Tema o nevednosti

Hja, zgodbica je kratka in zf. Ja. In ni nova, je znana, upoštevana in od priznanega tovrstnega avtorja. Je to odgovor na tvoje vprašanje ?

Sicer pa sam nauk lahko izvlečeš že od strica googla, ki se trudi razumeti naše nevronske vezi pretopljene v tapkanje po tipkovnici in dobro veš, da ima težave s tem. Potenciraj to z n in imaš to zgodbo. Seveda pa je ta gospod to zgodbo le z lastno domišljijo napisal že desetletja prej ...

Kakšnimi namigi? Če si nadračunalo (ki nima morale), kar entiteta v tej zgodbi v bistvu je (ali pač nekaj sličnega), potem znaš v osnovi še vedno reči samo 0 in 1. Ali ja in ne. Ta mašina morda res ve več od 0 in 1 ali celo vse (neskončno), ampak je treba prilagodit vprašanja njej. To naj bi bila poanta zgodbe, ki naj še enkrat poudarim, je zelo vplivna med ZF-jevci i čak med filozofi.

Hmm, nemara bi povzročil kakšno svetovno vojno, saj bi te vsaka država hotela zase. Ali pa bi bil usmrčen kot prevelika grožnja za svet? Dvomim da bi se takratna skupina držav bila sposobna sporazumeti kdo dobi kaj....
Drugače pa je najbolj bitni del zgodbe tale, če se ne motim. Če se, naj me kdo popravi:

Savages, that's what we are," Morran said, pacing up and down in front of Answerer. "Imagine a bushman walking up to a physicist and asking him why he can't shoot his arrow into the sun. The scientist can explain it only in his own terms. What would happen?"
"The scientist wouldn't even attempt it," Lingman said, in a dim voice; "he would know the limitations of the questioner."
"It's fine," Morran said angrily. "How do you explain the earth's rotation to a bushman? Or better, how do you explain relativity to him - maintaining scientific rigor in you explanation at all times, off course."

Če bi bil takšna vsemogočna entiteta, bi tudi vedel, da civilizacija včasih ne premore prevelikega preskoka tehnologije ali razumevanja, čeprav si to še tako želimo. Kako bi leta 1500 razložil recimo osnove delovanja računalnika? Gorel bi na grmadi. imho.

Kateri del leta 1500 si spregledal?

----
Simpaticna klasicna zgodba..
Vselej nas postavi v pozicijo nevednezev, predvsem za ceno vsakdanjih dilem in resitev problemov povezanih z ohranjanjem in izboljsevanjem zivjenj...kar vse skupaj(ogromna vecina) spada pod kategorijo "False truths" ali "partial thruths in terms of a partial situation", ce povzamem avtorja zgodbe.

Kar mi je zanimivo, je pravzaprav posameznikovo in druzbeno blodenje v koktejlu(-ih) teh delnih resnic(v delnih situacijah), ter vsi psihofizicni mehanizmi, ki nas drzijo v okovih teh parcialnih resnic oziroma neresnic. Vse se dogaja znotraj njih.

Tu pa tam vznikne ideja(zgodba), ki vzpodbudi tok misli izven ustaljenih kontekstov.. Zato so nekatere zgodbe dobre, klasicne.

---

Navezava na Budo.. Parcialne resnice so pogojene s clovekovim delovanjem(ali kateregakoli drugega bitja), so zato neresnice, ki se prevedejo v utalitarni kontekst(Kar naj bi bilo enako samsari, iz katere obstaja pot.. Baje).
Kogar zanima vec, bo nasel vec;)

Jah no, point je lih v puscanju nepotrebnega za sabo. Enim filozofija, drugim fizika, pomeni nepotrebno mantro ovijanja straightforward poznane izkusnje v neko nadizkustveno razlago.
Recimo, da sta obe vedi, kot pripomocka, zelo koristni pri otepanju skozi nagrmadene mite in ostale smeti cloveske zgodovine in balasta neuke domisljije in strahu.

Vsi smo nevedni, vsak po svoje. Odvisno od tega, kaj se ti je nekoc dalo in kaj ne

Smrt je itak neizbezna.

Od "filozofij" je "znanost" definitivno najpreprostejša.

Nebi rekel, da najpreprostejsa, morda najbolj elementarna...
Znanost zahteva adaptacijo uma, ce ta ni sprejemljiv za znanstveno razmisljanje. Poglej kaksen proces je potreben(solanje), za vzbudit v razvijajocem posamezniku iskrico znanstvega pristopa. Upor telesa za ceno navidezne srece je vedno prisoten, v bistvu je za mirno zivljenje posameznika znanost zelo nepotrebna.

Veliko lazje in bolj preprosto je ziveti v iluziji in neznanju.

Science is the hard way:)

Science is the hard way:)

Actually the easy way.

Koliko so si morali izmišljati da so ugodili zmotam geocentričnega sistema.

2160 verjetno ne bo kaj dosti drugačen po mentalitetki kakor je sedaj. Zadeva bo verjetno bolj zrelaksirana in porn/pleasure-orientated ali pa popolnoma klerikalna.

Prebral lihkar...zlo zakon zgodbica. Šele zdej štekam kaj je innerspace govoru prej.



Answerer bi bil edino uporaben za reševanje matematičnih problem torej? Vse ostalo ima bias.

Oh jesus!


In pravzaprav če prav razumem...so graditelji answererja poznali resnico to so mu tudi povedali, niso pa sklepali, da bo answerer moral odgovarjat na neumna vprašanja.

Hmmm.... Sam bi si the Answererja predstavljal bolj v smislu:

Q: What is life?
A: Display all [infinite] possibilities/definitions/conditional-dependencies? [Y/n]

Mislim, da tukaj naj ne bi bilo govora o absolutu kot edinemu pravemu odgovoru, ki ga očitno pozna samo Answerer (pogojno implicitno tudi njegovi kreatorji), ampak v domenskem odgovarjanju. Pri soočenju z vprašanjem bušmana najprej predpostaviš njegov scope/domeno razumevanja in mu poskušaš servirati odgovor z indukcijo na istem nivoju, mogoče kasneje z višanjem nivoja scope-a/domene, ki bi jo on sam mogoče še bil zmožen dojeti.

Torej... Q: Kaj je smrt? A: Vem, kaj je smrt. V kakšem obsegu določil želiš vedeti, kaj je?

Popolno Nepopoln je tale Answerer.

Za obliko in točnost končnega odgovora pa si seveda odgovoren sam, z inputom začetnih pogojev in predpostavk, tako da ni nujno, da moraš vedeti (del) odgovor/a na svoje vprašanje. Moraš le natanko vedeti, kaj točno sprašuješ. O pravilnosti (če to sploh obstaja) odgovora pa nisi kvalificiran soditi oziroma nimaš predizpozicij za to. Lahko samo ekstrapoliraš, verjameš na besedo. Drugače bi bil sam Answerer.

Če je "half-truths, semi-truths" apeliranje na "most of the answer", se mi zdi malo megleno, saj je aksiomatsko. Če spariš jabolko z xy, veš, da boš dobil nekaj novega z elementi jabolka. No, ni nujno, da je "most" of the answer. "(infinitely small) Part" bi bila lepša beseda/besedna zveza.

Mogoče bi bilo potrebno malo v detajle prebrati Terms of Use. Samo "Ask a valid question" kot navodilo uporabe sporoča, da obstaja set pravil, brez katerih je uporaba Answererja nemogoča. Pa smo spet pri določilih "valid question"-a, znotraj spirale infinitne redukcije (ali inflacije, it goes either way) relevantih podatkov za (minimalno/maximalno) natančno določitev validnosti vprašanja.

Al pa ne.

Dobra štorija.

V bistvu osebno znanje lahko gradiš po korakih, nič ti ne omogoča hitrega preskoka.

Tudi opica ki krmili avto, ni nič drugega kot opica.

petrus, thnx za link! Včasih se človek res ne zave lastnih "težavic" .

tam ljudje poleg oreknk vira znajo podat še svoja mnenja ... In to je to, kar rabi sodobna znanost.

Na-a. Znanost rabi lepo definirane in predvsem ponovljive experimentalne dokaze. Osebna mnenja nimajo glih kaksnega vecjega pomena (v znanosti).

Zelo veliko povsem znanstvenih raziskav temelji na izpraševanjih "osebnih" mnenj.

Ktera tocno (ni jih treba vseh "zelo veliko" nastet).

Kaj mislite, ali imajo kvarki spin?

V tem primeru ne gre za demokraticno misljenje posameznikov na copovi, ampak (zaenkrat) teoreticne dokaze (dokler jih seveda kdo ne ovrze). Seveda bojo ljudje ponujali svoje mnenje vsem ki si zainteresirani (opinions are like assholes etc.).

Če pa na taki strani o tem ljudje odprto debatirajo, jim nihče noče nič hudega. Kvečnjemu kakšna spregledana ideja pride na dan.

Nic ni narobe ce ljudje malo debatirajo in modrujejo kako bi resili svet (ali pa samo kaksno zagonetko), ampak lepo prosim ne temu rect znanost.

Quark @ Wikipedia

Ze angleska razlicica ti da veliko vec informacij o nasem znanju o kvarkih, ce pa gres brat se reference (kjer so precej natancno opisani poskusi in podani rezultati, ki jih lahko nato sam interpretiras ce te je volja).

Je pa res da ce si omejen (na vec kot en nacin) na en jezik, na .si domene in na kombinacijo 24ur in Novic za ustvarjanje slike sveta, pol je pa zelo zelo tezko sploh razumet kaj je poanta znanosti.

(ki je BTW samo to, da lahko vsako njeno trditev preveris nazaj do samega zacetka, ponovis poskuse, primerjas rezultate, celo ugovarjas lahko in ce imas boljse dokaze kot drugi bos imel ti prav)

Ni treba levu ravno pobriti grive, da bi vedel, da jo ima.

Kvarki s tem, ko ne grejo narazen, povejo veliko o svetu. Če dva vlečeš vsakega na svojo stran, delaš superprevodni kanal med njima, po katerem je privlačna sila kar konstantna, ne glede na dolžino kanala!

Gredoč, vsaj delno pojasniš superprevodnost!

Ni slabo ...

Kako lahko poimenuješ nekaj, kar niti ločiti ne moreš od nečesa drugega?

A gremo v bolj "mi to vemo" pogledat tole trditev in probat kaj pomeni tam?

Znanost je dizajnirana (od ljudi, nobenega uga-buga carovnika ni zdraven) tako, da lahko vse njene trditve preveris vse do osnov in se potem pac sam odlocis a so ti vsec ali ne. Ce nekdo ne verjame da kvark (ali pa atom, molekula, celica, ...) ne obstaja, to narave cisto nic ne spremeni. Poskusi bojo se vedno dajali iste rezultate kot do sedaj (ce si enako poskusi), jabuk bo se vedno padu na glavo, in ne glede kolk globoko v vesolje bomo vidli se nam bo big spagetti monster izmikala.

Ne samo da enih stvari ne moremo direktno izmerit, celo kvatno fiziko smo dobil brez ene same meritve, striktno s svincnikom in pairjem. Meritve so mnogo let pozneje potrdile teorijo, ki danes velja kot pribita.

Tko da ce kdo slucajno ne razume znanstvenih teorij in razlag (vseeno al je prelen da bi bral, prevec brainwashed -> nesposoben preverit dejstva in se dolocit sam zase, preglup, ...) ne pomeni nic. Stejejo rezultati poskusov (ponovljivih in dobro definiranih) in pa razlaga zakaj dobimo tocno tak rezultat kot ga. Ves drug bluz okrog znanosti je bolj za 24ur in dnevne tiskovine, da ima raja obcutek da je "seznanjena" in "na tekocem" z dogajanjem izven hise big brotherja (slovenije in finske ce sem prav informiran).

še vedno nekatere znanstvenike, ki lahko meritve teh pojavov razložijo na čisto drugi teoriji-osnovi oz še širše od zdaj veljavne.

Seveda ima vsak moznost razlage rezultattov po svoje, ampak mora paziti da njegova teorija pravilno opisuje _vse_ poskuse ki se jih doticna teorija tice, ne samo specificen poskus.

Zakaj se išče teorija, ki bi zaobjela vse teorije?

Ker bi to bila osnovnejsa razlaga. Zdej imamo vec razlicnih "podrocij" (naravne pojave smo ljudje razdelili v predlacke ker se ne znamo najdet povezave med njimi) in za vsakega svoje teorije, tezi se pa k poenotenju (narava navsezadnje ni razbita na podrocja).

Povej v čem so pomanjkljive?

Edini nacin da lahko reces da je neka teorija pomanjkliva je, ce imas poskus ki ga tvoja teorija ne zmore pravilno razloziti. Pred razvojem kvantne mehanike so to bili poskusi kot je npr. fotoefekt, pa sevanje crnega telesa, itd.
Za danes veljavne teorije si bos pa verjetno znal poiskat cesa ne uspejo dovolj dobro opisati da se se vedno isce boljse (pravilnejse) teorije.

Pomanjkljivosti pri opisu narave. Zakaj? Ker narava kaže povezanost vsega z vsem. Fiziki zaenkrat tega še ni uspelo razložiti.

Sej noben ne trdi da vemo vse kar je za vedeti. Vemo pac vse kar smo do zdaj uspeli izvedeti. Se pa dela na tem da bi se izvedelo cimvec, ne pa trmasto vztrajat pri (pomoznosti nedokazljivih in hkrati neovrgljivih) teorijah za katere vemo da niso (povsem ali pa nasploh) pravilne.

Najprej bo treba pocakat da tale "Proof" pride iz Poster sessiona na konferenci v peer-reviewed revijo kot clanek, kjer se lahko vsaj kdo vtakne v rezultate in zasnovo poskusa.

Je pa res da se iz abstracta zadeva slisi fino, ampak brez vec podatkov bo treba se malo pocakat.

Pa zakaj tocno je tale link tolk pomemben? Vsi smo ti ze nevemkolikokrat povedali da se znanost ne obnasa kot vse njene "alternative", in da se znanstvene razlage naravnih pojavov (v kaj drugega se itak ne vtika) ves cas spreminjajo glede na znane podatke.

Znanost nič ne "dela narobe". Napake delajo znanstveniki, česar nihče ne zanika. Pravzaprav ravno zaradi napak, ki jih je vsak smrtnik zmožen sproducirat, so se oblikovale znanstvene metode. In znanost ne obljublja ultimativne resnice brez napak v svojih trditvah. Zagotavlja pa da, glede na dane podatke daje kar najbolj verjetno razlago in da se bodo morebitne napake slej kot prej popravile (ali z več podatki, večjimi vzorci, ponovitvami ipd).

Njena prva znanstvena objava je bila leta 2003. Hkrati je tudi zelo malo podatkov o njej na internetu. Zdaj smo v letu 2010 in še vedno nekaj dokazujejo.

Eh? Vortex theory je tehtal že Descartes.

Znotraj vseh znanstvenih dvomov še nobena teorija ni šla skozi.

Pa jih imamo vseeno malo morje veljavnih (skupaj s pripadajocimi pomisleki).

Lej tile vrtincasti fantje bojo mogl cist lepo sami pokazat da je njihova teorija bolj primerna za opis narave kot pa druge, konkurencne teorije. Sami bojo mogl zasnovat poskuse (in to take da jim drugi ne bojo mogl dokazat da so njihovi poskusi zanic), sami bojo mogl objavit rezultate (in to take, da jih bojo drugi lahko preverili in tudi sami prisli do istih rezultatov s ponovitvijo poskusa). Noben jih ne bo drzal za roko tko kot ni kvantnih fizikov (njih so vecinoma "napadali" na konferencas in kolokvijih in jim zmetali cele drvarnice polen pod noge, ampak ce mas prav mas prav).

Znanost za enkrat cist dobr deluje, ce je pa kje kaksen "vernik" ki je preprican da bi njegovo teorijo mogl obravnavat prednostno al pa celo da njegova teorija ne rabi bit uveljavnjena po istih kriterijih kot vse druge, se pa lahko gladko *beep*.

EDIT:

Ker od obojih se pričakuje razlaga sveta. Obe naj bi podajali "splošno" resnico. Ali pa politične ideologije. Še nobena ideologija ni dosegla svojega bistva.

Tle je edini problem tvoja predstava znanosti. Samo zato ker religije obljubljajo salvation-on-a-stick in ker trdijo da je njim znanost konkurenca (kar je ze v zasnovi kretenizem), to se ne pomeni da je temu tako. Zannost ti ne bo dala nobene visje resnice, znanost ti bo omogocila samo to, da bos iz razpolozljivih podatkov lahko cimbolj objektivno opisal delovanje narave. Nobene resnice ni zdraven, nobene ideologije, nobenega bistva. To so besede za filozofe in vernike.

Znanost ni "ena stvar", ki nekaj trdi. Čeprav se mnogokrat zaradi lažjega sporazumevanja tako izražamo.
Znanost je proces. In byproduct tega procesa so različne trditve. Nekatere manj, večinoma pa bolj verjetne. Če so manj verjetne, jih bodo slej kot prej povozile bolj verjetne. Ampak samo s procesom imenovanim znanost.