Saladin sprašuje - Postinteligenten Bog

Da se citiram:

Ne rečem sedaj, da je bilokaj zgornjega jasno dokazano ali prepričljivo - pomembno pa je pokazati, da se o takih ekstremno oddaljenih stvareh "da" fizikalno/logično pogovarjati in celo fizikalno testirati.

Mene nič zgornjega o črnih luknjah ne prepriča. Ampak očitno je dovolj podlage, da se zamislimo nad tem (podal sem linke - vsaka možnost je objavljena tudi na arxiv.org).

Zanima nas future eternal preživetje - za kar nekateri rečejo da je potrebna level II, če ne level III civilizacija. Če je to res, potem ekstremi, ki jih navajam tukaj niso potrebni. Že veliko preprostejša civilzacija bi jih lahko dosegla.

Ampak če odmislimo možnost črvin, belih lukenj, FTL, time-travela in paralelnega multiversa - potem so to scenariji ki ostajajo. Ekstremni scenariji, ki bi jih lahko dosegla le kaka level 4 civilizacija (z kontrolo nad lokalnim galaktičnim clusterjem ali več - to z črnimi luknjami je dosegljivo že level III civilizaciji). Civilizacija z maksimalno možno kontrolo nad vesoljem kot rezultat perfektnega sklopa okoliščin, ki se nujno morajo pojaviti in/ali zevoluirati iz past eternitya. IMHO lahko tako level 4 civilizacijo izenačiš z klasično in postinteligentno definicijo boga.

Zdi se smešno - ampak opisujem ultimativne možnosti v zelo omejenem fizikalno/logičnem okvirju. Tole z črnimi luknjami in kristali je le ena, ki mi je zapela za oko.
Če si lahko realno zamislimo že eno možnost, jih je najverjetneje tudi še več (od katerih je ena morda celo pravilna) - in že ena je dovolj, da zaradi past večnosti postane nujnost (v našem vesolju).

Menis, da ma vec moznosti za prezivetje neka bolj kompleksna ali manj kompleksna fizikalna struktura? Morda kaj drugega?

Ko je na voljo dovolj energije - potem taka z dovolj kompleksnosti, da si maksimira svoj svoboden maks p/p in redundanco za preživetje - ko pa gre za manjko energije gre v survival mode/hibernacijo.

Tudi če govorimo o planetih in civilizacijah - skoraj sigurno je govor o digitalizirani obliki le teh. Maksimalno simple "sistemi" z dovolj kapacitete, prilagodljivosti in redundance za future eternal ohranitev-razmnoževanje-maksimiranje lastnega p/p.
Računalniki, AI-ji, simulacije, von Neumann probes, Matrioshka brains, Dysonovi konstrukti, nano in kvantni prenos podatkov... v tem smislu.

Sprasujem se, kako to, da kljub domnevnem past eternityju in skorajsnji nujnosti prezivetja kake visoko evoluirane civilizacije, ni nikjer videt namiga na ostanek ali artefakt le-te.

Sem že omenil nekje nazaj, ko je bil Thomas aktiven.

Če predpostavimo nujnost past eternitya (ali neskončnokrat Creatio Ex Nihilo), da vesolje ni simulacija
in da future eternal hipoteza daje preverljive napovedi - le te pa se izkažejo za neresnične, potem

- obstaja napaka v meritvi oz. je le ta nepopolna
- specifična future eternal hipoteza ni pravilna - s tem tudi ni možna
- nobena future eternal hipoteza ni možna (saj bi se morala manifestirat)

To obravnavaš tako,
-da vedno daš predvidevanja, ki se dajo z razumno gotovostjo preveriti (v neki razumni bodočnosti)
-da vzameš take hipoteze kot napačne (in jih prilagodiš ali eliminiraš)
-da v primeru, če oboje zgoraj (vse konkretno zamisljivo in teoretično) v vseh razumnih vidikih pade, predpostaviš da future eternal preživetje ni možno

Podatkov za preveritev še nimamo dovolj - obenem imamo še dovolj prostora za modifikacije in nove teorije. Ko oboje razumno pade - predpostavimo da future eternal preživetje ni možno.

Lahko pa takoj priznam, da ne vidim možnost future eternal preživetja (ponovno - izjema je možnost da smo v simulaciji in morebitni dokazi za to). Tudi če bi vsak atom v vesolju nekako spravil pod svojo kontrolo - bi še vedno imel nepredvidljivo kvantno nedoločenost, ki bi po dovolj dolgem času privedla do tega, da bi se kvantni efekti tako perfektno poklopili, da bi se manifestirali na intergalaktičnem nivoju in pokvarili/uničili tudi najbolj kompleksno in stabilno strukturo.

Za vse sem našel neke kvazi-možnosti za future eternal preživetje - ampak če predpostaviš da ni možno kvantni random spraviti pod absolutno kontrolo (nujna omejitev, če hočemo ostati kolikor-toliko v znanih fizikalnih okvirjih, tako kot lokalnost, etc.) - te bo ta random prej ko slej uničil. Isti mehanizem, ki lahko čisto iz randoma ustvari najbolj kompleksne stvari - jih ščasoma tudi nujno uniči (prestrukturira/zrandomizira).

Prav to problematiko raziskujem sedaj.

Neskončnost pa nikoli ne mine(?), kar pomeni, da nikoli nebi mogli priti v sedanjost? Kaj je tukaj narobe?

---Past eternity - Present - Future eternity ---

Večnost za vnazaj se je že zgodila (časovna premica brez začetka do sedanjega trenutnega je resnično neskončna). Čisto vsaka fizikalno/logična zgodovina se je v tej preteklosti že zgodila. Neskončnokrat.

Sedanji trenutek je del te večnosti, ki se v tem trenutku realizira. Je pač en trenutek v tem past eternal toku.

Bodoča večnost brez pa je del te premice, ki nas še čaka.

Vse pa je del ene večnosti (enega brutto Obstoja). Ampak v past večnosti (ki se je že popolnoma zrealizirala) imaš prostora za skoraj neskončno večnosti znotraj te večnosti. Tudi večnost lahko skategoriziraš v neskončnosti na temelju Cantorjevih alefov.

Potem ostane vprašanje - če imaš na voljo več future eternal scenarijev - kateri obstaja sedaj? Zgodili so se vsi - ampak sedaj obstaja le tisti, ki future eternally "zavlada" v tem Obstoju. Ne nujno inteligentno - ampak tisto kar je nabolj obširno, stabilno in nepovratno možno bi moralo vladati prav sedaj (če je future eternaly možno).

Se pravi je trik v tem, da so neskončnosti različno velike?

Da.
Različno velike, pa vseeno prave neskončnosti. Cantor je to uspel sformalizirat.

V našem primeru gre za to, katera future eternal neskončnost je najobširnejša in najstabilnejša. V tej se najvejetneje nahajamo.