Ministrstvo "po nesreči" dovolilo uporabo GSO.

Okapi, koliko, bi morala povedati stroka, oz. strokovna javnost. Zame en zaletavi profesor ni strokovna javnost, je samo njen član (niti ne predstavnik).

Kaj je narobe s študijami, sem ti povedal. In temu je težko oporekati. Zato sta potrpežljivost in premislek še kako na mestu, saj se po določenem času številne anomalije (tako površnosti kot namerne manipulacije) odkrije. Morda je tudi Evropa kot regulator (ali pa tudi posamezne države, kar je zaradi finančne nesinergije manj smiselno) premalo proaktivna in ravna narobe, ko sama ne naroči oz. financira več študij. Sodno izkazano je podjetje, ki je vodilno in pionir na tem področju, s kriminalno preteklostjo, ki je zanemarjalo varnost ljudi in okolja.

96. so začeli komercialno vzgajati, vem. So what? S koruzo res težko pri nas posežeš v ekosistem, npr. z žitaricami pa še kako lahko, zato tisti varnostni predpisi niti niso neumni.

Nikakor ne nasprotujem genskemu inženiringu, denimo proizvodnja inzulina sicer ne bi bila mogoča, ki mimogrede poteka že skoraj 40 let. Sem pa definitivno za preudarno rabo in predvsem posvečanje pozornosti maksimalni varnosti pri rabi v naravnem okolju, saj so lahko posledice nepovratne. Niti sodobni inštitut okoljske odškodnine ti ne pomaga, pač tega ni več moč počistiti ali kako drugače rešiti.

String, točno tako. In tobak škodi še danes, zdravstveni blagajni in družbi povzroči več škode kot heroin (pod črto, ne potencialno), da o konoplji ne govorimo, pa je še vedno v prodaji. Amerika in ameriška ekonomija sta dobesedno zrasli na tobaku. In stric Sam pravi, da je to OK kot prenagljeno pravi, da so GSO v naravnem okolju varni.

Počakajmo.

jype je 19. avg 2014 ob 11:03 izjavil:

ulemek> bi morala povedati stroka, oz. strokovna javnost.

So že povedali, samo nihče jih ne posluša, ker je znanost na tem področju tako zelo dolgočasna, da tisk nima nobenega namena objavljati takšnih reči.

Se strinjam, da je premalo javno izpostavljena tema, da pa ni zanimiva, ni res. Sicer ne bi palile vse neumne teorije zarot.

Strokovna javnost nikakor še ni povedala (vsega kar bi ali bo lahko) svojega. Če bi jim dali več (časa in predvsem) sredstev v obliki naročil regulatorja ali civilne družbe, bi se resnici bolj približali.

jype je 19. avg 2014 ob 11:03 izjavil:

ulemek> Niti sodobni inštitut okoljske odškodnine ti ne pomaga, pač tega ni več moč počistiti ali kako drugače rešiti.

Saj poznaš Japonski dresnik, ane?

Ker je sosed pijan povozil mater z vozičkom, moram še jaz poiskati eno nosečnico z dvojčkoma in jo povoziti. Aha.

ulemek> Ker je sosed pijan povozil mater z vozičkom, moram še jaz poiskati eno nosečnico z dvojčkoma in jo povoziti. Aha.

Ha? Japonski dresnik je _popolnoma naravna rastlina_, ki je pobila praktično vse konkurenčne avtohtone rastline po ljubljanski kotlini in širše. Na noben način ni gensko modificirana, samo nek štor jo je prinesel sem z Japonske.

V resnici je takih primerov še veliko - in vedno gre za čisto naravne rastline in živali, ki jih ljudje bodisi namenoma ali nehote zanesejo nekam drugam. Avstralci sicer zelo pazijo na te reči, ampak so eni redkih. Na tisoče slovenskih turistov iz potovanj v tuje kraje prinese kakšno flanco ali seme za na balkon ali na vrt. Glede tega ni niti nobene kontrole, niti praktično nobenih predpisov.

Podobno kot ni nobenih varnostnih predpisov za klasično žlahtnjenje in križanje. Vsak kmet (ali čebelar) se lahko s tem neovirano in nenadzorovano ukvarja. In edina resna s tem povezana težava je ravno posledica klasičnega križanja - "afrikanizirane" brazilske čebele, ki se jih je oprijel vzdevek morilske in so se razširile že do ZDA.

V resnici je vzrok samo strah pred tistim, česar ne poznaš (in ne glede na to, da drugo to dobro poznajo). Pse ali mačke ali zajce lahko vsakdo doma križa in nikogar ni strah, da bo povsem nenadzorovana mešanica genov povzročila kaj slabega. Lepo cvetlico ali grm ali kaktus, za katerega niti imena ne veš, boš brez strahu prinesel iz Tajske ali Mehike in posadil na vrtu, brez strahu, da bi to lahko povzročilo ekološko katastrofo.

Ko beseda nanese na en sam točno določen in dobro poznan gen, ki bi ga dodali ali odvzeli poljščini (ki so itak po svoji naravi neprimerne kot invazivne vrste), je pa takoj panika pred nekimi groznimi posledicami. V bistvu narobe svet.

O.

Da je mene strah, NE PIJE VODE.

Seveda jo pije, in to zelo. Ti zadev ne poznaš in te je strah, nas, ki zadeve dobro poznamo (in vemo tudi, koliko nadzora je, preden pride poljščina iz laboratorija v prosto prodajo), pa ni prav nič strah.

V resnici je bolj nevarno, ko upokojeni profesor na svojem vrtu križa vrtnice.

O.

Glede na to, da je še strokovna javnost precej razdeljena,

V resnici sploh ni. Vedno se sicer najde kakšna izjema - ravno se recimo na ljubljanski univerzi kregajo, ker bodo nekomu dovolili doktorirati iz spomina vode. Ampak to v resnici ne pomeni, da je "strokovna javnost precej razdeljena" glede vprašanja, ali ima voda spomin.

O.

PaX_MaN je 19. avg 2014 ob 11:30 izjavil:

String je 18. avg 2014 ob 20:17 izjavil:

Tobak ni bil škodljiv 50+ let, naj me kdo popravi če se motim.

Pa še vedno ni prepovedan...

Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

"Bacillus thuringensis (Bt) je, kot pove že ime, prostoživeča bakterija, ki izloča za dvokrilce (Diptera) smrtonosen toksin. Seveda je med temi žuželkami tudi nekaj nadležnih škodljivcev. Bt-toksin je dokaj selektiven in deluje le kratek čas ter ne pušča nevarnih razgradnih produktov, zato je bil idealno sredstvo sonaravnih pridelovalcev. Ti so ga uporabljali seveda le v skrajni sili, ob množičnem pojavljanju škodljivcev. Dokler se niso v Novartisu spomnili, da bi tisti del genskega zapisa bakterije, ki kodira sintezo toksina, prenesli na koruzo, kar jim je tudi uspelo. Rezultat te genske manipulacije je Bt-koruza, ki v vseh svojih tkivih vsebuje Bt-toksin. Dejansko to pomeni, da je žuželka, ki le zagrize v transgeno koruzo, obsojena na smrt. Posledici pa sta vsaj dve, prva je, da so škodljivci ob stalnem stiku s toksinom kaj hitro razvili trajno odpornost, druga pa, da je bilo s tem sonaravnim pridelovalcem hrane odvzeto pomembno orodje za nadzor škodljivcev. Prva posledica je bila že vnaprej napovedana in znana, druga pa je sonaravnim pridelovalcem hrane trajno odvzela redko in koristno orodje. Če je bil cilj Novartisa le to drugo, mu je popolnoma uspelo!"

Del članka izpred več kot 10 let v MLADINI!

http://www.mladina.si/93963/novartisova...

Nisem pa preverjal, ali zapisano drži!

friendbreez> Nisem pa preverjal, ali zapisano drži!

Povsem verjetno drži, ampak ni nič drugačno kot zgodba s katerimkoli drugim podobnim mehanizmom za zatiranje škodljivcev - ne pa z gensko tehnologijo.

jype je 19. avg 2014 ob 18:35 izjavil:

friendbreez> Nisem pa preverjal, ali zapisano drži!

Povsem verjetno drži, ampak ni nič drugačno kot zgodba s katerimkoli drugim podobnim mehanizmom za zatiranje škodljivcev - ne pa z gensko tehnologijo.

Natanko tako, sam sem celo laičnega mnenja, da se je penicelinskim antibiotikom skoraj istekel rok in to je bilo neizbežno, pa sploh ne posledica zlorab, pretiranih predpisovanj.

Hja, to z insekti bi lahko v najverjetneje preverili tudi v laboratoriju.

Sploh pa, dvomim, da je Novartis to želel, so pa bili neprevidni in morda prenagljeni pri rabi, o čemer pravim.

jype je 19. avg 2014 ob 18:28 izjavil:

String> Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

Ja, je. Tisti, ki hoče tobak, ga lahko dobi, tisti, ki ga noče, mu ga pa ni treba.

Plačujemo pa mu zdravje vsi. Tudi tisti, ki njega in zakonodajalca svarimo, kako škodljivo je.

Okapi je 19. avg 2014 ob 22:02 izjavil:

Genetic modification by means of selection and hybridization has been with us for millennia, and the techniques employed along the way, up to today, are part of a seamless continuum. ...

Prav nobenega racionalnega ali znanstveno podprtega razloga ni, da bi morali organizme ločevati na tiste, ki so gensko spremenjeni po naravni poti, na tiste, ki so gensko spremenjeni z zastarelo in nenatančno tehnologijo, in na tiste, ki so gensko spremenjeni s sodobno in natančno tehnologijo. Še zlasti nesmiselno pa je misliti, da so ti slednji kakorkoli nevarnejši od onih drugih. V resnici je namreč ravno obratno.

Ne, ne, ne. To se čisto motiš. Vir je čisto neverodostojen, ker se človeška rasa igračka z naravno selekcijo že tisoče let, ne pa tisoč let. (in skočim do hladilnika po tortiljo in dva paradižnika).

Kar se tiče strogo racionalnih ali znanstveno podprtih razlogov za ločevanje, jih verjetno res ne bo nihče našel veliko, če sploh. Ni pa to edino kar koga zanima in odpor, ki ga nekateri kažejo do tovrstnega označevanja porekla živila, je ravno tako nerazumljiv. Mar bi čas in energijo, ki jo porabljajo za to neumnost (ki samo dodatno priliva bencin na ogenj teoretikov zarot) raje porabili za kaj bolj koristnega.

Okapi je 19. avg 2014 ob 22:39 izjavil:

Nauči se bolje angleško. Millennia je množina (več tisočletij), ne eno tisočletje (millennium).

Ja, vem. Ampak poskusil pa sem, če mi bi ratala šala.

Okapi je 19. avg 2014 ob 22:39 izjavil:

Je sicer razumljiv, verjetno pa res ni smiseln. V Braziliji recimo glede tega ne delajo panike. Hrana mora biti označena - konkretno je tako za zdaj menda samo olje iz gensko spremenjene soje -, proizvajalci so se s tem sprijaznili, kupci pa tudi, saj ga brez problemov kupujejo.

Ja, imaš prav. Je razumljiv, jaz pa tudi v temu ne vidim smisla. Na dolgi rok se bodo stvari že iztekle tako, da bo za vse prav.

Če pogledam na vse skupaj, so stvari včasih res nesmiselne. Potem pa pride še do takšnih napak ali "napak", ki vse skupaj samo še bolj zakomplicirajo.

Okapi je 19. avg 2014 ob 22:54 izjavil:

Zanimivo bo opazovati, ali bo imel potek patentov kakšen pomemben vpliv. Prve Monsantove patentirane sorte letos potečejo in jih bodo lahko kmetje uporabljali brezplačno. "Problem" je, ker so novejše sorte seveda precej boljše in se bo kmetom verjetno vseeno bolj splačalo kupovati boljše sorte kot pridelovati te stare brezplačne.

Verjetno je velik del stroška v tehnologiji, ki omogoča pridobivanje semen v "industrijskih količinah". Zato se mi zdi, da bo tudi tale "brezplačna" varianta bolj tako, tako poceni. Čas bo seveda pokazal kako bo to šlo.

Ravno tako pa tudi plevel in ščurki ne stojijo ravno ob strani in samo čakajo, da bodo izrebljeni. Evolucija tudi pri njih dela svoje in vsaj tiste sorte, ki so bile razvite za namen "uparjanja" z določenimi herbicidi in/ali pesticidi s časom izgubijo na vrednosti. Bo potrebno pogruntati nov combo.

Okapi je 19. avg 2014 ob 22:02 izjavil:

Ne bo šlo tako enostavno, ko pa je stroka še vedno precej razdeljena.

To si si preprosto izmislil. Stroka je glede tega bolj enotna kot glede podnebnih sprememb. In še tistih nekaj raziskav, ki naj bi dokazovale kakšno nevarnost gensko spremenjenih poljščin, so brez težav in argumentirano sesuli.

Spet krancaš na tipkovnico brez argumentov in posplošuješ. Sesuli so samo eno kontroverzno študijo iz Francije, ko naj bi pri raziskavah na glodalcih odkrili veliko tveganje za nastanek malignih tumorjev.

Tem zaključkom pa še bolj prizemljeni "ekoisti" niso verjeli.

Sej sem zapisal, da me v prehrambeni industriji sploh ni strah GSO! ... toda ti sediš na očeh.

Sploh pa, so sedaj tudi glede podnebnih sprememb znanstveniki vse bolj enotni. Očitno nisi up to date.

Okapi je 19. avg 2014 ob 22:02 izjavil:

Sicer so pa v bistvu tudi pridelovalci enotni. Več kot 80% vse pridelane soje in bombaža je gensko spremenjenega. V ZDA je cifra že okoli 90%.

"Le čevlje sodi naj Kopitar," je moj komentar. Oni ti lahko povedo samo o ekonomiki in donosu kaj. Kompetento.

Okapi je 19. avg 2014 ob 22:02 izjavil:

Bistvo vsega je pa povzeto v temle članku.
http://www.forbes.com/sites/henrymiller...
"GSO" je v osnovi napačna "kategorija", oziroma povsem napačno razumljena.
Vse poljščine (in vse domače živali) so gensko spremenjene, v primerjavi z naravnimi vrstami. S tem, da so klasične poljščine celo bolj gensko spremenjene od "gensko spremenjenih". V bistvu so pa seveda prav vsi organizmi gensko spremenjeni. Ljudje smo gensko spremenjene opice (in posledice te spremembe so, kot lahko vidimo, za naravo katastrofalne).

Genetic modification by means of selection and hybridization has been with us for millennia, and the techniques employed along the way, up to today, are part of a seamless continuum. Breeders routinely use radiation or chemical mutagens on seeds to scramble a plant's DNA to generate new traits, and more than a half century of "wide cross" hybridizations, which involve the movement of genes from one species or one genus to another, has given rise to plants that do not exist in nature; they include the varieties of corn, oats, pumpkin, wheat, rice, tomatoes and potatoes we buy routinely. (Yes, even "heirloom" varieties and the overpriced organic stuff at Whole Foods.) On average, we consume dozens of servings of these genetically improved varieties of fruits, vegetables, and grains every day: With the exception of wild berries, wild game, wild mushrooms and fish and shellfish, virtually everything in North American and European diets has been genetically improved in some way.

Prav nobenega racionalnega ali znanstveno podprtega razloga ni, da bi morali organizme ločevati na tiste, ki so gensko spremenjeni po naravni poti, na tiste, ki so gensko spremenjeni z zastarelo in nenatančno tehnologijo, in na tiste, ki so gensko spremenjeni s sodobno in natančno tehnologijo. Še zlasti nesmiselno pa je misliti, da so ti slednji kakorkoli nevarnejši od onih drugih. V resnici je namreč ravno obratno.

O.

Kategorija GSO pa je še kako ustrezna! Ti zdaj nekaj ontološko opletaš in mlatiš prazno slamo. Hja, za plastiko, sodobne polimere, pravimo, da je umeten material. Ker ga je ustvaril človek. A človeka pa narava in je zato del narave. Je tudi plastika torej naravna? Na nek način zagotovo. A v rabi pojma, za katerega smo se natanko zmenili, kakšen pomen ima oz. smo bili o pomenu poučeni, niti najmanj. Tako je GSO kategorija še kako tudi umestna.

Če so paritev, seks in evolucija zastarele "tehnologije", potem si najbrž ne znaš in ne znaš marsi česa razložiti. In prosim, da se teh starodavnih tehnologij, nehaš posluževati! Pri priči. So pa zelo stare, a nič zastarele.

Človek je na različne načine posegel v dedno zasnovo rastlin in živali, s križanjem sort, pasemsko vzrejo in nenazadnje s suženjskim odnosom do Afričanov, ki so jih kolonializirali in uvozili. Številne rastline imajo poleg znatnih prednosti lahko tudi pomanjkljivosti, pasme resne dedne bolezni, za ameriške črnce se pa sprašujemo, zakaj so nepremagljivi na 100 m ... Vse to je res. Vendar človeški kretenizem in poglep sta tu bila s staro tehnologijo precej omejena. Danes si želimo proizvajati rastline, ki se ne bi spolno razmnoževale, da jih Kopitarji ne bi sami na skrivaj brez jebenih licenčnin vzgajali. Če se je to prej zgodilo v naravi n krat 10 na minus nevem, katero / 100 k rastlin imaš tu prostrana polja teh rastlin in kakšna je verjetnost, da se križajo z divjimi bratranci in sestričnami, ni težko predvideti. S križanjem je bilo to sila težko. Pa saj je jasno, da je jedrska energija lahko koristna, pa tudi zelo nevarna. Prav tako lahko vgrajujemo še lastnosti, ki so bistveno manj predvidljive, če jih v naravo izpostavljamo v takšni meri. Čemur (tehnologiji) pa NIKAKOR NE NASPROTUJEM, samo previdnost in odgovornost pričakujem, kar je povsem na mestu.

ulemek je 20. avg 2014 ob 08:45 izjavil:

String je 19. avg 2014 ob 21:23 izjavil:

jype je 19. avg 2014 ob 18:28 izjavil:

String> Kaj hočes rečt da je potem vredu? Da je to ok?

Ja, je. Tisti, ki hoče tobak, ga lahko dobi, tisti, ki ga noče, mu ga pa ni treba.

Kot bivši kadilec ki je bil zmeden najstnik in hotel biti kul kot vsi ostali njegovi vrstniki ti lahko rečem da NI KUL. IN NI VREDU. DANES VEM BOLJE IN NE KADIM VEČ.

Nekoč se bo nekdo naprimer nekdo smejal tvoji nesreči, neumnosti, naivnosti ali bil totalno nesočuten do tebe in potem boš TI razočaran in jezen. Pomisli. Sej Ljudje smo ponavadi vsi isti - dokler se nam kaj ne zgodi je vse OK.

Eno je najstniška naivnost oz. čredni nagon, drugo pa je, da pri 15., 30. ali celo kasneje kadiš. Dal bi višjo premijo. Ali pa ceno 10 EUR na škatlico in 9 neposredno v zdr. blagajno.

15.je pomota, mišljeno je bilo 25. letih. Ali pa 40. Saj je isto.

AndrejO je 19. avg 2014 ob 22:28 izjavil:

Okapi je 19. avg 2014 ob 22:02 izjavil:

Genetic modification by means of selection and hybridization has been with us for millennia, and the techniques employed along the way, up to today, are part of a seamless continuum. ...

Prav nobenega racionalnega ali znanstveno podprtega razloga ni, da bi morali organizme ločevati na tiste, ki so gensko spremenjeni po naravni poti, na tiste, ki so gensko spremenjeni z zastarelo in nenatančno tehnologijo, in na tiste, ki so gensko spremenjeni s sodobno in natančno tehnologijo. Še zlasti nesmiselno pa je misliti, da so ti slednji kakorkoli nevarnejši od onih drugih. V resnici je namreč ravno obratno.

Ne, ne, ne. To se čisto motiš. Vir je čisto neverodostojen, ker se človeška rasa igračka z naravno selekcijo že tisoče let, ne pa tisoč let. (in skočim do hladilnika po tortiljo in dva paradižnika).

Kar se tiče strogo racionalnih ali znanstveno podprtih razlogov za ločevanje, jih verjetno res ne bo nihče našel veliko, če sploh. Ni pa to edino kar koga zanima in odpor, ki ga nekateri kažejo do tovrstnega označevanja porekla živila, je ravno tako nerazumljiv. Mar bi čas in energijo, ki jo porabljajo za to neumnost (ki samo dodatno priliva bencin na ogenj teoretikov zarot) raje porabili za kaj bolj koristnega.

Označevanje porekla je pravica potrošnika.

Eno je neracionalni strah o (ne)varnosti in zato zavračanje takšnih živil, drugo pa skrb do okolja in načelno zavračanje.

Jaz se nagibam k drugi varianti, a le v tej meri, da me skrbi okolje, izdelke pa kar vseeno kupujem. Čeprav dajem prednost starejšim sortam in ekološki ali integrirani pridelavi. Ker JE bolj zdrava in predvsem okusna. Se pa nikakor ne izogibam GSO.

Spet krancaš na tipkovnico brez argumentov in posplošuješ. Sesuli so samo eno kontroverzno študijo iz Francije, ko naj bi pri raziskavah na glodalcih odkrili veliko tveganje za nastanek malignih tumorjev.

Sesuli so VSE take študije. Lahko pa mi linkaš eno, ki je niso.

Danes si želimo proizvajati rastline, ki se ne bi spolno razmnoževale, da jih Kopitarji ne bi sami na skrivaj brez jebenih licenčnin vzgajali. Če se je to prej zgodilo v naravi n krat 10 na minus nevem, katero / 100 k rastlin imaš tu prostrana polja teh rastlin in kakšna je verjetnost, da se križajo z divjimi bratranci in sestričnami, ni težko predvideti.

Kaj zdaj klobasaš? Spolno razmnoževati se ne morejo niti med sabo, tebe pa skrbi, da se bodo križale z drugimi vrstami?

Mimogrede, praktično vse rastline se znajo razmnoževati tudi nespolno. A ti morda misliš, da kmetje pobirajo seme krompirja in ga sejejo?

O.

Ne bom te učil brati z razumevanjem, ker ne bom prišel daleč.

Ko se boš naučil pisati tako, da te bo kdo lahko razumel, se pa pogovarjamo naprej.

O.

String> Ko sem jaz kot najstnik začel kaditi mi nobeden ni rekel

Zakaj pa nisi preštudiral? Kako se lahko lotiš reči, o kateri ne veš ničesar? Kako sploh oceniš tveganja?

Aja, že vem - ponavljaš za drugimi!

String> Bom jaz tvojemu potomstvu ponudil malo za đabe, boš videl, bo cel žur potem pri tebi doma....>:D

Brez skrbi, moje potomstvo droge dobi pri zaupanja vrednih distributerjih.

jype je 20. avg 2014 ob 18:02 izjavil:

String> Bom jaz tvojemu potomstvu ponudil malo za đabe, boš videl, bo cel žur potem pri tebi doma....>:D

Brez skrbi, moje potomstvo droge dobi pri zaupanja vrednih distributerjih.

LOL.

TechBeats je 20. avg 2014 ob 18:05 izjavil:

Genetsko spremenjena hrana no go, naše ministerstvo lohka samo popuši k.

Tako je, naj popušijo malo. Ostali ki imate radi GSO hrano pa si naročite iz ZDA po netu, jaz bom jedel iz svojega vrta.

ahac je 20. avg 2014 ob 19:59 izjavil:

TechBeats je 20. avg 2014 ob 18:05 izjavil:

Genetsko spremenjena hrana no go, naše ministerstvo lohka samo popuši k.

Odlični argumenti. 10/10 would read again.


ps. Čiki in droge so malo offtopic.

Vse je v kontekstu. Se pa strinjam da ne pelje v pravo smer.

Mogoče je kaj povezano z novico, da so kitajski kmetje že začeli na veliko pridelovati gensko spremenjen riž. V teh pet letih, kar so ga poskusno gojili, ni bilo težko ukrasti par vreč tega riža (dovolj je pravzaprav samo nekaj zrn). Če je kot sorta dober in odporen na škodljivce, se ga seveda splača pridelovati, vsaj dokler ga prodajaš na krajevni tržnici oziroma tam, kjer ni nevarnosti, da bi ga šel kdo genetsko analizirati. Ker na zunaj se jasno tak riž čisto nič ne razlikuje od "navadnega".

In ko je enkrat taka sorta "zunaj", med kmeti, je pridelavo praktično nemogoče preprečiti - vsaj na Kitajskem, kjer je na milijone malih kmetov, ki pridelujejo riž (in to predvsem za lastno rabo in prodajo na krajevni tržnici). In da ne bo pomote - tak riž ni "ušel" pomotoma, ampak zelo namerno, ker ima pač kmet z njim manj stroškov oziroma večji pridelek.
http://sustainablepulse.com/2014/07/29/...

Okapi, kako misliš ni ušel pomotoma? Se je razpasel po zaslugi prizadevanja kmetov, ker jim je bil mikaven z novimi/dobrimi lastnostmi ali si je za to prizadeval tudi proizvajalec (nimam nobene slabe konotacije pri tem v mislih, ampak se mi drugo zdi precej utopično, prvo pa precej verjetno in tudi logično/ekonomično)?

Kakor koli, tam jih nihče ne sili plačevati nobenih licenčnin, patent velikih igralcev pa velja kot toaletni papir.

Hočeš nočeš torej že vsak je GSO hrano. Meni je to sporno. Je na izdelku kaj označeno da gre za GSO?