Dokazi (ali vsaj argumenti) za oziroma proti obstoju boga

jp: na žalost nisem ampak dobr da si me spomnu. že dol točm.

@ Sid
Misel mi je že rahko ušla, zato ni nujno, da bom dobro razložil. Znanost se gremo mi ljudje in ne živali. Vse kar smo doumeli (znanstveno) je gotovo zelo pomembno. Živali zaenkrat tega niso pokazale... ker so na nižji stopnji razvoja.
Povsem sprejemljiva je misel, da tega še nismo doumeli in mogoče še bomo tekom razvoja (evolucije). < osebno upam da še nismo na višku razvoja.... ker če je to to, potem je vse skupaj precejšnja beda >
Toda ta zavedajoči "kozmos" smo mi in če upoštevamo razvoj (evolucijo), gre od bolj neumnega proti manj neumnemu... Zakaj bi bili mi torej bolj neumni kot je bil sam začetek..... ???
Ne vem če sem kaj razložil; meni se še vedno zdi malo zmedeno...



Lp by JP

V mojih očeh je bok samo materaliziranje moči neznanega v nematerijalni stvari.

Nastanek vesolja, zemlje, živega na tem planetu, sesalcev, nas,....[ mene :) ] je samo pot evolucije, selekcije, naključij, sreče in pa časa. Mi smo eden od delno uspelih projektov, veliko neuspelih projektov pa lahko vidimo vsenaokoli nas....vse izumrle človeške rase, vse izumrle druge živalske rase, vsi mrtvi planeti v naši in sosednjih galaksijah, nekoč pa še mi in naš bog.

JP : no dej....razlož ti to tvojo definicijo samouničenja. kak je človek najvišji na stopnji zavedanja...?

Bogu še niso dokazali obstoj, kot tudi ne neobstoj. Je pač samo ena teorija, ki so ji ljudje hoteli verjeti. Vsemogočnega, ki bi vedel kaj je narobe in kaj prav, ki ti na KONCU vse povrne. Seveda so ljudje tiste bogove, ki poplačujejo samo bogate, ali samo revne zavrnili,.. ne oni so hoteli boga, taksnega boga kot ga imajo sedaj, z napakami, izgovori...
evolucija nas spreminja, hvala bogu je še cerkev zdej malo popustila in je dovolila evolucijo našega boga, sam se mi zdi da z evolucijo naš bog postaja vedno manjši, ker lahko vidimo, da le ni naredil toliko stvari kot so mu jih pripisali na začetku.

Boga ni, jebemu boga !!!!

@owca

>Namreč ali lahko govorimo o obstoju pojava čim imamo idejo njega?

Ideje so nujne in prav tako je nujno govoriti o obstoju "ideje". Se pa pojavi tu še en moment. Ne gre samo za preverjanje ideje, ampak tudi za njeno uresničevanje. Recimo, da je prihajajoča FAI neke vrste Bog. Ni sicer Bog iz čisto osnovne definicije Boga, se pa vsekakor skuša približati prenekaterim njegovim lastnostim.

o+ nevone

Kar se tiče te razprave... znanec mi je povedal tole...

Pri tem je zelo težko najti odgovor, ki bi ga vsi
sprejeli za objektivnega. so ljudje, ki vidijo v določeni stvari
objektivnost, drugi subjektivnost ali celo zmoto in privid. Zato s tem ne
moreš nikogar zadovoljiti. So pa ljudje, ki v vsej ponižnosti in skritosti
priznavajo svoje spoznanje Boga, če grem bolj nazaj od Pascala in Descartesa
pa vse do Heisenberga, Marcela in Jaspersa, Frankla itd.... Seveda vsak na
svoj način in v svojem okolju, kar je razumljivo. Vendar najboljši argumenti
so vedno tvoji, pa naj bodo še tako na trhlih osnovah, ker za njimi ti
stojiš.

Mislim, da je to zelo lepo povedal!


Lp by JP

@JP:

S tem ne vem če bi se strinjal. Mogoče imaš prav (če navajaš), drugače pa bi jaz definiral prapočelo, kot prvi vzok, začetni vzrok, nekaj iz česar je vse nastalo....

S citatom ti trenutno ne morem poseči, tako da se boš moral zadovoljiti kar z mojo "kmečko pametjo". Namreč, prapočelo (arche) je prvi uporabil Tales iz Milet, mimogrede po njegovem bi to naj bila voda. Dandanes ga uvršamo med ionske materialiste in na podlagi tega trdim, da je prapočelo snov in ne ideja. Materializem (prav njegov "nasprotnik" je idealizem) je ontološka smer, ki zagovarjajo, da je vse nastalo iz neke snovi, prapočela. Prvega gibalca uvede Aristotel v svojem nauku o formi in materiji, ko to laskavo ime podeli čisti ideji (formi) in tudi kasnejši filozofi (predvsem sholastiki) ohranjajo to "definicijo".

Kar pa se tiče ideje: po Platonu.... imamo svet idej, za vsako stvar, ki jo mi poznamo obstaja v svetu idej ena ideja. Ideja dobrega je najvišja ideja... ti. ideja vseh idej. Ker mi to idejo imamo v sebi (vsi vemo kaj je dobro).... je gotovo, da to tudi obstaja.

Formalenemu obstoju boga nihče ne nasprotuje, vprašanje je kako je z objektivnim.

Abstraktni matematični sistemi.... hm... so pač tudi ideje, ki pa jih ne moremo prijeti. Tako kot dobrost, pravičnost, ...

Če ostanemo zvesti Platonu je potem njihova edina objektivna dejanskost v obliki posnetka. Da bo vsem jasno o čem pleteničim. Platon vsakemu pojavu pripisuje tri pojavne oblike. Pralik je ideja sama (formalna dejanskost), podoba je pojvana oblika tega pojava v materialnem svetu (objektivna dejanskost), potem pa imamo še posnetek, umetniško upodobitev nekega pralika ali podobe. Na tem mestu se vse skupaj zaplete, saj formalna realnost posnetka ni enaka tistemu kar posnema, temveč neki drugi ideji (slike, kipa ...), iz česar sledi, da ni nujno, da obstaja tudi podoba pralika, ki ga posnema.

Pa še glede obstoja Boga v religioznem smislu:

Človek bo prej ali slej postal nesmrten.
In če je verjeti napovedim zagovornikov Protokola, se lahko to zgodi še za časa našega življenja.

Kako bo Bog sprejel človeško nesmrtnost ? Kdo mu bo potem delal družbo v njegovi večnosti ?
Še posebej, ko se bomo naučili obujati že davno umrle ljudi.

Verjamem, da bomo na koncu razkrinkali tudi mehanizem stvarjenja.


In Bogu s tem odvzeli še zadnje zatočišče.

@ OwcA
Najprej se ti opravičujem, ker sem že včeraj en dolg post napisal na temo prapočela oz. arhe-ja in ostalega kar paše k jonskim naravoslovcem. Pa se je zgodilo da so me predčasno vrgli z računalnika in je šlo vse v .... Aja pojem arhe je drugače prvi uporabil Anaksimander... in pravi da je to prvi vzrok, vzrok vseh ostalih.... tako nekako ..... sem se končno spomnil filozofije v gim.
Bom mogoče še danes zvečer kaj napisal, ko pridem domov...

@ Valentin
Lepo je, da je človek samozavesten, ampak na čase pa malo ponižnosti ne škodi. A ne? Glede nesmrtnosti: kam se bomo pa dali, če ne bomo pokrepali....

@ DSmidgy
To kar si povedal si preberi še enkrat.... potem pa pojdi od začetka in preberi še enkrat ostale poste. Ko boš to naredil pa kaj pametnega povej!

Lp by JP

@JP:

Najprej se ti opravičujem, ker sem že včeraj en dolg post napisal na temo prapočela oz. arhe-ja in ostalega kar paše k jonskim naravoslovcem. Pa se je zgodilo da so me predčasno vrgli z računalnika in je šlo vse v .... Aja pojem arhe je drugače prvi uporabil Anaksimander... in pravi da je to prvi vzrok, vzrok vseh ostalih.... tako nekako ..... sem se končno spomnil filozofije v gim.

Anaksimander je prvi uporabil pojem aperon, ki predstavlja nekaj neomejenega neskončnega, gre za abstrakcijo izvorne snovi (archeja), ki je sama po sebi povsem nedoločna, torej nima lastnosti, kot jih lahko opazujemo pri materialnih snoveh.

@Valentin:

Pa še glede obstoja Boga v religioznem smislu:

Človek bo prej ali slej postal nesmrten.
In če je verjeti napovedim zagovornikov Protokola, se lahko to zgodi še za časa našega življenja.

Kako bo Bog sprejel človeško nesmrtnost ? Kdo mu bo potem delal družbo v njegovi večnosti ?
Še posebej, ko se bomo naučili obujati že davno umrle ljudi.

Verjamem, da bomo na koncu razkrinkali tudi mehanizem stvarjenja.


In Bogu s tem odvzeli še zadnje zatočišče.

Če smo pikolovski, je tudi obstanek človeštva v Protokolu časovno omejen bodisi s tem, da porabimo vso nevezano energijo v vesolju ali pa da "naše" vesoje "konča". Je pa res, da bi se vsi (pravo)verni počutili ogorožene že s samim konceptom Protokola, tako da je pričakovati precejšne nasprotovanje iz njihovega tabora, zato se mi tudi zdi ključnega pomena, da posvetimo nekaj časa preučevanju argumentov v prid obstoju boga in lastnosti, ki mu jih lahko na podlagi teh pripišemo, ali še bolje, da ga lahko z gotovostjo v celoti odmislimo.

Retor Gorgias je bil v bistvu navaden tepec. Vsaj Sokrat mu je tako dokazal v eni od debat, ki jo je imel z njim.

Definicija Boga:

God is one, and God does not belong to this or that religion. In present time, different religious sects consider their God to be different from the God of others, but that is not possible. God is one, and He is appreciated according to different angles of vision. God has no competitor. No one is found to be equal to Him or greater than Him. He's one who is full in six opulences—who has full strength, fame, wealth, knowledge, beauty, and renunciation. That is the definition of God.

The definition of God is given in this aphorism from the Vedas: “By Him and from Him is manifest this universe, and He controls its creation, sustenance, and annihilation.” He is the mainstay of both this unlimited variegated cosmic manifestation and the immeasurable spiritual sky. He is the eternally existing, transcendental Supreme Being with a spiritual form. He is the nondual Truth. The Supersoul is His plenary expansion who resides in everyone’s heart and pervades the entire creation as well.

Pozdravljen, ki si se odločil brati.

Lepo, da se vsi udeleženi na tako kulturen način pomenkjujejo, a bi vendarle rad dodal, da se mi zdi pogovor zelo zaprt - oz. zanimiv le za tiste, ki ste ze skoraj od vsega zacetka vkljuceni vanj - kar je sprejemljivo, saj sem moral prebrati vse poste na to temo - in glej, bilo je dobro.

29. maja je bobby pisal:
"ampak ok. vsakemu svoje. že iz teh imen je razvidno da je sam človek grajen na tem, da mora verovat v obstoj nekaj višjeg h kateremu se lahko zateče po duhovno pomoč.to sigurno,pa neglede kako se imenije. brez tega bi bil človek izgubljen."

Kar me je uvedlo v razmislek z drugega zornega kota, kot so si ga izbrali filozofi v tem forumu, ki dajejo občutek, da jim je vse kristalno jasno, a vendarle tavajo kot maček okoli vrele kaše. Pa ne trdim, da je meni vse jasno - daleč od tega. Bi pa bilo zanimivo napisati zgodbico o temle pomenku - in pisal bi jo kot avktorialni pripovedovalec ...

Agregatna stanja
Dobro so ti znana agregatna stanja. Tako imajo lahko pod določenimi pogoji nekatere snovi vnaprej določeno stanje - in le tako stanje lahko zavzamejo. Torej če skupaj razmisliva o vodi, lahko kaj kmalu vidiva, da je pod 273K trda, do 373K tekoča, nad to temperaturo pa plin. Seveda se lahko pod višjim tlakom stali tudi pri nižji temperaturi; in spet, pod nižjim tlakom upari že pred doseženih 373K. Hkrati je zanimivo tudi to, da lahko pri dovolj znižanem tlaku kratkomalo sublimira (po domače: zgine ko kafra).

Hkrati z omenjenim pa ne smeva pozabiti tudi dejstva, da ob se ob različnih dodatkih lahko upari ali stali pri drugačni temperaturi.

Ne bi sedaj pisal o vseh možnih relacijah med omenjeno resnico in človeškim razumom in ravnanjem. Pa vendarle ne moreva mimo podobnosti, ki se nakažejo med živo in neživo naravo. In če ostanem pri agregatnih stanjih; vzporednice ki bi jih utegnila potegniti se kažejo predvsem v stanju razuma in možnostih, ki jih bitje ima.
Tako npr. ima žival precej malo možnosti za odločanje - in te majhne možnosti so nekako primerljive z gibanjem vode v zamrznjenem skladu - praktično imajo le eno prostostno stopnjo in njihova entropija je odvisna le od absolutne temperature.

Podobno bi lahko za človeka rekla, da je na višji stopnji, saj ni omejen le na osnovni prostor, kamor je bil postavljen, temveč se lahko kot tekoča voda giblje tja in sem v vseh smereh zraven še rotira in spreminja svojo hitrost. Torej ima veliko več možnosti za izbiro kam in kako se bo premaknilo njegovo življenje. Vsekakor pa je tlak tisti, ki človeka prisili, da ostane v tekočem in ne upari kar takoj. Tlak sočloveka in tlak pare (večnosti), ki mu umsko ne dopušča osvoboditi se in preiti to bariero ... konec koncev imajo možnost prehoda le tisti, ki so na meji, ki so blizu prapočelu.

Ironično je, kako se ob vsakem prehodu molekule vode iz tekočega v plinasto tekoča faza nekoliko ohladi, kar ima za posledico, da se tisti, ki je bil nekaj časa pred tem blizu mrzlem predelu le še pripoji in primrzne k ledenem delu, ki mu ni dano, da bi se gibal in spoznaval prostostne stopnje. Kratkomalo pade na raven živali, ki kljub svojemu smiselnemu obstanku ne morejo - ker nočejo - spoznavati prapočela.

Zakaj "nočejo"?
Resda nekaterim ni bilo dano, da bi bili gibljivi kot voda v tekočem, vendar pa vsak, ki je bil že kdaj v tekočem in hrepeni po trdnem in ne plinastem, kratko malo noče spoznati življenja na oni strani. Tovrstni so morda bojezljivi ali pal uporniki z ali brez razloga.

Če pa bi kdo trdil, da je potem takem smiselno, da nihče ne odide iz tekočega, saj je škoda tistega, ki se bo potem ohladil, se moti. Možnost izbire ima vsak, tako tisti, ki se je želel približati hladnemu ledu, kot tisti, ki želi spoznati brezskrbnost plina in ga ni strah preiti v neznano "redko" območje, kljub temu, da bi ga prenekateri imeli za odpadnika in samovšečneža, ker je le sledil svojem notranjemu klicu.

Kaj ni tudi tisti, ki je izbral hladni predel, sledil svojemu klicu?
Seveda je. Vendar je zmotno pričakovati, da bi narava ali družba tolerirala prehode k manj razvitem. Evolucija tako v biološkem kot duhovnem smislu mora iti le naprej (zato se verjetno topijo polarne kape naše Zemlje).

Da se vrnem k BOBBY-jevem citatu.
Poglejva hipotetično, kako je bilo v času, ko je bil človek razumsko še na ravni živali (led - če hočeš)... Hodil je po svetu (po dveh ali štirih - niti ni pomembno) in se boril v svoji prehranjevalni verigi. Nakar ga je doletel od sila neznanega kraja razum, ki mu je pomagal razvijati orodje in primočke, da se je izmaknil iz te prehranjevalne verige (stopil se je v vodo). Kmalu nato je ugotovil, da ima pred vsem ostalim življem precej prednosti, ki jih je razvil v času svojega razumnega življenja. S svojim razumom pa je tudi opazil, da se ne dogaja kar tjavdan, da bi kakšne živali začele ne le uporabljati temveč razvijati orodja za lajšanje življenja. In če ne morejo same priti do tega, kar ima on, verjetno tudi on sam ni dobil tega po svoji lastni volji in trudu, temveč mu je le-to moral nekdo dati. In začel se mu je zahvaljevati. Komur koli že.

Hkrati pa so se našli tudi tisti, ki so prišli v bližino ledene površine in hoteli na vsak način ugotavljati, da blisk in strela nista prav nič božanskega, temveč je vse v mejah "znanosti", ki so jo vsak dan znova odkrivali. Svojo znanost pa so utemeljevali na tej in oni konstanti. Kar so mrzli videli v konstantah kot določilo narave in nič božjega, so tisti, ki so hrepeneli po izhlapetju videli kot popolnost božjega načrta - katerega koli boga pač že.

Spirala
Dejstvo je, da če se postaviva na vrh hriba in na nebu opazujeva obroč, ne bova mogla zagotovo povedati, da ta obroč ni spirala, ki se nadaljuje dalje dalje v vesolje.

Prav tako je gotovo dejstvo tudi to, da gledati skozi fazno mejo, pomeni zreti v drug svet, kjer veljajo druga pravila - kjer so meje prehoda natančno določene in se bariere prestopa le ob pravih trenutkih in (ne)znanimi a določenimi pogoji.

Kako pa si različna stanja duha interpetirajo poglede na bolj ali manj znane stvari si lahko prebereš v sporočilih poslanih na ta forum.

Dokazati ali pa verjeti je nedvomno težko, če se držimo svojega negibnega ledenega predela kot bi bila to vsa resnica.

Kunigas

Za vse tiste, ki se zanašate na naše vsevede fizologe ali odkrivatelje....da Boga ni... Jezus se mu je pred vhodom v nebo zahvalil z besedami: Hvala Oče ker si prikril modrim, in razkril malim(posameznikom). Recimo da je to res pa naj se še tako mučijo, vendar Ga ne bodo našli.

Jezus se mu je pred vhodom v nebo zahvalil z besedami

Kukr jest vem, nobenega ni bli zraven, ko je šel Jezuv "v nebo". Kako se potem ve, kaj je rekel preden je šel?

Za vse tiste, ki se zanašate na naše vsevede fizologe ali odkrivatelje

Sej nobeden ne pravi da je vseved. Ker so stvari prezakomplicirane, če greš v detaile. Samo če bi pa vsi verjel samo v boga in nebi razmišljal s svojo glavo ti nebi sedaj pisal na ta forum (ker niti za elektriko nebi vedeli).

mogoče je pa tole iz svetega pisma, pa ga ravno ni imel pri roki in je pač iz glave napisal... sej si na začetku teme napisal da se lahko na sveto pismo sklicujejo?

my mistake...
to je pa zdaj bilo isto kot pri oni anketi o najslabšem ponudniku interneta...
namesto nezaželjeno sem prebral zaželjeno... ah

my mistake (sem pa vam dal kr neki za razmišljat)

Bom pa še jz neki dodal. Nekatere stvari boljše da so nerazjasnjene. Ker če štiriletnemu otroku poveš, da božiček ne obstaja, bo rekel da obstaja, ker hoče verjet v njega. Enako velja za zobno miško. Ko enkrat zve da ne obstaja, ni več zanimivo in je že izgubil nekaj, kar naredi praznino v njem. Isto je za boga. Če bi sedaj zvedeli, da bog obstaja (ali pa da ne), bi izgubili smisel življenja (lahko pa bi pridobili nekaj novega).
Vem, da to ne spada čisto k temi: Dokazi (ali vsaj argumenti) za oziroma proti obstoju boga, ampak sem samo nevtralno prikazal, zakaj se je o takšnih temah skoraj brezveze pogovarjat.

@free:

Takih zadev, kot so obstoj drugih umov (razen mojega), obstoj zunanjega sveta, ki se mi zdi, da ga zaznavam, obstoj sveta idej ipd. vsega tega ne gre nikakor z gotovostjo dokazati.

Vprašanje. Če upoštevamo Wittgensteina, ki pravi "meje mojega jezika so meje mojega sveta," potem ugotovimo, da mora tudi ob popolnoma solipsistični pozi obstajati nek zunanji svet, saj drugače ne bi mogli pridobiti "temeljnih besed", torej nek nabor, ki zadostuje, da z njim definiramo vse ostale (izmišljene) besede. Iz povedanega lahko tudi izpeljemo, da je zunanji svet na pogled vsaj do neke mere podoben "našemu" (umišljenemu), kajti tako sestavljamo definicije novih besed iz obstoječih, tako tudi prikazni kujemo na podlagi obstoječih. Če rečem leteča ovca, si bo vsakdo izmed nas pri sebi predstavljal varjacijo na temo ovca + letalni pripomoček, barva kožuha, oblika kril, morda celo rotor, so stvari posameznika, za nas je pomembno le, da si povsem izmišljen objekt predstavljamo svetu, ki nas obdaja, primerno. Podobno je z sanjami (vsaj kolikor se jih sam spomenm), le da ima tu domišlija še manj prostora in podoživljamo le pojave, ki bi se lahko tudi v resnici zgodili, o tri in pol meterskih trolih moram priznati, da žal, še nisem sanjal.

@free:

Ali to: Ali ni Wittgenstein pokazal, da zunanji svet nujno obstaja in da je podoben našemu notranjemu doživljanju?

To so bolj moji sklepi kot Wittegnsteinovi, on bi dvom o obstoju zunanjega sveta najverjetneke odpravič, češ to je nesmisel.

Zakaj ne bi mogli pridobiti temeljnih besed kljub neobstoju zunanjega sveta? Kaj če imamo konsistentno iluzijo, Matrix? Nobene nujnosti ni, po kateri bi iz obstoja jezikovnih iger sklepali na obstoj zunanjega sveta.

Mislim, da jih ne bi mogli zato, ker je "pamet" v precejšni meri pogojena z interakcijami znotraj družbe (prehajanje memov). Kar poglej "volčje otroke", ti so bolj ali manj zreducirani na stopnjo živali ravno zaradi odsotnosti jezika. Ako bi bilo mogče do besed priti preko nekega ponotranjenja, kjer je vsakršna interakcija le sanjska podoba, potem bi moralo isto veljati tudi zaivljenje zunaj človeške družbe.
Da se še malo oprem na Wittgensteina (zanemarimo paradoks, da skušam dokazati obstoj zunanjega sveta morda kar z lastnimi halucinacijami ), ta pravi, da je vsak človek sam po sebi logično bitje, da nelogično ne moremo misliti. Če bi bil jezik izključno plod naše domišljije, ga lahko mirno označimo za abstrakten sistem. Glede na postavljeno premiso o logičnosti človeškega delovanja, je potemtakem težko predstavljivo, da bi stuhtali nekoherenten sistem. S tem cikam na problem krožnih definicij do katerih pridemo, če skušamo vsako besedo definirati.
V kolikor je sploh mogoče sestaviti tak sistem. Namreč, če so besede orodje naših misli (Kant pravi nekako takole: "Misli brez vsebine so prazne, zori brez pojmov so slepi"), kakšna je verjetnost, da si bomo v danem trenutku izmislili dovolj besed z zmožnostjo povezati se v smiselno celoto, ki bo služila kot osnova vsemu ostalemu. Kako te naključne besede vrednotiti, če ne poznamo ideje vrednote? In nenazadnje, Kaj je bilo pred "Besedo"?
Zavedam se krutega dejstva, da je tole daleč od deduktivnega dokaza, vsekakor pa krepko postavi na preizkušnjo temelje nasprotne pozicije.

Bog je vzrok vseh vzrokov.
freejack ali lahko zanikaš nekaj, kar ne obstaja?

@ freejack & company

Kaj je tvoj problem??? Ti si očitno nisi prebral začetnih postov!!! V tej temi ne govorimo o cerkvi, o Jezusu ali prisilah stricev in tet!!!
V tej temi se pogovarjamo o obstoju boga (višjega bitja... ki pa ga ljudje različno pimenujejo: Alah, Jahve, ipd...) in zato upam, da se zavedaš, da tvoj post ni bil na mestu. Če bi se o tem pogovarjal pojdi kam drugam ali odpri drugo temo! Pametne izjave pa dobrodošle...
Še enkrat si preberite začetni post od Owce!

Lp

Kaj je neskončnost?

To je nekaj, kar ne obstaja.

Z neskončnostjo mislim tudi na to da je med dvema točkama vedno
možna še ena točka, torej neskončnost tudi navznoter, v mikro svet.
Neskončnost prostora in časa obstaja.

Zgolj konceptualno oziroma matematično je to res. V prostor-času pa zagotovo ne. V tem primeru imaš tako najmanjšo možno razdaljo, kot najmanjši možen čas.

Owca,

strinjam se, da obstajajo dobri razlogi za vero v konkreten zunanji svet in tudi v to, da ga več ali manj zanesljivo zaznavamo. Razvoj jezikovnih iger bi lahko bil en izmed razlogov.

Ena misel, ki si jo omenil, so notranje koherentni sistemi naših prepričanj in nezmožnost, da delujemo v nekoherentnem sistemu prepričanj. Ali sem te prav razumel?

To se mi zdi zelo zanimivo vprašanje. Tudi pri presoji, ali je Bog ali ga ni, je treba pogledati celotne sistem prepričanj in jih med seboj primerjati, kolikor se to pač da (težko je zapopasti nek pogled na svet celostno, in ga povrh še primerjati z drugim). Najbolje je, da se vživiš v nek pogled totalno in ga poskušaš podoživeti in presoditi, ali je res smiseln glede na vse iskušnje, zaznavnanje, zanesljiva prepričanja itd., ki jih imaš.

Na tak način je tudi smiselno primerjati ateizem in teizem kot pogleda na svet. Kateri boljše pojasni življenje, vesolje, moralo, ljubezen, umetnost, borbo med dobrim in zlim, in vse drugo? Prepričan sem, da druge sisteme prepričanj lahko izločimo iz tekmovanja, da sta ta dva absolutno najtesnejša tekmeca. Zelo koristno je lahko tudi, če smo že v odrasli dobi bili tako ateisti kot tudi teisti in lahko "od znotraj" primerjamo oba pogleda. Težko je nekomu presoditi ateizem, če ni nikoli v njem živel ali ga vsaj močno podoživel, in se le brez razmišljanja držal vere, ki so mu jo privzgojili. Prav tako pa je zelo težko ateistu doumeti globino in notranjo koherentnost Svetopisemskega teizma, če ni v njem nikoli deloval in živel, in vere ni vpeljal v človeške odnose, torej vsaj malo ali delno živel "v veri". Sisteme prepričanj je treba vsaj globoko doživeti, da jih res spoznaš.

Jaz tebi tudi, Thomas. Cenim tudi tolerantnost, da dopustiš odprto izražanje zelo različnih stališč. Se mi zdi, da smo se tu našli res vesolje totalno različnih ljudi, tako po izobrazbi kot po prepričanjih. Zelo redko sem doživel, da bi tako dolgo v strpnosti diskutirali tako različni ljudje, in v tem res uživam.