Saladin sprašuje - Postinteligenten Bog

js še zmer ne morm razumet, kako lahk predvidevaš neznano na čisti podlagi neznanega...
nekako se zdi da je človeška zavest nad znanimi zakoni fizike in biologije... kako bi potem njena evolucijska pot lahko bila sploh predvidljiva?

je pa zanimivo iz strani pure science fiction....

5. Lokalen level II. multiverse
Medtem ko je pri level I. multiversu govor o več vesoljih v istem prostorskem okolju, je pri level II. multiversu govor o vesoljih zunaj našega vesolja (klasična predstava paralelnih vesolij).

Torej eno vesolje tik ob drugem (naj bodo to zaprta "bubble" vesolja eno ob drugem ali kake gromozanske brane v brane landscape,...). In to spet spet neskončno njih, tako da je Obstoj prostorsko/materijsko infiniten.

Ponavljam - past eternal dinamika omogoča le eno finitno varianto Obstoja - to je cikličen/oscilatoren model. Če je dovolj, da je eno finitno vesolje ciklično - je po Occamu to dovolj. Če eno vesolje samostojno ne more biti ciklično, je past eternal metarmofoza enega neskončnega (level 1) ali neskončno njih (level 2) po Occamu nuja.

Torej neskončno število striktno ločenih med sabo (ne zgolj lokalno - temveč tudi z "zidom", "membrano" ali karkoli že fizično ločuje ta vesolja med sabo). Zakaj tik eno ob drugem? Ker Obstoj oz. ta multivers obsega Vse - le to pa je neskončno.
Maksimalna stopnje evolucije inteligenc na taki stopnji bi sedaj morala biti že znana: Največ čemur se lahko nadamo je Dysonova večna inteligenca, medtem ko se naše vesolje vse bolj širi in hladi. Ne moremo doseči niti meje svojega vesolja, kaj šele drugih.

Postinteligenten bog tukaj ni možen.

Zakaj poudarjam, da morajo biti vesolja tik eno ob drugem? Ker je to glavna razlika med level II. in level III. multiversom (ki pa je tudi teoretično izjemno problematičen).

7. Level III. multiverse

Če so pri level II. bila vesolja "eno ob drugem" in prostorsko/energijsko brutto neskončna, so pri level III. ta paralelna vesolja povsem ločena od našega. Gre se za "otočna vesolja", ki so med sabo ločena z realnim Ničem.

Težava ni zgolj ta "Nič" - težava je tudi evolucija takega multiversa. Everetova "many worlds" interpretacija spada v to skupino. Vsi dogodki, ki naj bi spremenil zgodovino v našem vesolju, povzročijo kvantno razcepitev našega vesolja v nova, v katerih se izvajajo ti scenariji (ta pa se cepijo dalje, itd.)...

Kot prvo tukaj jasno kriči proti II. zakon termodinamike - od kje energija/materija za vsa ta vesolja, če pa je naše vesolje finitno in energije nikamor ne gre?

Kot drugo - če bi se že "razcepila" in "odcepila" od napega vesolja - kam bi šla? Imaš torej vsa ta vesolja, med njimi pa realni Nič? Kako imaš lahko realen nič, ko pa je neskončno število teh vesolij, ki bi se nekako morala stikati?

Nezamisljivo.
Če se že gremo to bi to ultimativno pomenilo, da so taka vesolja vedno in neizogibno ločena med sabo, da so prostorsko/materijsko finitna in omogočajo kvečjemu popolno kontrolo inteligenc nad enim samim takim vesoljem - ne glede na to, ali so ta vesolja lokalna ali nelokalna.

Postinteligenten bog tukaj jasno ni možen.

In to so vse možnosti.
Kakršenkoli možen Večen Obstoj lahko daš v eno izmed teh kategorij.
Jaz sem podal najbolj grob možen opis - ampak vsaka specifična teorija si v tem najde mesto.

O (skoraj) vsaki izmed njih lahko podaš čisto fizikalne teorije in jih poskušaš fizikalno dokazat/ovreč - najpomembneje pa je, da najverjeneje res so fizikalno dokazljive/ovrgljive.

Izgovora za skrivanje glave v pesku več ni - status quio mora pasti in ljudje morajo začeti objektivno in znanstveno razmišljat in debatirat. Na glas.

Tukaj par zanimivih Wiki-linkov do "podobno mislečih"

Posthuman god

A variation on the posthuman theme is the notion of a "Posthuman God"; the idea that posthumans, being no longer confined to the parameters of "humanness", might grow physically and mentally so powerful as to appear possibly god-like by human standards. This notion should not be interpreted as being related to the idea portrayed in some science fiction that a sufficiently advanced species may "ascend" to a higher plane of existence - rather, it merely means that some posthuman beings may become so exceedingly intelligent and technologically sophisticated that their behaviour would not possibly be comprehensible to modern humans, purely by reason of their limited intelligence and imagination. The difference here is that the latter stays within the bounds of the laws of the material universe, while the former exceeds them by going beyond it.


Noosphere by Vladimir Vernadsky

Noosphere (pronounced /ˈnoʊ.ɵsfɪər/; sometimes noösphere), according to the thought of Vladimir Vernadsky and Teilhard de Chardin, denotes the "sphere of human thought". The word is derived from the Greek νοῦς (nous "mind") + σφαῖρα (sphaira "sphere"), in lexical analogy to "atmosphere" and "biosphere".

In the original theory of Vernadsky, the noosphere is the third in a succession of phases of development of the Earth and it includes all of the multiverse, after the geosphere (inanimate matter) and the biosphere (biological life). Just as the emergence of life fundamentally transformed the geosphere, the emergence of human cognition fundamentally transforms the biosphere. In contrast to the conceptions of the Gaia theorists, or the promoters of cyberspace, Vernadsky's noosphere emerges at the point where humankind, through the mastery of nuclear processes, begins to create resources through the transmutation of elements.


Omega Point by Teilhard de Chardin

The Law of Complexity/Consciousness is the tendency in matter to complexify upon itself and at the same time to increase in consciousness. The law was first formulated by Jesuit priest and paleontologist Pierre Teilhard de Chardin.

Teilhard holds that at all times and everywhere, matter is endeavoring to complexify upon itself, as observed in the evolutionary history of the earth. Matter complexified from inanimate matter, to plant-life, to animal-life, to human-life. Or, from the geosphere, to the biosphere, to the noosphere (of which humans represented, because of their possession of a consciousness which reflects upon themselves). As evolution rises through the geosphere, biosphere, and noosphere, matter continues to rise in a continual increase of both complexity and consciousness.

For Teilhard, the Law of Complexity/Consciousness continues to run today in the form of the socialization of mankind. The closed and circular surface of the earth contributes to the increased compression (socialization) of mankind. As human beings continue to come into closer contact with one another, their methods of interaction continue to complexify in the form of better organized social networks, which contributes to an overall increase in consciousness, or the noosphere.

Teilhard imagines a critical threshold, Omega Point, in which mankind will have reached its highest point of complexification (socialization) and thus its highest point of consciousness. At this point consciousness will rupture through time and space and assert itself on a higher plane of existence from which it can not come back.

Interestingly, for Teilhard, because the Law of Complexity/Consciousness runs everywhere and at all times, and because of the immensity of both time and space in outer space, and the immensity of the chances for matter to find the right conditions to complexify upon itself, it is highly probable that life exists, has existed, and will exist in the universe apart from our earth.


Total creativity by David Garcia

1971, John David Garcia expanded on Teilhard's Omega Point idea. In particular, he stressed that even more than the increase of intelligence, the constant increase of ethics is essential for humankind to reach the Omega Point. He applied the term creativity to the combination of intelligence and ethics and announced that increasing creativity is the correct and proper goal of human life. He specifically rejected increasing happiness as a proper ultimate goal: when faced with a choice between increasing creativity and increasing happiness, a person ought to choose creativity, he wrote. But the two are exclusively connected to where human kind is always finding creative ways to be happy.

Garcia's response was to spend the last 30 years of his life trying to persuade as many people as possible to devote their lives to maximizing creativity instead of happiness. Garcia defined creativity (Total creativity) as the ability to predict and control the "total environment" -- namely, the physical, biological and "psychosocial" (human mind and human culture) environments



Tipplers Omega point

According to Tipler's Omega Point Theory, as the universe comes to an end in a specific kind of Big Crunch, the computational capacity of the universe will be accelerating exponentially faster than time runs out. In principle, a simulation run on this universal computer can thus continue forever in its own terms, even though the universal computer is embedded in a universe that will last only a finite time. The Omega Point Theory requires that the universe eventually contract, and that there be intelligent civilizations in existence at the appropriate time to exploit the computational capacity of such an environment.

Tipler identifies the final singularity of this asymptotically infinite information capacity with God. According to Tipler and David Deutsch, an implication of this theory is that this ultimate cosmic computer will be able to resurrect (via emulation) everyone who has ever lived, by simulating all possible quantum brain states within the master simulation. This will manifest itself as a simulated reality. From the perspective of its simulated inhabitants, the Omega Point is an infinite-duration afterlife, which could take any imaginable form due to its virtual nature.


Accelerating change by Raymond Kurzweil

In futures studies and the history of technology, accelerating change is a perceived increase in the rate of technological (and sometimes social and cultural) progress throughout history, which may suggest faster and more profound change in the future. While many have suggested accelerating change, the popularity of this theory in modern times is closely associated with the ideas and writings of Raymond Kurzweil, especially in relation to his theories about technological singularity.

The essay begins:
“ An analysis of the history of technology shows that technological change is exponential, contrary to the common-sense 'intuitive linear' view. So we won't experience 100 years of progress in the 21st century—it will be more like 20,000 years of progress (at today's rate). The 'returns,' such as chip speed and cost-effectiveness, also increase exponentially. There's even exponential growth in the rate of exponential growth. Within a few decades, machine intelligence will surpass human intelligence, leading to the Singularity—technological change so rapid and profound it represents a rupture in the fabric of human history. The implications include the merger of biological and nonbiological intelligence, immortal software-based humans, and ultra-high levels of intelligence that expand outward in the universe at the speed of light.


Dysons_eternal_intelligence

Dyson's eternal intelligence (or the Dyson Scenario) is a concept that states an intelligent being would be able to think an infinite number of thoughts in an open universe.

The intelligent beings would begin by storing a finite amount of energy. They then use half (or any fraction) of this energy to power their thought. When the energy gradient created by unleashing this fraction of the stored fuel was exhausted, the beings would enter a state of zero-energy-consumption until the universe cooled. Once the universe had cooled sufficiently, half of the remaining half (one quarter of the original energy) of the intelligent beings' fuel reserves would once again be released, powering a brief period of thought once more. This would continue, with smaller and smaller amounts of energy being released. As the universe cooled, the thoughts would be slower and slower, but there would still be an infinite number of them.


Če kdo pozna kake dobre reference (ki niso vzete striktno iz ZF), jih rade volje slišim.

sam morm pa priznat da se mi je sprožil kr ene par vprašanj...
rabm mal cajta da še malo premislim...
ill keep in touch:)

hey funny thought. če je nekaj skrajno neverjetno da se zgodi, je veliko bolj verjetno da se to NE zgodi. kaj ni bolj verjetno da se nekaj nujno ne more zgoditi? ali pa mogoče obstaja možnost, da se nekaj,kar ima sicer velike možnosti da se zgodi,samo preprosto nikoli ne pripeti,ker nekako nikoli ni naneslo...? saj obstaja tudi verjetnost da se nekaj ne zgodi...kajne?
sem sploh prav zastavil vprašanje?

Saladin, bom kdaj v prihodnje kaj vec pokomentiral, ko bom prebral tvoje daljse poste...trenutni cas tega ne dovoljuje.
Me je pa kolega spomnil na eno zanimivo(prevedeno) misel iz Dao De Jinga:

Pogoj za obstoj obstoja je obstoj neobstoja.

Ne moreš spiritualen dualizem jemati kot fizikalno resnico.

Nisem rekel da gre za fizikalno resnico. Razumem da logika tega ne dopusca, a vseeno je ta izjava precej globlja kot se zdi na prvi pogled. Ne bom zdaj o tem, ker ni on topic.

Uuu,

Pozabil sem tudi na en zelo zanimiv razlog, zakaj bi evtl. Postinteligenten bog sploh fural simulacije ali relanosti tipa "mi/naše vesolje":

Mind uploading @ Wikipedia

Multiple/Parallel Existence

Another concept explored in science fiction is the idea of more than one running "copy" of a human mind existing at once. Such copies could potentially allow an "individual" to experience many things at once, and later integrate the experiences of all copies into a central mentality at some point in the future, effectively allowing a single sentient being to "be many places at once" and "do many things at once"; this concept has been explored in fiction. Such partial and complete copies of a sentient being raise interesting questions regarding identity and individuality.

pozabil si na vesolje s FSM

in potem še na tisto s čajnikom

itd

Postinteligenten Bog MORA biti resničen

Ze nekajkrat sem omenil, da je to zame samoumevno:)

Drgac sm si pa pred novim letom obljubil, da ne bom mel vec debat z ljudmi, ki potrebujejo neke supermocne reve, ki naj bi ustvarili vse, ker pac ne morejo sprejet dejstva, da je naklucje skor edina stvar, ki bi jo mogl vsa ta stoletja castit.

Nekdo tukaj ima podpis ki glasi nekako takole:
Random mutation + nonrandom selection = evolution

Vsi "častimo" evolucijo tukaj. Celo Bog zevoluira iz Kaosa (če želiš to tako poimenovati). Pomembno je zgolj to, da Kaos, randomness,.... obstaja.

Če (past eternally) obstaja - spada pod nam razumljiv Obstoj. In tak Obstoj je nujno modalen - z nujnimi možnostmi in posledicami, ki jih opisujem tukaj.

oi, par mescov dlje je trajal, da sm spacal tale odgovor, ampak ko sem prebral celo temo sem ugotovil, da bo odgovor dokaj dolg(verjetno ga bom tudi pisal par dni) in se mi ga nikol ni dal napisat. zdej je pa tko vroče zuni, da ni za it ven in je tale stvar spet postala bolj interesantna

Bom začel kar pri predpostavkah in sicer pri tej, ki jo vzameš za samoumevno in se o njeni logičnosti ne misliš spraševati

Saladin je 4. apr 2010 ob 12:59 izjavil:

Nujna posledica Večnega (past in future eternal) Obstoja pa je, da podlega pravilom modalne realnosti. Vse, kar se je "lahko" zgodilo v tej "večnosti" se tudi je/bo moralo zgoditi/se dogaja. Neskončnokrat.

To ni samo teorija, ampak je dejstvo. "Če" imamo past eternity - se v njem nujno realizirajo vse možnosti. "Če" je ena izmed teh možnosti pojav/nastanek future eternal entitete, ki ji lahko rečemo Bog, potem mora biti tudi dejstvo, da se je Bog moral pojaviti in da obstaja.

Skratka govorimo o dveh glavnih vprašanjih
1. Je Obstoj večen (past/future eternal)?
2. Je Bog možen?

O prvem sem sam povsem prepričan. In mislim tudi da je mainstream konsenz glede podanih možnosti tak, da podpira Večen Obstoj (v eni obliki ali drugi).

Tako da tukaj se ne mislim spraševati, ali je Obstoj večen, dinamičen in logičen. Predpostavljamo, da je tak. To je izhodišče za to temo in zanimajo me realne implikacije, kam to vodi.

past eternal je stvar, ki jo je easy predpostavit in povedat kakšne karakteristike ima in na prvi pogled zgleda veljavna zadeva, ampak ko pomisliš na praktične implikacije te predpostavke pa zelo hitro zabredeš v globoke težave.

za začetek imaš velik problem, ker kavzalnost v past eternity ne deluje in ker moraš upoštevati linearnost časa.
čim rečeš da obstaja past eternal, to pomeni, kot si že sam rekel, da se je moralo zgoditi že vse kar se lahko, ampak kavzalnost zahteva, da so se nekateri od teh dogodkov zgodili prej kot drugi, in če vzameš enenga izmed teh "prvih/začetnih" dogodkov, imaš pred njim še vedno past eternal v katerem se je vse mogoče že zgodilo. in neglede na to kako daleč nazaj poskušaš iti in kako "zgodnji" dogodek najdeš, imaš pred njim še vedno neskončnost.
bom to bolj natančno razložil pri kasnejših primerih.

še eno vmesno vprašanje. o kakšnem bogu točno govoriš? ker deluje kot, da hočeš monoteističnemu/biblijskemu bogu pripisat postinteligentni razvoj...

če predpostaviš postinteligentnega boga in past eternal, to pomeni, da se je ta postinteligenti bog lahko razvil iz zakonov fizike oz. brez posredovanja inteligence. in če je to mogoče, past eternal veleva, da se je to zgodilo še neštetokrat, kar bi pomenilo, da bi moralo biti celotno vesolje zasičeno z tako inteligenco (ki bi bila v fizični obliki). ker tega ni, pomeni (v najbolj simpl primeru, težje bom kasnej obdelu), da je nekaj v predpostavkah narobe. inteligenca se lahko razvije, čemur smo mi dokaz, se pravi ostane samo past eternal. četudi, bi bilo nemogoče dosežt razvoj inteligence do stopnje, ko bi lahko easy manipulirali z celotnim vesoljem, vemo, da lahko pride vsaj do naše stopnje in bi po past eternal še vedno moralo biti vesolje polno take inteligence, in tukaj prideš do ugotovitve, da je edino možno, da je nekaj narobe z predpostavko, da obstaja past eternal.

DeusVult je 4. apr 2010 ob 18:50 izjavil:

Absurd je predvidevati, da je Bog vezan na vesolje, kot ga poznamo mi. Alfa in Omega, začetek in konec, vse kar je bilo in kar bo...
...Ne glede na to, v kakšne ateistične teorije o vesolju/vesoljih ovijete bistvo našega obstoja, je Bog nad njimi...

this is a bit too easy (and childish) cop-out. ampak recimo, da je veljavno za naslednjih par stvari.

DeusVult je 4. apr 2010 ob 18:50 izjavil:

Absurd je predpostaviti neobstoj Boga.

zakaj? ne pravim, da je neobstoj 100%. zanimajo me tvoji argumenti zakaj je takšna predpostavka absurdna.(pa ne mi mešat megle)

DeusVult je 4. apr 2010 ob 18:50 izjavil:

Vaši argumenti temeljijo na neresničnih predpostavkah.

katere predpostavke so neresnične in zakaj(hočem tehntne argumente). in pa, katere predpostavke naj bi bile potem veljavne (in seveda, hočem argumente zanje, ne samo naštevanje). Ne filozofirajmo nekaj v BV, ampak se dejmo držat nekih osnovnih stvari, za katere se lahko vsi strinjamo, (ne glede iz katere perspektive jih gledamo)
da so resnične/izvedljve, da bomo vsaj nekaj odnesli od vsega tega semi-fantazijskega filozofiranja.

DeusVult je 4. apr 2010 ob 18:50 izjavil:

ker edino Bog da kakršnemukoli obstoju smisel in imperativ obstajati naprej.

in to je?
vsako nedeljo v cerkev, se držat 10 zapovedi, upoštevat sveto pismo(tiste dele, ki so skladni z osebno filozofijo),...
ti je to res vse, kar potrebuješ, da upravičiš svoj obstoj? oz. ti je to res dovolj? oz. resno misliš, da neko stvar, ki obstaja celo izven našega fizičnega vesolja(kar pomeni, da si je dejansko nemogoče predstavljati kaj vse še obstaja), ki je tako veliko, da si je njegovo velikost nemogoče predstavljati in je polno raznoraznih (čudnih) stvari in potenciala, zanima kaj ti počneš? in ga zanima, če si slučajno kršil eno od zapovedi in v nedeljo delal?
(kar prinese 2 nova problema, 1. dnevi so arbitrarno določeni, ne da se mi it računat, ampak močno dvomim, da je 1.jan.0 oz. 1.jan.1 bil ponedeljek... in kaj za vraga počnejo prestopna leta? in čemu prestopne sekunde vsako leto, in zakaj bi moral ne-delati ob drugačnih časovnih obdobjih/intervalih, če bi/ko bomo živeli na drugem planetu. in 2. definiraj ne-delo. ne smeš delat stvari, za katere si plačan? oz. imaš korist? it v cerkev v nedeljo? to je dovoljeno? to je tudi delo! čisto vsaka stvar je delo. ne-delo pomeni, da bi moral biti vsako nedeljo praktično mrtev.)
malo sm zašel, ampak vseeno...

DeusVult je 4. apr 2010 ob 18:50 izjavil:

Glede na naše vesolje je Bog neskončen, ker je od njega starejši in bo obstajal po njegovem koncu

zanimivo, da ga postavjlaš izven vesolja in fizikalnih omejitev, ampak mu vseeno pripisuješ linearnost časa. se pravi, bog je obstajal neskočno časa in počel nič, nakar je spet neskončno dolgo počel nič (to se je ponovilo neskončnokrat) nakar mu je ratalo dolgčas in je ustvaru vesolje? resno? z takimi predpostavkami/argumenti ne vidiš nič narobe?

DeusVult je 4. apr 2010 ob 20:17 izjavil:

Bolj, kot znanstveniki to zanikajo in poskušajo obiti Boga, bolj se moderna "znanost" oddaljuje od realnosti.

se pravi, vsa nova znanstvena odkritja so dlje od realnosti? v svetem pismu nikjer ne piše o računalnikih, znanost je razvila računalnik, brez da bi potrebovali boga za njegovo delovanje, čemur naj bi sledilo, da je računalnik nerealna stvar? to gre za vsako moderno in malo manj moderno mašinerijo/...
to kar pa hočeš ti dejansko na-filozofirati, je pa to, da je znanost ločena, na (realen) del, ki se ukvarja z moderno tehniko,... etc, in na (nerealen) del, big-bang, in podobna teoretična vprašanja... in to dvoje je po tvoje striktno ločeno.

DeusVult je 4. apr 2010 ob 21:27 izjavil:

Bog predstavlja obstoj, ker Bog = obstoj. Brez Boga ne more obstojati nič.

DeusVult je 4. apr 2010 ob 21:57 izjavil:

Nadčloveška inteligenca še ne pomeni božje. In kolikor spremljam AI raziskave, ne vidim nikogar, ki bi trdil obratno (in tako trditev uresničiti je tako ali tako nemogoče). Je pa naravnost bogokletno predpostavljati, da lahko kakorkoli posnemamo Boga ali ga celo zreduciramo na neke trivialne kvantne delce. Po tem kriteriju je celotno vesolje Bog, ker je vir vsega stvarstva. Ne vidim razloga, zakaj bi bili samo eni delci Božji, ko pa jih je Bog naredil vse.

Kaj pa če vzamemo za primer eno čist simpl simulacijo, recimo Game of life. ko se zažene to simulacijo le-ta ustvati majhno 2D "vesolje" in pravila, ki se jih je treba držati in jih je nemogoče kršiti. se pravi je simulacija=obstoj (tega mini-vesolja), in ker praviš, da bog=obstoj, to pomeni da je simulacija=bog, ne glede na to, kako primitivna je.
kar se pa tiče simulacije celega našega vesolja, boš pa moral še malo počakati (oz. mi verjetno ne bomo doživeli tega časa)... navsezadnje tudi vesolje ni bilo ustvarjeno v enem dnevu

DeusVult je 4. apr 2010 ob 21:57 izjavil:

Celotno vesolje je Božje delo, po znanstveni metodi pa seveda ne moremo vedeti, če je to Njegovo edino delo.

po kateri (zanesljivi) metodi pa vemo, da je vesolje njegovo delo? in zakaj ta metoda potem ne pove, če je to njegovo edino delo?

Saladin je 5. apr 2010 ob 10:56 izjavil:

Ontopic:
Če bi se "crem de la crem" teoretičnih fizikov zbralo na kup in jih tako strokovna kot širša javnost ne bi obsojala za glasna razmišljanja - kateri "past eternity" bi veljal za bolj verjetnega: Cikličen ali paralelen model?

IMO paralelen (aka string/brane landscape ali kak bubble multiverse).

jp, paralelen. samo to ni ravno past eternity, ta vesolja imajo še vedno začetek. ne moreš časa iz teh ločenih vesolji postaviti v vrsto; in rečt da je to past eternity je bolj tako-tako.

v cikličnem vesolju bi pa lahko imel past eternal, sam tuki si pa jest ne morm predstavjlat, kako naj bi zgledal big-crunch, ki bi "resetiral" vesolje. težko si predstavjlam, da bi se kr na enkrat pojavila neka sila, ki bi lahko potegnila CELO vesolje v eno točko. in težko si predstavjlam, da je na robu vesolja zid, skozi katerega ne bi moral uiti kolapsu.
big-crunch bi si lahko predstavjlal samo, kot črne luknje, ki bi zvlekle vase vso materijo in se na koncu zlile skupi v eno...

Saladin je 5. apr 2010 ob 13:17 izjavil:

... pa se lahko vsaj pogovarjamo o tem kaj vse je fizikalno možno znotraj našega vesolja. Če predpostavimo nek optimističen tehnološki napredek, veliko znanja in še več sreče - kaj si lahko realistično predstavljamo kot kulminacijo tehnološkega (transhumanističnega, posthumanističnega, singularitanističnega...) razvoja?

to bi bil ta post inteligentni bog, ki ga iščeš, oz. ki ga hočem opisat.
če predpostavimo, da gre razvoj inteligence lepo naprej in se ne pobije med sabo na določeni točki, in če predpostavimo, da velja da se energije ne da ustvarit in uničit(ne glede na to kako razvit si) in če vzamemo, da ima vesolje določeno količino energije. potem bi bila končna točka razvoja (in najbolj optimalna rešitev) to, da bi se zbrala na kup vsa materija in se pretvorja v neko bolj obvladljivo obliko, iz nje bi se pa zgradil bivalni kompleks... seveda bi stvar morala bit closed-loop, porabljena energija=proizvedeni, in zunaj kompleksa samo vakum. nekako celotna materija vesolja zbrana na kupu in zorganizirana.
ker bi samo na tak način lahko vzdrževali največ prebivalstva in zagotovili vse potrebno, kar bi potrebovali in bi najbolj zmanjšali vpliv hitrosti prenosa stvari/informacij (svetlobne hitrosti) med posameznimi konci kompleksa.

če imaš pa neomejeno količino energije, ali zato ker je vesolje neomejeno, ali pa zato ker bi se dalo energijo proizvesti iz nič, oz. jo nekako "pripeljati" v naše vesolje, potem imaš pa neomejeno možnosti, kaj se da narediti, v tem primeru bi verjetno bili bolj razpršeni po vesolu, ker bi lahko lažje počeli kar bi hotli, kjer bi hotli, brez skrbi glede omejitve z energijo...

glede mogočnosti, do kam se lahko inteligenca razvije oz. kaj vse lahko naredimo, pa velja, kar sem ti napisal v drugi temi. dokaj nemogoče je napovedat, do kam se še lahko razvijemo, dokler nimamo celotnega znanja... predstavljaj si, da bi to vprašanje postavil Newton-u. v njegovem času, je zgledal, kot da je vsa fizika skoraj pogruntana do konca, ampak bi njegove napovedi, kaj vse je mogoče, bile bolj kot ne omejene na mehanične stvari, ki bi bile izvedljive v tistem času. o računalnikih si niti predstavljat ne bi mogel, pa so danes elektronske naprave nepogrešljive. če bi mu rekel, da lahko vse znanje iz njegovega časa shraniš na snemalno napravo, ki ne tehtna niti en KG, in da lahko to znanje prekopiraš v parih urah, in da ga lahko preiščeš v roku parih minut, bi si ti samo smejau in reku da ni šans, da lahko kej tazga obstaja. zato se bodo tudi vse najboljše napovedi, ki jih lahko danes postavimo, zdele nekomu čez 200 let, popolnoma smešne.

Saladin je 6. apr 2010 ob 21:00 izjavil:

Ko dobiš odgovor na to vprašanje boš verjetno tudi bolje znal pojasniti, ali je nelokalna neskončnost možna, realna in dosegljiva.

neskončnost je lastnost, ki se jo da v abstraktni matematiki zelo dobro opisat in ne deluje nič posebnega. ampak ko pa fizičnim stvarem pripisuješ lastnosti, ki so neskončne, je pa problem, ko si probaš predstavljat, kako naj bi to izgledalo. bolj kot ne, ni v fizičnem svetu nobene stvari, ki je oz. bi lahko bila neskončna. edino kar si delno lahko predstavljam z tako lastnostjo, je neskončnost praznega prostora v katerem naše vesolje raste.

Saladin je 6. apr 2010 ob 21:00 izjavil:

Če pa Absolut ni možen in smo le simulacija v igri nadmočne lokalne superinteligence, pa se bi tudi to morda dalo odkriti. Pravtako je možno, da so lokalne superinteligence le omejenega trajanja, kar pomeni da imamo tudi sami možnost postati ena izmed njih.

glede na to, da te zanima, do kam se lahko razvijemo in glede na to da znamo delat simulacije, bi bila to trenutno še najbolj verjetna (in neprijetna) rešitev. čez par sto let, bomo imeli dovolj računske moči, da bi poganjali take simuacije. in če se jih da pognati enkrat, se jih da večkrat(oz. eno v drugi), kar pomeni, da smo v veliki verjetnosti mi del take simulacije.

Saladin je 8. apr 2010 ob 16:50 izjavil:

Postinteligenten Bog je (če zaobsega ves infinten multivers z nelokalnimi sredstvi) fizikalno in logično:
- Neskončen (prostorsko zavzema oz. kar "je" ves infiniten Obstoj)
- Večen (future eternal, začetek pa ima daleč v neizmerljivi preteklosti)
- Vseveden (ker je lahko vsepovsod obenem)
- Vsemogočen (z celotnim Obstojem lahko manipulira na atomarnem ali celo kvantnem nivoju)
- Nesmrten
- Lahko je Stvarnik (našega vesolja)
- ima potencial biti Vsedober (kar pa je tema zase)

-1. tuki (recimo/približno) opisuješ entiteto, ki bi mogla bit sestavljena iz vse materije, da bi lahko rekel da "je" ves obstoj. oz. ker morš upoštevat še prazn prostor je fizično nemogoče rečt, da ga neka (fizična) stvar zavezema. ne vem kako bi lahko neka stvar v vesolju, zrastla tako, da bi postala vesolje.
to je približno tako, kot da imaš rožo v tegelcu in le-ta porabi vse minerale/hranilne snovi iz zemlje, da zraste kolikor se le da, potem pa rečeš, da je roža=tegelc, ker zavzema ves prostor/materijo znotraj tegelca.
2."začetek pa ima daleč v neizmerljivi preteklosti", se pravi, da če bi mi zevolirali do stopnje tega boga, bi naš začetek postal neizmerljiv? kdaj pa neka nespremenljiva izmerljiva stvar postane neizmerljiva? če smo v bakreni dobi odkrili baker, bo ta podatek enako veljaven leta 2011 in leta 2011000. ne rečem, da vemo točno kateri dan se je naš začetek začel, ampak da bi bil neizmerljiv je pa tudi neumnost. (če obstaja je izmerljivo, če ni izmerljivo ne obstaja).
3.vseveden ali vseprisoten, ne vem če lahko to dvoje tko na easy enačiš.
5. individualno ali kolektivno nesmrten? individualno dobiš biblijskega boga oz. umetno inteligenco oz. našo zavest v bolj obstojnem mediju(oz. 100% nadzor nad našim telesom in menjava izrabljenih/zastaranih delov, brez izgube funkcij). kolektivno pa že zdej zadovoljujemo ta kriterij.
6. NE. če je bil razvit v njem, ne more postati stvarnik le-tega, ker potem dobiš cause₁->effect->cause₁. ta točka je skor enaka 1.
neki v tem smislu sta ti napisala že AmokRun in jzgorisek.
ne vem kje točno si dobil te lastnosti za eno postinteligenco, ki bi se razvila v vesolju. posthumanost ima pa bolj kot ne samo lastnost posedovanja večje količine znanja in biološko bolj razvit.


dost za zdej
bolj kot ne je največja kritika na lastnost neskončnosti, zarad tega multiversov niti nisem komentiral, čeprav so nekateri v mejah izvedljivosti(brez neskončnih lastnosti)

za začetek imaš velik problem, ker kavzalnost v past eternity ne deluje in ker moraš upoštevati linearnost časa.
čim rečeš da obstaja past eternal, to pomeni, kot si že sam rekel, da se je moralo zgoditi že vse kar se lahko, ampak kavzalnost zahteva, da so se nekateri od teh dogodkov zgodili prej kot drugi, in če vzameš enenga izmed teh "prvih/začetnih" dogodkov, imaš pred njim še vedno past eternal v katerem se je vse mogoče že zgodilo. in neglede na to kako daleč nazaj poskušaš iti in kako "zgodnji" dogodek najdeš, imaš pred njim še vedno neskončnost.

Ja, težko je to v detajle definirat, ampak osnova razumevanje je v tem, da en "past eternity" ni nujno enak drugema "pas eternity".
Imaš več "stopenj" večnosti - več vrst neskončnosti, kot je to ponazoril Kant z svojimi alephi.

Treba poudarit le, da se je "nekje in nekdaj" v večnosti določen scenarij zgodil. Če ni future eternal se je moral zgoditi neskončnokrat - če pa je scenarij tak, da ko enkrat nastopi in postane future eternal (kot npr. future eternal inteligenca, ki pridobi zavestno kontrolo nad sabo in svojo okolico) - potem mora te scenarij (nekje/nekako) obstajati prav sedaj.

Ni pomembno, kateri scenarije se je zgodil prej in kolikokrat (veš le da se je moral zgoditi) - pomemben je le tisti scenarij, ki lahko (torej zares) traja future eternal in traja sedaj.

in če je to mogoče, past eternal veleva, da se je to zgodilo še neštetokrat, kar bi pomenilo, da bi moralo biti celotno vesolje zasičeno z tako inteligenco (ki bi bila v fizični obliki). ker tega ni, pomeni (v najbolj simpl primeru, težje bom kasnej obdelu), da je nekaj v predpostavkah narobe.

Odvisno je kaj vse in kako je nekaj možno.
Če je nape vesolje vse kar je in je ciklično in če je vseprisotna inteligenca možna, potem bi se Postinteligenten Bog o katerem govorim, moral bodisi nekje "skrivati" (npr. kak nelokalen, hiden "interconnectedness", o katerem je pričal Bohm ob zrelih letih malo verjetno ampak nelokalnost še nisem povsem odpisal) ali pe je resnično vsepristen tako, da je naše vesolje navidezna realnost - da smo simulirane entitete v simuliranem vesolju kot del bolj obširnega inteligentnega Protokola, iz katerega jasno ne moremo ubežati.
Seveda, če oboje ni možno, potem tudi tak vseprisoten, imanenten Bog ni in ne more obstajati, saj ga nimaš kam fizikalno dati v naše vesolje, ki pa je tudi vse kar je.

Ontopic:
Če bi se "crem de la crem" teoretičnih fizikov zbralo na kup in jih tako strokovna kot širša javnost ne bi obsojala za glasna razmišljanja - kateri "past eternity" bi veljal za bolj verjetnega: Cikličen ali paralelen model?

IMO paralelen (aka string/brane landscape ali kak bubble multiverse).


jp, paralelen. samo to ni ravno past eternity, ta vesolja imajo še vedno začetek. ne moreš časa iz teh ločenih vesolji postaviti v vrsto; in rečt da je to past eternity je bolj tako-tako.

v cikličnem vesolju bi pa lahko imel past eternal, sam tuki si pa jest ne morm predstavjlat, kako naj bi zgledal big-crunch, ki bi "resetiral" vesolje

Tudi paralelna vesolja so lahko past eternal. Dovolj je že, da je eno izmed njih past eternal, ali pa da je prostor, v katerem se nahajajo (npr. Bulk o katerem govorim M-teorija) past eternal.
Posamezna vesolja lahko nastajajo, se zlivajo, umirajo, se širijo in krčijo,... Ampak brutto količina metrije mora biti vedno enaka in mora v brutto smislu biti past eternal.

Big crunch si ni težko predstavljati - pravzaprav je najlažji možen Past Eternity. Težava je, da ne obstajo dokazani fizikalni parametri, ki bi dali naslutit ta scenarij. Kljub temu je ciklično vesolje najenostavnejša rešitev tega problema.

dokaj nemogoče je napovedat, do kam se še lahko razvijemo, dokler nimamo celotnega znanja...

Pravzaprav je v grobem zadeva simple.
Vsaka inteligenca fura svoj maks. p/p.
Ob finitni količini uporabnih resursov to dosežeš z omejenimi simuliranimi realnostmi z velikim izborom scenarijev.
Ob infinitni količini uporabnih resursov pa furaš skoraj infiniten nabor realnih (morda nižjedimenzijskih, ampak "polnokrvnih") vesolij za svoj užitek.
Kritično je le vprašanje lokalnosti v finitnem ali infinitnem prostoru.

Če lahko izkoristiš nelokalnost, si lahko vsepovsod obenem.
Če si v infinitnem prostoru omejen z svetlobno hitrostjo, pa dejansko nastopijo scenariji, ko imaš infinitno število lokalnih "intervesoljnih" inteligenc, ki občasno reagirajo med sabo, se zlijejo, se bojujejo, medtem ko druge, še obširnejše "intervesolje" inteligence nikoli niti ne bodo dosegle taprvih niti kdaj slišale za njih.

Neskončen (true infinite) prostor omejen z lokalnostjo in možnostjo nastopanja in ndazora inteligenc je prostor, kjer se vsak, še tako nor in megalomanski (vendar striktno lokalen) scenarij uresničuje. Neskončnokrat.

Nelokalnost (in možnost kontrole nelokalnosti) v past eternityu in morebitnem (volumenskO) neskončnim prostorom pomeni instant kontrolo nad vso to neskončnostjo.
Bolj mogočne entitete si ne moreš zamislit in če že prej ne, boš vsak vernik v tej inteligentni Totalnosti našel svojega klasičnega boga.

Zato se raje držmo precej manj kompleksne možnosti past eternal cikličnega vesolja z finitno količino materije.

Saladin je 8. apr 2010 ob 16:50:41 izjavil:

Postinteligenten Bog je (če zaobsega ves infinten multivers z nelokalnimi sredstvi) fizikalno in logično:
- Neskončen (prostorsko zavzema oz. kar "je" ves infiniten Obstoj)
- Večen (future eternal, začetek pa ima daleč v neizmerljivi preteklosti)
- Vseveden (ker je lahko vsepovsod obenem)
- Vsemogočen (z celotnim Obstojem lahko manipulira na atomarnem ali celo kvantnem nivoju)
- Nesmrten
- Lahko je Stvarnik (našega vesolja)
- ima potencial biti Vsedober (kar pa je tema zase)


-1. tuki (recimo/približno) opisuješ entiteto, ki bi mogla bit sestavljena iz vse materije, da bi lahko rekel da "je" ves obstoj. oz. ker morš upoštevat še prazn prostor je fizično nemogoče rečt, da ga neka (fizična) stvar zavezema. ne vem kako bi lahko neka stvar v vesolju, zrastla tako, da bi postala vesolje.
to je približno tako, kot da imaš rožo v tegelcu in le-ta porabi vse minerale/hranilne snovi iz zemlje, da zraste kolikor se le da, potem pa rečeš, da je roža=tegelc, ker zavzema ves prostor/materijo znotraj tegelca.
Če je nelokalnost možna in dosegljiva inteligenci, potem je vsak kotiček vesolja dostopen instantno. Če je to možno, se je to moralo zgoditi.
Bom pa bolj konzervativen in trdil, da to ni možno. Obstaja zanimiva možnost, da če bi uspeli preživeti do Big Cruncha in bi se vsa materija vesolja zbrala v lokalno dostopno okolico - da bi to energijo lahko zajezili in dobesedno spravili vso vesolje pod svojo kontrolo (npr. za poganjanje Protokola).

2."začetek pa ima daleč v neizmerljivi preteklosti", se pravi, da če bi mi zevolirali do stopnje tega boga, bi naš začetek postal neizmerljiv? kdaj pa neka nespremenljiva izmerljiva stvar postane neizmerljiva? če smo v bakreni dobi odkrili baker, bo ta podatek enako veljaven leta 2011 in leta 2011000. ne rečem, da vemo točno kateri dan se je naš začetek začel, ampak da bi bil neizmerljiv je pa tudi neumnost. (če obstaja je izmerljivo, če ni izmerljivo ne obstaja).
V nazaj si "nespoznavno" star, obenem pa si nermsten in future eternal. Torej si večen in nesmrten, čeprav sam nisi "past eternal".

3.vseveden ali vseprisoten, ne vem če lahko to dvoje tko na easy enačiš.
Če bi uspel dobiti vso vesolje in vse njegove resurse pod svojo kontrolo, če bi iz tega naredi en samcat stroj, ki poganja tvoj Protokol, potem bi vse vesolje bilo pod tvojo kontrolo, vesolje bi bil tvoj program, ki ga lahko poljubno spremljaš, sodeluješ, opazuješ in spreminjaš). Omejen (ali pa tudi ne) bi bil zgolj z hitrosjo prenosa pdoatkov oz. lokalnostjo.

5. individualno ali kolektivno nesmrten? individualno dobiš biblijskega boga oz. umetno inteligenco oz. našo zavest v bolj obstojnem mediju(oz. 100% nadzor nad našim telesom in menjava izrabljenih/zastaranih delov, brez izgube funkcij). kolektivno pa že zdej zadovoljujemo ta kriterij.
Vseeno. Bog bi lahko bil kakšna združena supercivilizacija, kakšen borg hive-mind, ... ki kontrolira celoten obstoj). Če te muči kolektiv pa si predstavljaj kataklizmičen scenarij, ko zaradi neke nesreče izgubiš celotno zgornjo civilizacijo, in dejansko preživi zgolj ena sentienca. Ena osebnost, popolnoma sama, vendar ki ima kontrolo nad celotnim vesoljem in lahko dela z njem kar hoče. Scenarijev si lahko izmisliš šok - pomemben je zgolj tisti, ki nastopi prvo, ki je najbolj obsežen in lahko traja najdlje - to je tisti scenarij - v katerem bi se potemtakem že morali nahajati.

6. NE. če je bil razvit v njem, ne more postati stvarnik le-tega, ker potem dobiš cause1->effect->cause1. ta točka je skor enaka 1.
neki v tem smislu sta ti napisala že AmokRun in jzgorisek.
ne vem kje točno si dobil te lastnosti za eno postinteligenco, ki bi se razvila v vesolju. posthumanost ima pa bolj kot ne samo lastnost posedovanja večje količine znanja in biološko bolj razvit.
Malo si zamešal - Takšna entiteta seveda ne more postati stvarnik past-eternal obstoja, iz katerega je sama nastala. Vendar lahko, če je dovolj mogočna, postane stvarnik manjšega vesolja ali simulacije, v katerem bi se lahko nahajali prav mi.

Saladin ti ne govoriš o smislu Obstoja

Smisel Obstoja je večno življenje in maks. p/p. Razlika je le v tem, da to eni iščejo v spiritualnosti religij - drugi pa to vidimo kot dejansko fizikalno/logično možnost ali celo nujnost.

Če pa smo zgolj "sanje spečega psa" in podobni nominalizmi, solipsizmi, ... me pa ne zanima preveč. Morda je res.
Ampak sanje in iluzije nimajo kontrolo nad svojim življenjem in okolico - če je kaka realnost zunaj je naša naloga in dolžnost, da jo razumemo in dobimo pod kontrolo.

P.S.
Ja, slovnica.
Bom popravil? Ne
Only human.

eh velikpredpostavljanja, vesolje je lahko tudi izračunljivo , ampak nujno pa je da ni znotraj samega sebe. različni inf paradoksi so pa vsi na koncu ista zgodbe. prej bo crknu forum preden vas argumentov

Saladin
Smisel Obstoja je večno življenje in maks. p/p.

Kako je to smisel Obstoja, če mu je to že dano, kot sam praviš?

Morda je smisel Obstoja, da njegovi posamezni deli (zavest) preko svobode spoznajo da jim je večnost in "maks p/p" dan, vendar nujno preko sprememb (entropijo,gibanje,preobrazbo, končno tudi smrt)?

Popolna kontrola enostavno ni možna. Že zaradi svobode, ki nam je vsem dana.

Za primer ti dajem Matrico:
Neo - simbol svobode(kaosa)
Agent Smith - simbol kontrole (reda)

Zaključek je bil tak, da ko se je Neo prepustil Smithu, sta oba prenehala obstajati. Drug drugega sta izključila. Kakor ni popolne svobode, tako ni popolnega reda. Borba teh dveh osnovnih sil je borba za spoznanje zavesti, kar ji je itak
dano. De je večna in polna ljubezni.

Če to ni možno - se bo pač sprijaznila z situacijo in naredila najboljše iz nje. Če teh omejitev nima - potem uživa in udejanja maksimalno svobodo.

Maksimalne-Totalne svobode ne moreš udejaniti. Ker je to potem že red, kontrola. Poskus nadvlade svobode drugega.

In četudi "uničiš vse ostale svobode" in entiteta postane ENO Z VSEM ,je to le kratkega veka, ker biti SAM=OBSTOJ je skrajno brezveze. Temu bi jaz rekel zmaga ZLA, ki pa ko se enkrat nima kaj več boriti proti dobremu drugega, MAksimalno zlo samo po sebi propade, ker je v njem še edina svoboda preostala. Samega sebe pa res nihče ne more kontrolirati v popolnosti.

Sicer pa kot te razumem ti zagovarjaš VEČNI OBSTOJ. Ergo večnost je dana.

Mi je zelo všeč tvoja izpeljava do VEČNEGA OBSTOJA:

Kaj vem zase:
- da sem se rodil in se ne spomnim da sem bil, kaj drugegega kot živ
JE RES? JE RES.
- da bom umrl, pa sploh ne bom vedel da sem mrtev
JE RES? JE RES.

Z mojega stališča sem torej večen. Življenje je večno.

OK. Lahko noč.

Nujno je da prekinemo z tradicijo ignoriranja direktno neznanega in s tem vzpodbujanja in pasivnega promoviranja paradoksov tipa Ex nihila.

Potrebno je začeti razlikovati med "pravljico" (ki fizikalno ne pojasni ničesar), med "morda možno" hipotezo (ki ti da nek logičen fizikalen okvir, ki pa ni dokazan in izmerjen) ter "realno možnim" scenarijem, (ki temelji na videnem in preverjenem vsakdanjiku in je realno dokazana možnost).

Torej 3 kategorije neznanega (direktno nepreverljivega), za katerega se je dosedaj nekako tiho predpostavljalo, da enostavno "ni" - da je celo resničen Nič/Neobstoj in da je to celo preferenčno izhodišče.

Čeprav moj pristop morda zveni "pravljičen", se na vse pretege trudim, da ga držim v bolj resničnem okvirju. Upam si trditi, da večina kar govorim tukaj v mojem laičnem slovarju spada pod "morda možno" in še več - da lahko in bomo kmalu dobili odgovore na to, kaj od teh "morda možno" je tudi "realno možno" (edit) in da lahko že sedaj povemo določene verjetnosti o tem, kar je najbolj verjetno in kaj najmanj.

Zakaj je to pomembno? Zato ker se čisto vse "realne možnosti" v past eternal obstoju realizirajo. Potrebno je razmišljat o teh možnosti kajti ko se (najverjetneje) bo določena možnost pokazala kot "realno možna" - bo takoj postala tudi resnično realna.

thomas je enkrat nalepil carsko zgodbico o tem, da pač pogruntajo, da so v simulaciji na koncu pa "spizdijo" :P

>> upočasnjeno delovanje vesolja

Glede na? Vsak frame tega vesolja se morda računa mnogo, mnogo časa v nekem superračunalniku, pa ti tega ne boš nikoli zaznal. Morda delajo tudi redne snapshote in ko se en sfiži, grejo na "last good backup", vržejo vmes kakega Kristusa ali Muhameda in eksperiment se nadaljuje.

No, temu pa jaz rečem "iskanje mesa". Tehnično gledano bi blo lahko vse skp mau off. Ampak to ni problem, tale debata je bistvena, čeprav bi morala potekati v rahlo drugačnem jeziku. Ampak to je kozmetika.

Substrat povzroča resne glavobole. Trenutna astrofizika vidi neskončno proste entalpije, kar je v ćistem nasprotju s tem, za kar smo se borili 150 let.

Sej ne da bi imeli kaj proti, samo nismo taki optimisti, da bi se nam kaj takega zdelo možno. To je tisto.

Momentalno smo po mojem tam, kjer je programer, ki je v programu odkril tak bug, da nič več ne laufa. Še skompilira se ne.

Seveda je vzrok v pospešenem širjenju Vesolja. To pomeni neskončno energije imamo!

Vsaj na videz.

Simulacija : primerjava z igrami se mi ne zdi na mestu, too cheap.

Vsekakor - ampak enostavnejšega primera si ne moreš zamislit. Prvo simple za tiste ki takoj trdijo "o čem pa zavraga bluzite" in tiste "saj si ne moreš niti predstavljat ne".
Pardon me, but you can.
Vkomot si lahko predstavljaš simulacijo, da se nahajaš v njej, da nisi nujno nepomemben v njej in da jo lahko morda nadideš. Jemlji to dobesedno ali kot analogijo - vkomot si to lahko predstavljaš. To je pomembno za tiste, ki vidijo zgolj razlike in ne znajo naredit miselnega preskoka iz enega enakovrednega konstrukta v drugega (khmateistihminkhmvernikikhm). Ko se rešimo banalnih dihtomij, lahko pristopimo z odprtim umom do zastavljene tematike.

Kjer se mi spet porodi vprasanje(ze nakazano), ali morda fluktacije predstavljajo najmanjsi mozni ohranljivi element za vzdrzevanje perpetualnosti, torej imajo potencial neskoncnega generiranja delcev, pravzaprav njihovega cikliranja? ...od tod neskoncno energije...

Tako jot tudi sam priznaš - to je striktno fizikalno vprašanje, ki ge prepuščam fizikom (z nečim podobnim se npr. ukvarjajo sodobne inflacijske teorije, ki pa so precej v nasprotju z cikličnimi modeli).
Ciklični model je IMO najbolj enostaven - problem je v tem, da ga opažanja ne podpirajo. Še huje je, kar omenja Thomas. Opažanja ne dajejo več smisla.

Iskreno rečeno sem se sam že izgubil v vseh teh sodobnih variantah cikličnih, inflacijskih in M-modelov. Kar potrebujem(o) je en pošten spisek dobrih teorij ki jim je skupno zgolj eno - past eternity.

Povsod piše "obstajajo tudi past eternal modeli za cikličen, inflacijski in M-Ttheory modele" - nikjer pa ne morem najti detajlov o teh specifičnih modelih, kar me že pošteno moti.