog se ne vpleta v njegovo delovanje - le omogoča njegov obstoj. Lahko bi se vmešal, pa se ne.
Bit je svobodna volja - ko se Bog vmeša zraven - svobodne volje več ni (je le "božja" volja - totalnost).
In da - vsem omogoča enak kriterij. Vesolje sposobno nastanka in ohranjanja življenja, indeterminizem, evolucija in tako nastanek in ohranjanje svobodne volje.

In kaj naj bi bilo s Hitlerjem po peklu.

Preveč subjektivno vprašanje. Morda reinkarnacija, morda paralelna vesolja, vrnitev h totalnosti, anihilacionizem,...
Imam svojo preferenco, ampak tega ne bom tukaj utemeljeval. Obstajajo pomembnejša vprašanja.

čeprav že vnaprej mora vse vedeti kaj se bo zgodilo, saj je vseved

V indeterminističnem vesolju celo Bog ne more točno vedet, kaj se bo zgodilo naslednje. Poglej malo nazaj., kaj sem napisal.

In, joj, kaj se moraš spotikati ob svobodno voljo?

Če pa se stalno zapikuješ v vprašanje "zakaj nas je ustvaril točno tako in nič drugače".
Bodisi mu točno tako najbolj odgovarja bodisi smo "random" rezultat znotraj zadanega okvirja parametrov
V obeh primerih pa je glavni cilj bitje z svobodno voljo. Edino svobodna volja mu lahko "koristi" - vse ostale razlage so na nivoju, da mu je bilo "dolgčas"

Glede čudežev pa - lahko da so, ampak zaradi pomanjkanja dokazov in razumevanja jih je bolje eliminirati iz enačbe.

Nujnost večnega, dinamičnega in logičnega Obstoja.

Meni je že prvi aksiom vprašljiv. Nujnost večnega Obstoja je nekaj, kar si ti postavil kot absolutno resnico, nikakor pa ni to tudi nujno absolutna resnica.

Aksiomi s katerimi želiš opisovati realnost morajo biti tudi preverljivi v realnosti.

Seveda so logično povezani aksiomi, ki niso vezani na realnost, so lahko povsem logični, a to še ne pomeni, da opisujejo realnost.

o+ nevone

Nujnost večnega Obstoja je nekaj, kar si ti postavil kot absolutno resnico, nikakor pa ni to tudi nujno absolutna resnica.

Saj sem vedel (genijalka ;)).

Če je Ex Nihilo viabilna možnost, potem je tudi najverjetnejša možnost - to sem jasno povedal.

Ampak glede na totalno nelogičnost, nespoznavnost in nerazumljivost Ex Nihila je edini način, da ga dokažeš (ali ovržeš), prav eliminacija vseh drugih (vsaj logično) preverljivih možnosti. Preostane ti potem le še večnost ali Primus Movens. Večnost pa je enostavnejša in verjetnejša varijanta in na podlagi tega najbolj primeren aksiom.

Ex nihilo ni aksiom, ampak je izpeljava iz drugih aksiomov, v realnosti preverljivih.

Ti pa želiš, da večni Obstoj kar na slepo sprejmemo kot aksiom. Ne vem, če to gre, ampak poskusiti ni greh.

Ex Nihilo je zgolj skrajno minimalističen pristop znanstvenikov, ki se nočejo ubadati z neznankami. Ex Nihilo ne pojasni ničesar - je zgolj enostaven (in priročen).
Je pač nujna slabost razmišljanja zgolj in samo v okvirju znanega vesolja. Ampak prav ta vnaprejšnja omejitev (ki je drugače odlična za vse znotraj tega vesolja) je obenem vzrok za take paradoksalne izpeljave zaradi njene nezmožnosti iti "beyond"

Fizika na določeni točki razpade. To je dejstvo.
Ampak za matematiko, logiko ali maksimalen abstrakt Obstoj: DA/NE tega ne moreš trditi. Tako imaš vsaj "možnost" legitimnega preučevanja "beyond" fizike. Lahko vsaj zgeneriraš na tisoče logičnih, matematičnih in fizikalno pravilnih teorij in na podlagi njihove "elegance" (Occam), preverljivosti in napovedljivosti določiš vsaj neke okvirne verjetnosti.

Dolgotrajno delo z veliko streljanja v prazno in "skoraj" nobenimi orodji za preverjanje njihove pravilnost oz. boljer rečeno - resničnosti.

Ampak poudarek je na "skoraj". Nekaj orodij pa le imamo.
Kar je več, kar lahko rečejo fiziki (ki so "obsojeni" na Ex Nihilo - until fizikalno dokazano otherwise)

Glej - nočem še en prepir Ex Nihilo naspram vse drugo.
Pustimo ga na strani, dokler ne izčrpamo vse druge (vsaj logične) možnosti.

EDINO kar prosim je, da zavoljo te teorije označimo Ex Nihilom kot "impossibility". Če tega ne zmoremo, je vsaka nadaljna debata obsojena na propad.

Večni Obstoj je po moje potrebno izpeljati, ne pa ga postavljati kot 1. aksiom.

Saj razumem dilemo.

AMpak kako dokazovati Ex Nihilo? Kako dokazovati Večnost?
IMHO le z procesom eliminacije.

Ex Nihilo je in mora biti zgolj zadnja rešitev, če prej vsi drugi, "logični" pristopi propadejo.

Če dopustiš možnost Ex Nihila, pomeni da dopuščaš možnost pomanjkanja bilokakšne logike in bilokakšnih pravil. Kar efektivno uniči vsak poskus njegove racionalizacije in dojemanja resnice nasploh. Skratka, če vpelješ zgolj "možnost" Ex Nihila v neko teorijo, se razvoj teorije ustavi.
EDIT:
Kakršnakoli resna teorija ne sme dopuščati niti možnosti Ex Nihila (prav zaradi izjemne moči te možnosti, da v trenutu "razblini" vse drugo).

Verjetnostno gledano (verjamem, da je to konsenz med tistimi, ki se sploh ubadajo s tem vprašanjem), ima Primus Movens prednost na Ex Nihilom, Večnost pa prednost pred Primus Movensom. Če pa kdo pozna kako dodatno možnost, pa naj to pove sedaj.

Na temelju te večje verjetnosti (until proven otherwise) temeljimo 1. aksiom (in vse nadalje).
Obstoj pač je. In mora biti, ker tukaj ne dopuščamo možnosti Ex Nihila. In prav zaradi tega mora biti večen.

Po drugem aksiomu se seveda takoj porodi vprašanje: Kaj sploh pomeni "maksimalna logična manifestacija dinamičnega in večnega Obstoja"?

Edino izhodišče za vse nam znano je naše vesolje.

Predpostavimo torej, da je naše vesolje večno ("prava večnost" - torej brez začetka in brez konca".
Ciklično ali oscilatorno vesolje (večno, vendar z omejeno količino osnovnih gradnikov takega vesolja)

Tako vesolje ni v ničemer v nasprotju z zgornjimi aksiomi, vendar ni podprto z fizikalnimi opažanji. Naše vesolje ima jasno definiran začetek. Torej ne more biti prava rešitev (seveda dokler fiziki ne dokažejo nasprotno).

To ima važno posledico - "zgolj" naše vesolje ne more biti vse kar je. Ne more biti ves Obstoj, na katerega se ta teorija nanaša. Ker ni samozadostno (večno), je moralo od nekod pridit.

Vrnimo se torej na prvi in drugi aksiom.
Imamo torej večen, logičen,... Obstoj, ki ni "zgolj" naše vesolje, mora pa omogočat nastanek vesolja, kot je naše.
Če bi vztrajali na tem, da je tak Obstoj omogočil nastanek zgolj našega vesolja, bi govorili o Primus Movensu.

Tega nočemo, pa tudi potrebno ni.

Kajti, če ta Obstoj omogoča nastanek vesolja kot je naše, potem mora omogočat tudi nastanek drugih vesolij.

EDIT: Malce popravljeno
Tretji aksiom:
Logična manifestacija večnega dinamičnega Obstoja nujno pomeni nastanek/obstoj večjega števila vesolij (več kot 1 vesolje - naše vesolje).

Zakaj si se odločil za po obsegu končna vesolja?

Nisem (še) ničesar rekel o drugih vesoljih.
Ampak, da po tej logiki (nezmožnost Ex Nihila) zgolj naše vesolje ne more biti dovolj (če ima res začetek v Big bangu oz. da ni ciklično/oscilatorno).

Vedno se bom vračal nazaj na mainstream fizikalen vidik nam znanega vesolja. To je glavna smernica - ne pa tudi skrajna omejitev. Mainstream pa zato, ker ne moreš delat vseh možnih izpeljav vseh pogojnih "če"-jev.

Potrebno je delat z najbolj aktualnimi in verjetnimi informacijami - drugače ne prideš nikamor.

Morda bi bilo potrebno zdefinirat, kaj pomeni mainstream fizikalen vidik našega vesolja (singularen event, entropija, smer časa, obseg vesolja,..).

Če je naše vesolje ciklično/oscilatorno, potem je lahko večno. Če je lahko večno, je lahko logično in samozadostno. Nadaljne izpeljave niso več potrebne.
Ampak ker naše vesolje to verjetno ni - je potrebna druga razlaga. Potrebna je večnost nekje "drugje".

Tretji aksiom v tem primeru poudarja nujnost vsaj 1 večnega vesolja "izven/poleg" našega vesolja. Nujnost Obstoja "izven/poleg" našega vesolja.

Morda je slednje boljša definicija.

Zdaj pa že orenk moti dejstvo, da aksiomi "izhajajo".

Če so aksiomi, ne smejo.

Zdaj pa že orenk moti dejstvo, da aksiomi "izhajajo".

Če so aksiomi, ne smejo.

Za aksiom lahko postaviš karkoli. Vprašanje je samo ali je aksiom preverljivo resničen.

Hec je le to, da Saladin, ki želi dokazat, da je Obstoj večen, to postavi kar za aksiom. Kaj je tle potem sploh še za dokazovat, saj v aksiom ne dvomimo?

Ampak to so v bistvu tehnikalije izražanja. Tle se da sicer zamižat na eno oko, in pač poskušat samo razumet vsebino, pa naj bodo zdaj ti tvoji aksiomi res aksiomi, ali pa samo predpostavke.

o+ nevone

Hec je le to, da Saladin, ki želi dokazat, da je Obstoj večen, to postavi kar za aksiom. Kaj je tle potem sploh še za dokazovat, saj v aksiom ne dvomimo?

Sicer se mi pa zdi da lahko strnemo Saladinovo razumevanje biti v en aksiom: Ex nihilo ni ena od možnosti za nastanek biti (obstoja, smisla, whathaveyou).

Hehe, meni sploh ni agenda, dokazovati večnost Obstoja.
Če zanikaš možnost Ex Nihila (povsem legetimna odločitev, glede na njegovo absurdnost), je večnost edino, kar preostane (bodisi večna dinamika bodisi dinamika iz večne statike).

Tu ni kaj za dokazovat - to je edina preostala možnost. Ne morem pa razumeti, kako lahko že na tej točki omenjaš Ex Nihilo (sploh kot možnost, kaj šele validna možnost), ko pa še nisi slišal raziskal alternative?

Šele ko vse logično propade, se lahko obrneš na nelogično - ne prej!

Ne - večnost ni cilj. Je validen aksiom, ki pa ti odpira jasen izbor logičnih možnosti. Je logično in koristno orodje, medtem ko Ex Nihilo to ni.

Ja, ampak v dobro definiranih logičnih sistemih aksiomi ne smejo biti redundančni. Ne smejo izhajati en iz drugega. Najmanjša možna množica pravil morajo biti, sicer jih logika strokovno imenuje drugače.

Se strinjam.
Ta množica pravil pa je mainstream fizika. Pa ne njene omejitve - ampak kar je fizikalno znano.

Zdej, če lahko strneš celotno fiziko v par aksiomov, vsaka čast.
Sam jo vpletam le ob kritičnih vprašanjih - drugje pa se avtomatsko podrazumeva. To je poskua teorije, utemeljene na logiki in fizikalno znanem/verjetnem.

Pardon me...
Bom vskocil v debato za se malo pozanimat...Je kdo od tu pisocih po izobrazbi teolog? Zanima me od kod izvirajo vase predstave in misli o bogu(bogovih)...
Kaj je povod za potrebo po bogu oziroma oznacevanju in personificiranju tega pojma...kdaj je bog podoben cloveku in kdaj je bog vse drugo kot clovek...
Je potreba po bogu izraz omejenosti cloveskega zaznavanja in zelja po absolutnem vedenju ali bog potrebuje inteligentna bitja za opazovanje svoje kreacije(manifestacije) vesolja. Kaksen je pomen interpretacije?
Ce je tale post neumesten, ga prezrite(pardon me, again)...ce ne pa bom vesel vsakega komentarja ali opazke(ali karkoli..).
LP

Saladin> povsem legetimna odločitev, glede na njegovo absurdnost

Legitimna?

Logična mora bit, da je dovolj dobro. In logična žal ni.

Saladin> In kaj je logično narobe z njo?

Da v logiki nima nobenega razloga za neobstoj.

Da v logiki nima nobenega razloga za neobstoj.

Neobstoj pomeni odsotnost logike. Če imaš logiko - moraš imeti tudi Obstoj.
Če hočeš karkoli smiselno izpeljevati, ne moreš dopuščat niti možnosti nelogičnosti.
Ergo - smeš dopustit niti možnosti Ex Nihila. In to tako dolgo, dokler ne izčrpaš vse logične možnosti.

Ampak res - stalno se nazaj na to vračamo. Humor me - fantaziraj malo in si zamisli svet brez zmožnosti Ex Nihila. Preveri, če moja logika štima in če da, dopusti možnost, da je "lahko" resnična.

Tako kot ti jaz puščam možnost, da je Ex Nihilo resničen - če prej logika propade. Ampak logiko je treba prej eliminirat in za to je potrebno nekaj dela.

Kapiš?

Je torej svobodna volja osebna omejitev(ali danost,sposobnost) oziroma determinacija?

Prav nasprotno.
Svobodna volja je indeterminacija - da prihodnjost ni določena in da imaš sam delno kontrolo na sabo in okolico.
Prepričanje pa je tako del osebnosti kot tudi del mentalnega procesa. Je način, kako sploh funkcionirati v takem svetu.

Ne zgolj za opazovanje - potrebuje jih za osebno "doživljanje". Za ohranjanje svoje maksimalne veličine.

NE?!
Dovolj je eno inteligentno bitje, da doživlja njegovo veličino in ne miljarde + živali samo na tem svetu.

prebral sem že kar nekaj tvojih tem, pa mi še vedno ni jasno zakaj bog pač "mora" obstajati?

Saladin> Neobstoj pomeni odsotnost logike. Če imaš logiko - moraš imeti tudi Obstoj.

S tem se ne strinjam. Logika je abstraktna reč in sama po sebi ne zahteva obstoja, da lahko o njem razpravlja.

Saladin> Neobstoj je tudi popolna odsotnost vseh pravil, vse logike, kavzalnosti,..

S tem trdiš da vsak neobstoj po definiciji mora biti v svojem obsegu neomejen.

Saladin> Naj se vsak sam odloči, koliko logičen/verjeten je Ex Nihilo.

Mislim, da ni tako enostavno. http://en.wikipedia.org/wiki/Axiom_of_choice je en od takih temeljnih parametrov, za katerega se moraš sam odločiti.

Logičnega prostora, v katerem operiraš, Ex Nihilo (oziroma dejanski neobstoj) nič ne spreminja, po mojem mnenju, zato tudi ni potrebe da bi se o tem odločal. Posledično sem prepričan, da neomejena oblika neobstoja v ničemer ne izključuje niti Ex Nihilo principa, niti večnega obstoja. Neobstoj je tako in tako definiran šele z obstojem - brez njega pa ni.

Peti aksiom:
Maksimalna manifestacija tega večno dinamičnega in logičnega Obstoja ne more zajemati zgolj naše vesolje.

Kaj vse torej zajema?
Edina "realna" referenca logično možnega, ki jo poznamo, je naše vesolje.

Naše vesolje (skladno z mainstream fizično definicijo in zgornjimi aksiomi) ima začetek in omejen volumen, ki pa se širi v neskončnost (tukaj si je vredno zapomniti, da ni nobene ovire, ki bi preprečevala širjenje v neskončnost). Veljajo tudi trije zakoni termodinamike, smer časa in entropija.

Torej Obstoj omogoča nastanek vsaj enega takšnega vesolja. Še več.
Kaj preprečuje Obstoju, da ustvari dodatna vesolja? Zakaj zgolj eno?

Obstoju ničesar ne preprečuje nastanek večjega števila vesolij.

Lahko razmišljamo o zaporednih vesoljih.
Eno vesolje se konča - drugo pride na njegovo mesto. Le da to ni možno, če se že eno (naše) vesolje širi v neskončnost (in če smo vzeli "tip" našega vesolja kot realno referenco).

Preostanejo tako paralelna vesolja.
Obstoj omogoča nastanek večjega števila individualnih, nepovezanih vesolij, ki se širijo v neskončnost.
Seveda so lahko tudi med sabo intimno povezana (strune, brane, realen kolaps valovne funkcije in multipliciranje enega izhodiščnega vesolja,...) ampak sploh ni potrebno iti v te vode - povsem ločena vesolja imajo isti rezultat.

Verjetno tega nisem dokazal, ampak sledi jasna možnost, da če Obstoj omogoča nastanek enega vesolja, omogoča tudi nastanek drugih podobnih vesolij. Ker pa "širjenje prostora" ni omejeno, pomeni da obstaja dovolj prostora za veliko vesolij, celo neskončno število vesolij, podobno našem.


Šesti aksiom:
Maksimalna manifestacija večno dinamičnega in logičnega Obstoja minimalno zajema večje število vesolij, ki so vsaj približno podobna našem vesolju.