Moč Boga

Edina stvar, ki ne potrebuje vzroka, je Bog. Regresija se tukaj konča.
Kaj pridobiš z to spoznajo je pa druga stvar.

Ti temu rečeš začetek, jaz pa Bog (in z tem začetek)

V regresijo padeš, ko se zaveš, da mora imeti svet svoj vzrok, ker je končen.
Vzrok-posledica, vzrok-posledica...
AMpak kaj je lahko prvi vzrok? Kaj lahko obstaja, ne da bi bi potrebovalo vzroka, svojega začetka, kar bi lahko bilo večno?
Edina stvar, ki je tega zmožna, je Bog.

Za razliko od materije, lahko pri Bogu nehaš.

Pades v rekurzijo, ne v regresijo... ;)

Hm, nekdo je že omenil, da je Bog misel. Če je ta misel tako množično razširjena kot Bog (par milijard ljudi samo v krščanstvu!), ali ni to že dovolj, da mu podarimo obstoj?

Point je v tem, da je obstoj nekaterih stvari definiran skozi posameznikovo zaznavo: veselje, jeza, počitnice, ljubezen, barve, komunizem... nič od tega ni materialno, a naj me kdo prepriča, da ne obstajajo! In ustvari jih posameznikova zaznava. Ki mora biti dovolj množična, da dobi svojo "težo". Se pravi, da npr. užitek ob lomljenju lastnih prstov ne obstaja... razen za tiste redke posameznike, tudi taki obstajajo, ki jim to dejansko paše. Spočetka nanizani pojmi pa imajo svoj obstoj, ker jih zaznava dovolj velika "kritična masa" populacije.

S tem se stvar obrne - Bog ni ustvaril nas, ampak mi njega! In nas potrebuje za svoj obstoj. Če prenehamo veroveti vanj ali če prenehamo obstajati, potem tudi Boga ni več.

[EDIT]P.S.: Potemtakem je Bog močan oz. "vsemogočen" samo znotraj naših predstav. Oziroma za nas ni pomembno, če je sposoben tudi stvari, katerih obstoja ne poznamo.