Dokazi (ali vsaj argumenti) za oziroma proti obstoju boga

Jest tudi. In se tega držim.

Vrsta neskončnosti, ki jo ljudje pripisujejo Bogu - bog je najbrž le končen - je zanimivo in krucialno vprašanje.

Torej - which infinity?

Zanimivo, da isto vprašanje zadane še pristaše multiverse interpretacije kvantne mehanike. Koliko alternativnih svetov?

Pa tudi še donedavna vladujočo matematično srenjo, ki smatra človeške možgane za transturinške.

Moje mnenje je, da z našim omejenim umom (neomejenega?) boga nikoli ne bomo mogli razumeti. Smisel obstoja boga je v človekovi veri, gledano s stališča individuma. Bog začne obstajati takrat, ko začneš vanj verjeti in bolj vanj verjameš, bližje si mu.

Univerzum, biti, algoritmi, atomi, energije in človek pri tem nimajo nobene veze, saj so vsi po vrsti konstrukt boga kreatorja (če njegov obstoj predpostavimo). Če pa njegovega obstoja ne priznavamo, pa pridejo te stvari še kako prav. Ampak to je že druga zgodba.
Po mojem mnenju za opis boga potrebuješ le en bit in nič več.

Če kdo hoče logičen dokaz, pa ga je dal že Tomaž Akvinski v 13. stoletju v delu Summa Theologica. Dokaz pa gre takole:

Vsaka posledica ima svoj vzrok. Tako dobimo verigo vzrok-posledica. Vsaka stvar ima začetek. Vendar se je univerzum moral nekoč začeti (kar je baje dokazal Hawkings). Zatorej bog mora biti (oziroma je potreben), ker predstavlja absolutni začetek v verigi vzrokov. Bog je pojav brez začetka (primum movens immobile) in zatorej večen. Ker je prvi vzrok, je hkrati tudi kreator vsega.

IMO je konstrukt vzrok-posledica vezan na obstoj prostor-časa in velja dokler le ta obstaja. Če sledimo vzrokom do "točke 0 na časovni osi" nam "enkrat zmanjka časa" in tudi modrost da vsaka posledica ima svoj vzrok zbledi.
Hawking naj bi pokazal da je vesolje nekakšna zaključena celota, kjer res ni nobene potrebe po kakšnem stvarniku. Se strinjam z analogijo o krogli...Malo sm že pozabil, vem pa da je to šlo dokaj v nos cerkvi, ki je "prijazno predlagala" naj fiziki ne dregajo preveč v samo stvarjenje (BB).

Nekateri omenjajo kot dokaze za obstoj boga (oz. nečesa "višjega", "nadnaravnega") različne nenavadne dogodke. Eden izmed takih bi bile near death experience, kjer se omenja tunel na koncu katerega se pojavlja luč, bela svetloba, ki naj bi simbolizirala nebesa...(nekaj takega ;).
Pogosto se sliši tudi: ...postal sm eno z univerzumom,...zapustil svoje telo...itd.

Vse take in podobne zadeve bi uvrstil med že znano sklepanje, ko nečesa ne znaš razložiti, hitro vskoči bog oz. kaka druga nadnaravna entiteta. Zanima pa me od kod je prišlo to nagnenje v naše glave? Ali pa je že "od nekdaj" tam...hardwired. Zakaj bi sploh bila dobra ta lahkovernost?
Morala je imeti neke evolucijske prednosti, zagotovo, ampak trenutno jih ne vidim...

Btw, zgoraj omenjene dogodke se da pojasniti z delovanjem določenih centrov v možganih. Na primer zapustitev svojega telesa je rezultat oslabljenega delovanja predela, ki nas vmešča v prostor in čas, potem se nam pa koordinate malo pomešajo..pa je ;)
Podobno pri delu možganov, ki nam pove do kod sega naše telo in kje se začne zunanji svet...

> Tega, da ima vsaka stvar začetek ne vemo.

Po mojem mnenju vemo. To nas je naučila termodinamika ko smo ugotovili, da večino reakcij teče le v eno smer ter se ob njih povečuje entropija. Reakcije brez povečanja entropije v realnem svetu praktično ni. Zato jaz ne dvomim v pravilo vzroka in posledice oziroma v kavzalnost dogodkov.

Če trdimo, da je konec vesolja vzrok nastanku novega (in je sistem nekako cikličen), še vedno ostane prostor za boga, vsaj v eni točki, malo po koncu vesolja in malo pred začetkom novega.

Torej, če čas teče po krožnici in konec časa pomeni začetek časa, pa ostale 3 dimenzije niso konstantne, ampak se večajo-manjšajo (inflacija in širjenje/krčenje vesolja). Začetek vesolja po logiki pomeni to, da so vrednosti treh prostorskih dimenzij nične in se od začetka dalje večajo (ali tudi manjšajo?), potem nas to razmišljanje slej kot prej pripelje do kavzalnosti. In če ob predpostavki kavzalnosti dogodkov predpostavimo še začetek uiverzuma, lahko "skuhamo" boga.

> ne mislim časovno ampak čisto 'geografsko'

Od Einsteina naprej smatramo "prostor" kot neločljv sistem prostor-čas. Vsekakor neka točka v današnjem prostoru v sedanjosti (verjetno) ne more biti začetna točka prostora-časa, saj je čas že obstajal. Zagotovo vsaj od našega rojstva dalje, verjetno pa še precej dlje.

Še vedno pa trdim, da je treba v boga verjeti in ga ne dokazovati. Torej tudi jaz bluzim.

Dovolj je že to, da verjameš, da je to resnica. Vprašanje o sami resničnosti pa je nepomembno ali celo nesmiselno.

Oprostite za tale vpad v temo, ki traja že več kot leto in pol... (nisem prebral cele teme - mea culpa).

Trdnega materialnega dokaza za obstoj boga ni, ravno tako ni takšnega dokaza za njegov neobstoj. Neobstoj dokaza o neobstoju je sicer indic neobstoja, ni pa njegov dokaz.

Vernik dokaza ne potrebuje - zadošča njegova vera. Kdor potrebuje za vero dokaz, ta ne veruje, ampak verjame.

Zelo dobro moraš definirati in predvsem omejiti sistem, da ti neobstoj dokaza kaj pametnega pove. Drugače dela stric Goedel zgago.

Če zatrjuješ OBSTOJ, lahko to dokažeš le z dokazom o tej trditvi, torej o obstoju. Pri tem ti nič ne pomaga, da ne obstaja dokaz o neobstoju. No, to je lahko tudi indic za obstoj, ampak gotovo ni dokaz o obstoju. Ker ni trdnih, neizpodbitnih, materialnih dokazov o obstoju boga, trditev ni mogoče dokazati, zato pa je možno v to verjeti, ker za vero ni nujno potreben dokaz (v smislu dokazov, o katerih je tu govora).

Če zatrjuješ NEOBSTOJ, lahko to trditev dokažeš z dokazom o neobstoju, vsekakor pa ni trditev o neobstoju dokazana že samo s tem, ko ni dokazov o obstoju. Tukaj sledi korekcija moje prejšnje misli. Neobstoj dokazov neobstoja torej ne pomaga niti dokazovanju obstoja niti dokazovanju neobstoja. Enako mora veljati za neobstoj dokaza o obstoju. to je jasno, ker si pri dokazovanju lahko pomagaš le z dokazi in ne z nedokazi. Možna pa je tudi uporaba indicev, če vsi kažejo v isto smer in so povezani na tak način, da iz njih nedvomno lahko sklepamo na obstoj dokaza.

Glede na to, neobstoj dokaza o (ne)obstoju ne more služiti kot indic, ker ne zadošča takemu standardu dokazovanja. Daje nam samo neko informacijo, da nasprotno ni dokazano.

Večna tema:)
Sem totalni ateist, kar pomeni, da v "boga" , takšnega kot ga opisujejo sveta pisma in ostale svete knjige, niti približno ne verjamem. Zame je bog samo konstrukt, nastal v davni zgodovini s strani nekaj izredno nadarjenih posameznikov, ki so v naivnosti, nevednosti in nezmožnosti razložitve pojavov (s pomanjkanjem znanosti in tehnologije v tistih časih je bilo 90% pojavov-predvsem naravnih- nerazložljivih) našli način podjarmiti si množico in sebe povzdigniti nad njimi v smislu pridobiti kontrolo nad njimi ter njihovim početjem. Ker je takšna moč izjemno opojna (tudi danes) se je to početje nadaljevalo in se tudi bo v prihodnje. Religiozno gledano sicer vse manj v razvitih državah sicer. Dokaz, ki bi mu težko rekli dokaz, boljši izraz je teza, jst vidim v samih kontradikcijah znotraj sistema (verstev na splošno). Sicer je avtor te debate izrazil željo, da bi izpustili božje knjige, vendar menim, da to ni mogoče, ker mit o bogu izhaja ravno iz njih in le-te ta mit ohranjajo "pri življenju". Da ne težim, samo na kratko: vsa religija (razen nekaterih ortodoksnih vej) razglaša potrebo po strpnosti, ljubezni do sočloveka, oproščanju ipd. in o kazni za grešnike, ki doleti samo grešnike. Torej, če je tako, zakaj potem (sicer banalen primer, vendar povsem življenski) v prometnih nesrečah umirajo otroci. Kaj bi lahko tako hudega zagrešil 6-letni otrok npr., da bi ga morala doleteti tako strašna božja kazen? Logično iz tega sledi, da je njegova smrt kazen bodisi povrzočitelju prometne nesreče bodisi njegovim staršem. To je ena izmed mnogih kontradikcij, ki jih jst ne razumem, če gledam na boga iz stališča, kot je "propagiran". Bog bi naj imel rad tako tiste, ki vanj verjamejo in tudi tiste, ki ne. In kako lahko bog, ki je tako pravično in čudovito bitje, tako vsemogoče in vsevidno, dopušča masi ljudi (fundamentalistom konkretno), da v imenu vere, torej v njegovem imenu, dnevno pobijajo maso nedolžnih ljudi. Vsi tisti, ki so umrli v takšnih okoliščinah, so si torej zaslužili takšno smrt s nekimi krivičnimi dejanji. Dobro, to bi še lahko držalo, ampak dosti žrtev najdemo med otroci - in spet isto vprašanje kot zgoraj. In potem pridejo na vrsto obrazložitve kot so, takšna je bila božja volja. My aasss pa božja volja - to je dokaz, da je bog izmišljeno bitje. Ljudje imamo tendenco iskati krivca za vse slabo, ki se nam v življenju dogaja. Ko nam zmanjka sosedov, šefov, sodelavcec, takrat pač okrivimo boga - to je bila njegova volja. Znanost (priznana in uradno nepriznana) ponuja ogromno odgovorov, nekateri so prav tako neoprijemljivi in nedokazljivi kot obstoj boga. Danes ljudje znajo uporabljati svojo glavo veliko bolje, kot v zgodovini. In ravno zaradi tega dejstva je vera v krizi, v kakšni še ni bila. Dokazov za ali proti ne bomo našli - takšnih tehtnih. Človeški um je skrajno omejen za tovrstna spoznanja. Dobra vzbodbuda za tovrstna razmišljanja je prebiranje literature kot je kniga Usoda duš in Potovanje duš Michaela Duff Newtona (priznan regresoterapevt). Njegovo življensko delo ne daje niti enega samega dokaza o obstoju boga, temveč ogromno dokazov, da ne obstaja.In seveda, kaj verjeti je spet vprašanje pozameznika: njegove "logike", notranjega čuta in tehtanja, kaj je nekomu bližje. Verjeti v slednje (o izsledkih ga. Newtona) je precej težje za večino, ker nam obenem nalaga tudi karmično odgovornost, ki jo je pač najlažje naprtiti bogu.
Bomo pa dobili dokaz, vsi. In to v trenutku, ko bomo umrli.

"Ko bom velik, bom delal odstavke." ;)

Sicer pa precej zanimiv post.

> Bomo pa dobili dokaz, vsi. In to v trenutku, ko bomo umrli.

Ni nujno, mogoce ze prej, ce pride kako utelesenje ali kaj podobnega. Ce se uresnici kaka verska knjiga.. ;)

Če Boga ne bi bilo ,bi si ga morali izmisliti. -Voltaire

Zanikati obstoj vsemogočnega, vseobsegajočega Boga, ki mu pripadata prostor, preteklost, sedanjost in prihodnost...,vsaj v tej temi ga obravnavate takšnega... je nemogoče.
Zato, ker potem obstaja samo poimenovalna razlika med bog,stvarnost, prostor-čas, absolutno, narava, prapočelo, 42...
In zanikanje tega boga je potem zanikanje stvarnosti, prostor-časa, absolutnega,....fizike, logike, poteka časa, ...Isti argumenti potem služijo pro et contra.

Ko pa se srečaš z omejenim, definiranim bogom (krščanskim, islamskim, Olympijskim...) pa mu je mogoče oporekati.
Owca, o obstoju teh in takšnih bogov je mogoče zbirati dokaze za obstoj/neobstoj. Definiraj.

LP.IgorGrozni

Prav zabava me, ko pomislim, da vsakokrat, ko so temu splošnemu Bogu oblastniki pritaknili kakršnokoli njim primerno lastnost ali zahtevo(ga definirali), da bi se s tem okoristili za vse večne čase, se jim je takšen neprizivni bog izmuznil med prsti.

uhhhh Owca... :) tule si pa dal ljudem s to temo za debatirat, brez moznega odgovora :)
Na to temo smo dost poslusal pri filozofiji..
zle niti nism mogo dost prebrat o tej temi ka vse ste ze napisal.. tistole se mi je najbolj vtaknilo v oko od tega kar sm prebral:
>Kaj bi lahko tako hudega zagrešil 6-letni otrok npr., da bi ga morala doleteti tako strašna božja kazen?

na to je moznih tolk odgovorov da... pri filozofiji smo o tem poslusal kot eden moznih je npr... bog je popoln... torej pomeni da ima tudi vse slabe lastnosti... v njem je tako dobro, kot zlo.. to ga naredi popolnega... (seveda imam to v mislih krscanskega boga)
drugace o koncnih zakljuckih pa je tu nemogoce govoriti.. lahko so samo navedeni proti in za argumenti kakor je napisal Owca v naslovu samem..
pa Owca zanima me.. ko si postavil temo... si mislil na boga kot boga katerekoli religije ali kot obstoj nekakšne višje sile?

Nič ne bo s teološko debato. To bi pomenilo razpravo, kako mogočen in neskončen je Bog. Zakaj obstaja ali ne obstaja ipd. To ljudi ne zanima, zgleda.

Tale tadruga debata, ta pa še nekam fura.

Jest ne verjamem, da je vera ljudem vsiljena s strani oblasti, ki potem ljudem preko vzvoda vere vlada in jih izkorišča. To se mi zdi hudo naivno stališče. Povsem nerealno.

Ker se vas v zanjdem času več sprašuje kakega boga sem imel v mislih, se mi zdi prav, da odgovorim. Za nalašč sem bil medel. Idealno gledano bi rad bodisi protidokaz brez škode za splošnost, bodisi (abstrakten) konstrukt, ki (logično) vzdrži vse kritike. Vem, da je to eden izmed svetih gralov filozofije, ampak to še ne pomeni, da je neosvojljiv. Samovščečno? Vsaj do neke mere verjetno res, hkrati pa se mi ne glede na vse zdi tema zanimiva (glede na število odgovorv in obujenj, si upam trditi, da nisem edini), še bolj pa spoznanja, ki jih posredno razkriva.

Mene predvsem zanima kako ostale veroizpovedi gledajo na boga. Je pri vseh vsemogočen, popoln, neskončno dober...? Zaradi nepoznavanja drugih verstev (ja, tudi sam sem hodil k verouku, kjer je bilo govora le o Bogu ;) ) imam težave z drugimi pogledi nanj. Fino bi bilo imeti splošno definicijo (je slučajno že bila omenjena?) da se v njenem okviru razpravlja, poišče paradoxe itd. Čeprav nisem prepričan da kaj takega sploh obstaja.

Če predpostavimo vsemogočnost, se hitro najde kaka razpoka v njej. Če se ne motim je bila že povedana zgodbica o skali... :)

Ena stvar, ki me je včasih begala...človek naj bi bil narejen po božji podobi, torej po naravi dober - vsaj tako so me učili. Vendar meni tole ne gre skup. Od kod ideja da je človek "po naravi" dober? Kaj je sploh mišljeno pod pojmomo "dober"? ...očitno bi morala gospoda, ki se je tega spomnila, malo pogledat evolucijsko psihologijo ali pa prebrat kako Dawkinsovo buklo. Kakorkoli, ustaljen odgovor na vprašanje, zakaj je toliko zločinov, grozot, trpljenja, ki je posledica našega delovanja, je svobodna volja. (->...poglej sosednji topic ;).
IMO človek NI po naravi dober. Je replikatorska mašina kateri pojem "dobro", v smislu krščanskih (zahodnih) vrednost, ne pomeni nič.
Bog pa je po drugi strani neskončno dober, well...čudno čudno



Sicer pa se stinjam z Brakudo1 da tisto ni dokaz. Ti pa da malo misliti...kot tisti "dokaz", ki iz urejenosti vesolja izpelje boga, vendar ga v veliki meri demontira evolucija (za Big Bangom se namreč še vedno skriva bog, ki naj bi postavil začetne pogoje).

Sam ne vidim nobenega razloga, nobene potrebe po tlačenju boga v naše teorije o svetu. V vsem skupaj dela samo zmešnjavo pojasni pa ničesar...Očitno pa nekateri v preteklosti niso bili tega mnenja - kot je že stamina povedal...

>Se pravi si ovca in pac kupis to kar ti ponudijo? Sam pa niti ne razmislis o vsem skupaj in se nikjer ne pozanimas kaj ti sploh prodajajo?

Tako TI praviš? In kje si to pobral? Ah, kako stereotipno!

A si sploh prebral, kaj je stamina napisal?

Moderatorji, tole je zrelo za pobrisat. No ja, kakor že.

o+ nevone

A si sploh prebral, kaj je stamina napisal?

No, če ni BW, jaz sem zagotovo.

To kar je stamina napisala, je točno tisto poenostavljanje, ki ne more dati nobenega pametnega odgovora.


Poglejmo si nekaj njenih trditev, ki ne vzdrže niti najbolj preprostega miselnega preizkusa

Fenomen boga jst dojemam točno tako, kot ga vsiljuje cerkev - tam je ta fenomen namreč nastal.

O.k. Ona ima pravico dojemati Boga kakor ji volja. To je nenazadnje njena svobodna izbira.

Pri tem seveda ne pove katera cerkev in katera religija vsiljuje takšnega boga kot ga ona dojema. še manj kakšen ta Bog je.

Morda ima v mislih isto ali podobno cerkev (ali religijo) kot nek drug sogovornik, morda ne.
Pa četudi ima v mislih povsem isto cerkev (naprimer RKC), to sploh še ni nujno, da je dojemanje boga pri obeh enako.
Še več. stamina si privošči, da nas vse poduči (posredno - seveda) kakšen izgleda bog, ki nam ga vsiljuje cerkev. Avtoritarno namreč zatrdi, da je bog pač takšen, kakršnega nam je vsilila cerkev.Pri tem še zmeraj lahko le ugibamo (v najboljšem priemeru posredno sklepamo) kakšen je ta Bog.

Na še večjo nevzdržnost njenih trditev kaže zadnji del stavka "tam je ta fenomen namreč nastal."

No zdaj pa meni nekaj ni jasno. A nekdo, ki ima resen namen diskutirati o fenomenu imenovanem BOG, resno misli, da je Bog zgolj in samo "produkt" vsiljene ideje neke cerkve (naprimer RKC)
Haloo. RKC ne obstoji niti 2000 let (čeprav nekateri menijo -zmotno- da obstoji od kar obstoji svet.) medtem ko fenomen Boga poznamo že dolgo, dolgo pred nastankom krščanstva (pa tudi judovstva, če hočete.

Druga sporna trditev

In kot takšen bi moral delovati tako, kot so nas hoteli tam naučiti. Kako drugače bi pa naj verjeli?

Bi še nas prosvetlila, kje in kako so vas učili in kako naj bi moral delovati.

Če govoriva o Bogu praočakov Abrahama, Izaka, Davida itd (Boga izvoljenega ljudstva) je to kljub skupnemu temelju malce drugače, kot če govoriva o troedinem bogu, ki je svojstven naprimer kristjanom (najmočnejša cerkev navznoter le teh je zagotovo RKC) ali pa morda teče beseda o Alahu??? Ali pa beseda vendarle teče o Bogu kot Bogu (v strogo filozofskem in teološkem pomenu).

Kar se tiče verjeti ali ne verjeti v boga, je pa sploh posebno vprašnje.
Kdor je resnično verenm, se ne sprašuje ali naj veruje ali ne. On preprostu veruje.
Kdor dvomi o njega (Boga) obstoju, si zastavlja takšna in drugačna (bolj ali manj zapletena) vprašanja in skuša nanje najti odgovor.
Iskanje odgovorov na odprata vprašanje, pa je nekaj drugega kot zatrjevanje, kako nekaj ne obstoji, ker se ne sklada z osebnimi pogledi posameznika.

Takšna oblika debate torej v ničemer ne pripomore k reševanju, bolje rečeno iskanju "svetega grala" v filozofiji (in teologiji) kot se je to metaforično izrazil OwcA.
Prej nasprotno. Kaže le na omejeno dojemanje fenomena Bog po eni strani, ter po drugi strani prikrito (a vendarle očitno) netoleranco do vseh in vsakogar, ki si sploh drzne pomisliti, da pa morda Bog vendarle obstoji.
Da so med globoko vernimi (religioznimi) tudi največji umi človeštva, katerim ne znanja in ne spoznanja, ne poznavanja naravnih zakonitosti in ne to da so po razgledanosti daleč nad tu prisotnimi diskutanti, niti najmanj ne zmoti.

Ne, oni bodo še naprej trdili, da je Bog produkt neznanja in nevednosti v katerega danes vrjamejo le še primitivci, duhovno zaostali in neizobraženi posamezniki.
Tak pogled ni le zgrešen, ampak je tudi v več kot očitnem razkoraku z dejstvi.

Torej, kaj naj bi si človek v spornem topicu vzel tako k srcu, da bi rekel?!?

"Res je. Bog je le fenomen, ki je nastal v cerkvi, ta pa ga je vsilila neukim množicam, s čemer je dokazan neobstoj Boga."

Bodimo pošteni. Nič od tega, ne vzdrži niti najbolj minimalne kritike, kajšele kaj več.

In kaj naj si sedaj BW (ali kdorkoli) še enkrat prebere?

Aja, se strinjam s tabo barakuda. O tem bi se dalo še razpravljai, ampak se mi ne da.

Bog je Kategorija (Kat) determinističnih končnih avtomatov.

How bout that?

Owca: tako ˝meglen˝ Bog, je pravzaprav Infinitna količina, za operacije z neskončnim pa veš, da znajo biti tako pri naravoslovju, kot v filozofiji zelo, hm, ... tricky.

Še enkrat, nisem definiral boga, le prostor rešitev.
Priznam pa, da mi je všeč drejceva definicija.

Poenostavljeno povedano (matematiki ne me tepst ), kategorijo sestavlja skupek objektov in za vsak par le teh skupek morfizmov (preslikav/zvez/pretvarjanj) med njima.

Kaj so DKA se mi pa zdi, da veš.

Po eni strani s tem ni povedal veliko, po drugi pa ogromno. Boga naredi končnega in Turningom dosegljivega (še vedno pa to ne pomeni, da se ga da simulirati v realnem času).

Bog je Kategorija (Kat) determinističnih končnih avtomatov

Priznam pa, da mi je všeč drejceva definicija.

Tale drejčeva teza (recimo ji - definicija) nam nič bolj ne pomaga približati se rešitvi, kot katerakoli do sedaj podana.

Njegova definicija v osnovi izhaja iz temeljne predpostavke, končnost/dokončnost. Končno število atomov in ali vsaj še, omejenst prostor/čas.

Navznoter tega lahko zadeva seveda funkcionira in je lahko navidezno tudi povsem koherentna.

Toda problem BOG-a v teološko-filozofskem smislu tiči drugje.

Temeljno izhodišče (filozofsko-teološko) je, da je BOG brezčasen in večen.

Tukaj imamo torej opravka z nečim, kar je v popolnem nasprotju z sposobnostjo razumevanja in doumevanja, tako časa kot prostora, kot ga zmore človek (ali turning, če hočete.)

Teološko dojemanje Boga se namreč ne omeji ne na točko (časovno) nastanka vesolja in ne na njegov konec. Pravtako se teološko dojemanje boga ne omejuje na prostor (vesolje)

Teološka predpostavka namreč je, da je Bog (nekateri ga v poskusih približka razumevanja Boga imenujejo tudi Stvarnik) obstojal tudi ko ni bilo ne časa in ne prostora . Tako prostor kot čas in nenazadnje prostor/čas (vesolje) in vse kar je navznoter tega sta/so ali bi lahko bili (tu si tudi teologi niso čist enotni) produkt Boga.

Naslednja, zgornja teološka premisa je, da Boga ni nihče ustvaril niti Bog nima svojega začetka in ne konca. Povedano preprosto - Bog preprosto je od vekomaj na veke (torej tudi že pred nastankom nam znanega vesolja in bo tudi po njem).

Prav vsled slednje teološke premise se Bog tako uspešno "izmika" vsem znanim (in še neznanim) definicijam vesolja.

Gre namreč za poskus definiranja nečesa, kar presega meje sposobnosti in možnosti razumevanja, ker so le to nujno omejeno s samo definicijo končnosti vesolja.

Da se torej povrnemo k drejčevi definiciji (ki je tudi OwcA-i všeč ).

Takšna definicija do neke mere torej vzdrži navznoter točno determiniranega vesolja, navznoter točno determiniranega pojma prostor/čas. Izven tega okvira ta definicija ne seže, pa tudi seči ne more (verjetno pa tudi ni ambicije v tej smeri).

Toda, če definicija zaobsega le znani okvir (prostor/čas), ne da odgovora na temeljno vprašaje, Kaj je in ali BOG je.

Ostane namreč na ravni in nivoju poimenovanja fragmenta tega pojma, kjer je prav vseeno ali rečemo BOG-u Jezusu Kristusu, kot sinu človekovemu ali Alahu, Zeosu, Jupitru ali čemerkoli.

Bog kot ga večina dojema (in sprejema) iz takoimenovanih svetih in vedskih spisov je namreč lahko, BOG v pravem smislu in pomenu BOGA, ne pa tudi nujno .

Prav zaradi slednjega se odpre širok prostor za nastanek različnih religij, ki svojemu "Bogu" poizkušajo pripisati tisto univerzalnost, ki naj bi pokrivala pojem BOG-a.

Religije so nemalokrat ravno vsled slednjega na tankem ledu. Bogu prično pripisovati povsem človeške atribute, katere poskušajo teološko opravičiti, a se to zmeraj izkaže za ponesrečen poskus.

BOG se namreč sesuje v nič, nemalokrat v svoje lastno nasprotje, ki potrebuje tudi sebi lasten antipod (Dobro/i Bog - zlo/i Hudič), v tistem trenutku, ko ga definiramo kot sestavino znanega vesolja.

Vendar v istem trenutku, ko to storimo, tudi ne moremo več govoriti o BOG-u kot BOG-u, pač pa o naši predstavi o tem kakšen Bog je (bolje rečeno kakšen naj bi bil, ali vsaj - kašnega si želimo, da bi bil)

Ravno na tej zgornji podmeni tudi živi tista znana krilatica.

"Bog ni ustvaril človeka, človek je ustvaril Boga."

Nekaterim ta krilatica zadošča, pretežnemu delu človeštva očitno ne.
Nekateri se z navedeno krilatico zadovoljijo in sploh ne iščejo več odgovorov na res edini "sveti gral" filozofije in teologije. Blagor jim.

Tistim, ki s to krilatico niso zadovoljni in iščejo naprej, pa jih (prepričanem sem) čaka še dolga pot do spoznanja (če bodo sploh kaj prišli do cilja).

Osebno pa sem prepričan, da nihče ne more navznoter znanega vesolja ponuditi (ne zdaj in ne v prihodnosti) ne dokaza ZA in ne dokaza PROTI obstoju BOGA.

Dokler pa tega ni, nam (turingom - če je komu ta naziv všeč - meni ni) ne preostane drugega kot da v BOG-a preprosto verjamemo ali pa ne verjamemo.

Druge ali srednje poti tukaj ni. Možna je le ena izbira, ta pa je odvisna od vsakega posameznika.


p.s.
(Pa ne zdaj hodit ven s kakšnimi svobodnimi voljami danimi od Boga. S takšno repliko bi samo zašli s poti in namesto fenomena BOG, pričeli obravnavati posamezne poglede posameznih religij - tudi cerkava, kar pa je nekaj drugega.)

Thomas


Hvala za opozorilo in popravek

Se zgodi

To, da osnovne predpostavke VEDNO izberemo iracionalno, da jih racionalno niti ne moremo, je zanimivo dejstvo, ja.