vesolje - nekaj teorij

Trust me - it's not all about Saladin.

Poznam svoje omejitve in govorim zgolj o principih. Če sem že nad čem frustriran, potem pretežno nad sabo in svojim pomanjljivim fizikalnim besednjakom. Mam pač en "inner feeling", da sem nekje na pravi poti, ampak obenem pretumast, da bi to pravilno sformuliral.

Ampak, nikoli se ni šlo, da _jaz_ ne morem dokazati svoje metafizične trditve - šlo se je za apriori predpostavko, da _noben_ metafizik ne more prispevat kaj empirično dokazljivega.

Upam, da smo se rešli slednjega predsodka.

Če bi kdo ocenil, da ne streljaš povsem v prazno, bi mogoče poskušal nekako dokazati, da imaš prav. Po vsej verjetnosti pa bi to objavil pod svojim imenom, Saladin bi lahko rekel samo: No točno to sem jaz trdil že zdavnaj.

Po drugi strani se pa mi ni treba pretirano matrati z fizikalnimi formulacijami, saj obstajajo že določene rešitve. Sodobna Bohmova interpretacija npr. To je pač moje fizikalno izhodišče (dokler se ne najde kaj boljšega). Edina metafizika tukaj pa je nelokalna varijabla znotraj te teorije.

Težko najdeš kaj bolj metafizičnega od nelokalnosti.

iamgodei

Mnja, sej me je kr malo sram, da sem sploh tako zastavil vprašanje...

Naj te ne bo, nekateri kvazistručkoti so v tej temi precej napačnih stvari zapisali, pa jih ni sram. Zakaj bi bilo tebe, ki se ne delaš stručkota?!

Drugače pa bi se zahvalil jypetu za zanimive poste in neizčrpen vir energije. Daleč največ stvari si pojasnil od vseh sodelujočih v tej temi. Antoniji sicer teoretično dobro laufa, ampak ne grejo pa dobro odgovori na "kmečko-logična" vprašanja.

Edino matematiko bi pač branil, jype...

Whether mathematics itself is properly classified as science has been a matter of some debate. Some thinkers see mathematicians as scientists, regarding physical experiments as inessential or mathematical proofs as equivalent to experiments. Others do not see mathematics as a science, since it does not require experimental test of its theories and hypotheses. In practice, mathematical theorems and formulas are obtained by logical derivations which presume axiomatic systems, rather than a combination of empirical observation and method of reasoning that has come to be known as scientific method. In general, mathematics is classified as formal science, while natural and social sciences are classified as empirical sciences.

Tako da tvoje mnenje glede fizike kot edine znanosti je pač samo mnenje, ni pa absolutno dejstvo. Lahko, da gre za problem terminologije, ampak ni pa treba vsakogar popravljati, če matematiko naslavlja z znanostjo. Fiziki in matematika sta po mojem mnenju dve plati iste medalje in sta enako fundamentalni znanosti. Matematika tudi ni derivat nobene druge znanosti ali vede. SSKJ prav tako ne pove nič glede teh vaših ved in znanosti, tako da si je to pač nekdo na tem forumu izmislil? Kar se tiče angleške terminologije, sem pa tudi dovolj jasno citiral zgoraj. Matematika je znanost. V slovenščini in angleščini. Zaenkrat fiziki pač ne kontrolirate tudi sestave jezika, upam?

Kar se tiče same teme - verjeti v neskončnost je pametno in priporočam vsem fizikom. Ne gre? Jej, jej, jej, to pa ni dobro za tako vsemogočno znanost...

Jaz pa, nasprotno, mislim da je matematika izomorfna majhni podmnožici zaporedij nevroloških stanj človeških možganov.

No more and no less.

Ko Janezek (tažlehten iz vicev), prvič prav izračuna 2+3, je naredil neko matematiko, nobenega dvoma. Šlo je za fiziološki proces. Prav tako, kot je šlo "le" za fiziološki proces, ko je un tipček na Angleškem naposled le dokazal 300 čet staro domnevo da a^n+b^n nikoli ni c^n, če je n>2 in so a, b in c naravna števila, večja od 0.

Vse je "samo" fiziologija, drugega nič, pri vsaki matematiki.

Slabšalnost te navezave matematike (božanske znanosti) na ("umazano") človeško fiziologijo, pa pove veliko o viktorijanskem purizmu večine, več kot stoletje po Viktorijini smrti.

Drugače, bi se pa morali veseliti! Da lahko eno znanost (matematiko) v celoti razložimo z drugo (nevrologijo ali nevrofiziologijo). Čas radosti za racionaliste. Fiziologija je pa poseben primer fizaklnih procesov. Ene majhne podmnožice njih, pravzaprav.

Imam vprašanje glede potovanja z/nad svetlobno hitrostjo.

Einstein in relativnostna teorija pravi, da je svetlobna hitrost enako hitra za vsakega in za vse ne glede na to, kako hitro se giblje. Oseba A izstreli žarek v zrak in oseba B gre z raketo z hitrostjo 0.9c vzporedno k žarku. Relativnostna teorija pravi, da oseba A vidi razliko hitrosti med žarkom in B-jem za 0.1c. Oseba B pa, vidi, da se žarek od nje oddaljuje s hitrostjo c in ne z 0.1c.

Glede na koga torej ne moremo doseči svetlobne hitrosti? Zdaj pa recimo, da gre oseba B s hitrostjo 1.1. Oseba B glede na sebe nikoli ne doseže svetlobe hitrosti, ker je ta vedno enaka, le A vidi, da se B premika hitreje od svetlobe.

Če torej to ni možno, pa si predstavljajte naslednje. A gre z raketo z 0.6c in v nasprotno smer gre B z hitrostjo 0.6c. Prostor ni absoluten in si le predstavljamo, da je A središče vesolja. Kako je potem možno, da se B oddaljuje od njega z 1.2c (če je možno)?

> Jaz pa, nasprotno, mislim da je matematika izomorfna majhni podmnožici zaporedij nevroloških stanj človeških možganov.

Definitivno. Tudi zmotno je misliti da je matematika "nad" fiziko ali kaj podobnega. Matematika je zevoluirala čisto iz "selfish" (fizikalnih) razlogov, ko so nastajale civilizacije ter zametki trgovanja z denarjem, in štetje na prste ali kamenčke ni bilo več možno ampak je bila potrebna že aritmetika.

Če gledamo "matematika - fizika - kemija - biologija - .. - družboslovje - ..", je potrebno imho dodati še backloop matematike na konec verige. Kontraintuitivno, ampak edino logično IMHO.

Tole povezavo pa predvsem zamegli razvoj zadnjih 250 let matematike, ki je expandirala na polno, sploh zadnjih 50 let.

Pegaz,

s hitrostjo svetlobe se premikamo skozi 4 dimenzije. Počasneje greš, večji delež c odpade na časovno dimenzijo. Hitreje greš, manjši delež odpade na časovno dimenzijo. IOW, ta trenutek se tudi ti premikaš s svetlobno hitrostjo, ampak precejšen delež te hitrosti odpade na časovno koordinato.

Hitreje od svetlobe ne gre, ker ti zmanjka skupne hitrosti. Skozi čas je pač treba, pa če še tako počasi.

Poleg tega je bilo že tudi jasno povedano, da iz enačb sledi, da bi osebi, ki potuje z 0,99c za tistih 0,01c moral dejansko dovesti neskončno veliko energije. Telesa z maso ne morejo doseči c.

Ena, razen, ce kvantna teorija poskrbi, da se zadeve randomizirajo.