» »

Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO)

Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO)

strani: 1 ... 13 14 15 16 17 18

veper ::

Skratka, ko nekdo izobražen nategne več tisoč neizobraženih, so krivi neizobraženi, da je v riti cela družba in da je nepovratno poškodovana genska raznolikost kot rezultat tisočletij selekcije za določeno lokalno okolje. Če prav razumem.

Okapi ::

90% bombaža v Indiji je gensko spremenjenega - ne zato, ker bi kdorkoli koga nategnil, ampak ker so stroški pridelave nižji in hektarski donosi večji.

O.

veper ::

Če pod pridelavo ne šteješ nabave semena in škropiv. Počakaj še na srednjeročne učinke take radikalne monokulturizacije, pa bodo stroški še malo nižji, hektarski donos žužkov, bede in faila pa še malo višji. Aja, za lastnike patentov? So pa visoki, ja.

Gandalfar ::

Zakaj pa pod ceno ne bi štel notri nabavo semen in škropiv?

Vajenc ::

Hvala Okapiju za second opinium, razjasni precej vprašanj. Ampak a se vam ne zdi, da to pelje v smer izumrtja lokalnih sort ali pa, da bomo morali za vsako najdeno peško vprašati "Monstanto", kam jo vržemo?
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

Okapi ::

V smer izumrtja lokalnih sort pelje dejstvo, da se jih kmetom ne splača pridelovati (ker so stroški pridelavi višji, ker so hektarski donosi nižji, ker niso zanimive za potrošnike ... - pač poljubna kombinacija vzrokov). Podobno je tudi s pasmami domačih živali. Ker kmetov nekako ni mogoče prisiliti, da bi pridelovali tržno nezanimive poljščine in si s tem ustvarjali izgubo, imamo semenske banke in kmetijske inštitute, ki skrbijo, da tržno nezanimiva stara sorta ali pasma ne izgine povsem. To počnejo malce iz nostalgičnih vzrokov, podobno kot muzeji, in deloma iz povsem praktičnih, ker se nikoli ne ve, kdaj se bo kakšen gen iz stare sorte morda izkazal za zelo koristnega (ker bo recimo odporen na kakšno novo rastlinsko bolezen).

Ni mi čisto jasno - tule na forumu se vsi spoznajo na makroekonomijo, vsak ve, kako bi morali reševati banke in gospodarstvo, pri preprosti kmečki mikroekonomiji pa vsi odpovedo.>:D Kmetija je malo (ali večje) podjetje, ki mora delovati z dobičkom. Kmet prideluje sorte, ki mu omogočajo najboljše razmerje med vloženim delom in dobičkom (upoštevaje naravne danosti in velikost kmetije). In Monsanto ter ostala agro-podjetja živijo na račun dobičkov kmetov - v njihovem življenjskem interesu je, da imajo kmetje čim večji dobiček, da jim lahko prodajo čim več svojih izdelkov. Ni čisto nič drugače kot pri podjetjih, ki delajo recimo računalniške programe, ali motorne žage za gozdarje.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

SplitCookie ::

Ne splača se jim pridelovati ker:

Na nizke donose ne dobijo subvencij
Ne subvencionira se ostalih sort
Fabrike so fokusirane v monokulture, saj je skladiščenje in obdelava take 'hrane' lažja
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Okapi ::

Prvi dve trditvi nista resnični, tretja pa nima nič skupnega s tem, kaj kdo prideluje.

O.

Vajenc ::

Okapi je izjavil:


Ni mi čisto jasno - tule na forumu se vsi spoznajo na makroekonomijo, vsak ve, kako bi morali reševati banke in gospodarstvo, pri preprosti kmečki mikroekonomiji pa vsi odpovedo.>:D Kmetija je malo (ali večje) podjetje, ki mora delovati z dobičkom. Kmet prideluje sorte, ki mu omogočajo najboljše razmerje med vloženim delom in dobičkom (upoštevaje naravne danosti in velikost kmetije). In Monsanto ter ostala agro-podjetja živijo na račun dobičkov kmetov - v njihovem življenjskem interesu je, da imajo kmetje čim večji dobiček, da jim lahko prodajo čim več svojih izdelkov. Ni čisto nič drugače kot pri podjetjih, ki delajo recimo računalniške programe, ali motorne žage za gozdarje.
O.

Jaz se tukaj bolj čudim tvoji načeloma levi politični ideologiji in hkratnemu zagovarjanju turbo kmečkega kapitalizma. Majhni kmetje že tako komaj shajajo, nakazana smer pa imo slabo kaže celo vrtičkarjem.
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

.:joco:. ::

Vajenc je izjavil:

nakazana smer pa imo slabo kaže celo vrtičkarjem.

Očitno ne.
http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/...
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

Vajenc ::

.:joco:. je izjavil:

Vajenc je izjavil:

nakazana smer pa imo slabo kaže celo vrtičkarjem.

Očitno ne.
http://www.delo.si/gospodarstvo/okolje/...

No sej to nam je že Okapi razjasnil. Gre za smer v katero se nagiba semenska politika.
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

SplitCookie ::

tretja pa nima nič skupnega s tem, kaj kdo prideluje

Seveda ima
Če ne moreš prodati + imaš nižji donos zato ker si raje vložil v diverziteto, si se najebal

http://www.eta-kamnik.si/sl/Izdelki/Vlo...

Tle prodajajo cele 4 vrste fižola

Obstaja pa jih nekajkrat več.

In zdaj, kako boš ti takemu proizvajalcu prodal nek drug fižol, katerega ne najdeš v njegovih produktih ?

Prvi dve trditvi nista resnični


http://www.bloomberg.com/news/2012-03-3...

Subvencije koruze pa so pomenile da se jo večina predela v glucose-fructose syrup ker je tako poceni in za drugo uporabo - ni.

SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Okapi ::

Gre za smer v katero se nagiba semenska politika.
Praktično vsa koruza, ki jo pridelujejo pri nas, je hibridna, in to že desetletja. Kar pomeni, da morajo kmetje seme vsako leto sproti kupiti od proizvajalcev hibridne koruze, ker tisto seme, ki zraste na kmetovi njivi, ni dobro. In podobno velja še za cel kup poljščin. In to ne samo za hibridne sorte, ampak za praktično vse po vrsti. Sodobnemu kmetu se preprosto ne splača shranjevati lastnega semenja za naslednjo setev.

Ali pa recimo krave in prašiči? Za oploditev svojih živali kmetje seme kupujejo, ker je to veliko ceneje, kot imeti lastnega dobrega plemenskega bika ali merjasca. Tako pač deluje sodobno kmetijstvo - tisto, od katerega lahko kmetje živijo. Ekonomika hobby-kmetijstva je seveda čisto drugačna. Na svojem vrtičku lahko solato prideluješ tudi z izgubo, če ti je tako bolj všeč. Samo svojih metod ne moreš vsiljevati pravim kmetom, oziroma se zgražati, če oni počnejo drugače.

O.

veper ::

Seveda ne, ekonomska logika je namreč edini kriterij.

SplitCookie ::

Praktično vsa koruza, ki jo pridelujejo pri nas, je hibridna, in to že desetletja.

Praktično vsa koruza je tudi namenjena krmljenju živali in ne ljudi
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Okapi ::

http://www.bloomberg.com/news/2012-03-3...
Ti si napisal, da je subvencija vezana na (hektarski) donos. Kar ni res, vezana je bodisi na površino (hektare), ali na količino pridelka (tone), v nobenem primeru pa ni na t/ha.

In zdaj, kako boš ti takemu proizvajalcu prodal nek drug fižol, katerega ne najdeš v njegovih produktih
To je stvar povpraševanja na trgu - ali hočejo ljudje kupovati stare sorte fižola ali ne.

Praktično vsa koruza je tudi namenjena krmljenju živali in ne ljudi
Za polento si kdaj slišal?;) In v resnici je čisto vseeno - tudi če gre koruza vmes še skozi želodec prašiča ali piščanca, je še vedno namenjena prehrani ljudi.

O.

SplitCookie ::

Za polento si kdaj slišal?;) In v resnici je čisto vseeno - tudi če gre koruza vmes še skozi želodec prašiča ali piščanca, je še vedno namenjena prehrani ljudi.


Ni vseeno, saj izriva manj donosne (glede na € ali glede na t) poljščine iz trga in viša ceno ostalim živilom na račun subvencionirane pridelave/predelave mesa/mleka

To je stvar povpraševanja na trgu - ali hočejo ljudje kupovati stare sorte fižola ali ne.

Od kdaj pa ljudje sploh odločajo kakšen izdelek bo delala firma ?

Ti si napisal, da je subvencija vezana na (hektarski) donos. Kar ni res, vezana je bodisi na površino (hektare), ali na količino pridelka (tone), v nobenem primeru pa ni na t/ha.

Pol sem pa to nekje narobe prebral.
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

globalna80 ::

Pač furajo zakone in politiko, ki na daljši rok izloči manjše pridelovalce (konkurente), ostanejo samo bolj ali manj korporacije, ki lahko nato monopolno vsiljujejo "suženjski" stil življenja in pravico do hrane. To pravico do hrane pa po mili volji lahko podelijo ali ne podelijo tistemu, ki ustreza "kriterijem" ali pa opravi naročeno delo.
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

Zgodovina sprememb…

Okapi ::

Ni vseeno, saj izriva manj donosne (glede na € ali glede na t) poljščine iz trga in viša ceno ostalim živilom na račun subvencionirane pridelave/predelave mesa/mleka
Pritoži se tistim, ki odločajo o subvencijah. Agro-podjetja nimajo s tem nič in najraje vidijo, da ni nobenih subvencij, ker ima tako večjo težo kakovost njihovih izdelkov in prosti trg.

O.

SplitCookie ::

Me glih ne briga kdo se odloča o subvencijah.

Agro podjetja pa imajo od tega samo + saj lahko dosegajo nižje odkupne cene
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

Okapi ::

Z agro podjetji sem mislil seveda na tiste, ki proizvajajo semenski material, škropiva in gnojila, ker se o njih tu pogovarjamo. Ta ne odkupujejo nobenih pridelkov.

O.

SplitCookie ::

Kakovost gnojil in škropiv, ki so popolnoma sintetične stvari ?

Ne rečem za seme, samo za kemikalije ...
SplitCookie> Prevoziš RDEČO ! jype> Ja? A to je kaj posebnega?
Ramon dekers> Ječa je lahko naravno okolje potem ko se adaptiraš.
jype> CPP ne spoštujem _NIKOLI_

T-h-o-r ::

podgane, ki so jedle gensko spremenjen riž, so 70x pogosteje zbolevale za rakom (neka francoska raziskava)

prispevek na rtv oddaji
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?

PaX_MaN ::

Mhm, jors truli Gilles-Eric "ostali nimate pojma" Seralini.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

BigWhale ::

Vajenc je izjavil:

Jaz se tukaj bolj čudim tvoji načeloma levi politični ideologiji in hkratnemu zagovarjanju turbo kmečkega kapitalizma. Majhni kmetje že tako komaj shajajo, nakazana smer pa imo slabo kaže celo vrtičkarjem.


Majhni kmetje bodo _vedno_ tezko shajali. Iz tocno tega razloga, ker so majhni. To je tudi eden izmed problemov slovenije. Potrebovali bi 'deset kulakov', pa bi bil problem resen. Teh deset kulakov bi imelo tocno toliko traktorjev kot jih potrebujejo in imeli bi optimalno stevilo traktorjev glede na obdelovalno povrsino. Hkrati bi imeli toliko vec obdelovalnih povrsin, da jih ena toca na stajrskem ne bi toliko prizadela, ker bi imeli se nekaj rezerve v prekmurju.

noraguta ::

BigWhale je izjavil:

Vajenc je izjavil:

Jaz se tukaj bolj čudim tvoji načeloma levi politični ideologiji in hkratnemu zagovarjanju turbo kmečkega kapitalizma. Majhni kmetje že tako komaj shajajo, nakazana smer pa imo slabo kaže celo vrtičkarjem.


Majhni kmetje bodo _vedno_ tezko shajali. Iz tocno tega razloga, ker so majhni. To je tudi eden izmed problemov slovenije. Potrebovali bi 'deset kulakov', pa bi bil problem resen. Teh deset kulakov bi imelo tocno toliko traktorjev kot jih potrebujejo in imeli bi optimalno stevilo traktorjev glede na obdelovalno povrsino. Hkrati bi imeli toliko vec obdelovalnih povrsin, da jih ena toca na stajrskem ne bi toliko prizadela, ker bi imeli se nekaj rezerve v prekmurju.

deset ne, 5k-15k pa ja. gre pa trend v to smer.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

Okapi ::

Kit je sicer z desetimi kmeti karikiral, ampak kot zanimivost, po svetu so "kmetije", ki so večje od vsega našega Prekmurja. Največje brazilsko posestvo je veliko kot desetina Slovenije (2000+ km2). Na njej poleg soje in še česa gojijo tudi 50.000 glav govedi (kar je že spet nekaj več kot desetina toliko, kot jih imamo vseh v Slo.).

Največja avstralska kmetija pa je celo večja od Slovenije, ima 30.000 km2, ampak je bolj puščavske narave in imajo "samo" okoli 18.000 glav govedi.

O.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Okapi ()

friendbreez ::

Okapi je izjavil:

Ni vseeno, saj izriva manj donosne (glede na € ali glede na t) poljščine iz trga in viša ceno ostalim živilom na račun subvencionirane pridelave/predelave mesa/mleka
Pritoži se tistim, ki odločajo o subvencijah. Agro-podjetja nimajo s tem nič in najraje vidijo, da ni nobenih subvencij, ker ima tako večjo težo kakovost njihovih izdelkov in prosti trg.

O.


Logika subvencij je itak SAMO IN EDINO tistega, ki odkupuje (recimo pšenico; če kmet enostavno noče prodati po ceni, ki jo mlin ponuja, vsopi država in doplača razliko - zelo špekulativno je pojmovanje, da subvencijo dobi kmet, vendar je resnica popolnoma druga).

PS: ne ven, če ta moj post sploh paše k vaši debati o subvencijah.

Pa še nekaj o semenih: Noetova barka v Avstriji ( http://www.spored.tv/program/noetova-ba...

Vajenc ::

BigWhale je izjavil:

Vajenc je izjavil:

Jaz se tukaj bolj čudim tvoji načeloma levi politični ideologiji in hkratnemu zagovarjanju turbo kmečkega kapitalizma. Majhni kmetje že tako komaj shajajo, nakazana smer pa imo slabo kaže celo vrtičkarjem.


Majhni kmetje bodo _vedno_ tezko shajali. Iz tocno tega razloga, ker so majhni. To je tudi eden izmed problemov slovenije. Potrebovali bi 'deset kulakov', pa bi bil problem resen. Teh deset kulakov bi imelo tocno toliko traktorjev kot jih potrebujejo in imeli bi optimalno stevilo traktorjev glede na obdelovalno povrsino. Hkrati bi imeli toliko vec obdelovalnih povrsin, da jih ena toca na stajrskem ne bi toliko prizadela, ker bi imeli se nekaj rezerve v prekmurju.

To je povšalen ekonomski vidik. Majhne kmete sem mislil tiste, ki si hrano lahko ustvarijo doma, višek nje morda prodajo čez vikend na trgu ali pa čez teden sosedom. In ni res, da bodo takšni vedno težko shajali. Včasih niso. Sedaj, ko se veliki kmetje pufajo v želji po 50k glavi čredi, gre pa majhnim brez pufov res vse težje. Veliki si lahko privoščijo odkupno ceno 30centov/l mleka ali pa drago monsanto seme, mali pač ne. Pa ne mi rečt, da naj še mali postanejo veliki. Da bi bili vsi veliki niti ni prostora, nekateri pa si zaradi različnih razlogov sploh nikoli ne bi želeli postati veliki.
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

noraguta ::

Vajenc je izjavil:

BigWhale je izjavil:

Vajenc je izjavil:

Jaz se tukaj bolj čudim tvoji načeloma levi politični ideologiji in hkratnemu zagovarjanju turbo kmečkega kapitalizma. Majhni kmetje že tako komaj shajajo, nakazana smer pa imo slabo kaže celo vrtičkarjem.


Majhni kmetje bodo _vedno_ tezko shajali. Iz tocno tega razloga, ker so majhni. To je tudi eden izmed problemov slovenije. Potrebovali bi 'deset kulakov', pa bi bil problem resen. Teh deset kulakov bi imelo tocno toliko traktorjev kot jih potrebujejo in imeli bi optimalno stevilo traktorjev glede na obdelovalno povrsino. Hkrati bi imeli toliko vec obdelovalnih povrsin, da jih ena toca na stajrskem ne bi toliko prizadela, ker bi imeli se nekaj rezerve v prekmurju.

To je povšalen ekonomski vidik. Majhne kmete sem mislil tiste, ki si hrano lahko ustvarijo doma, višek nje morda prodajo čez vikend na trgu ali pa čez teden sosedom. In ni res, da bodo takšni vedno težko shajali. Včasih niso. Sedaj, ko se veliki kmetje pufajo v želji po 50k glavi čredi, gre pa majhnim brez pufov res vse težje. Veliki si lahko privoščijo odkupno ceno 30centov/l mleka ali pa drago monsanto seme, mali pač ne. Pa ne mi rečt, da naj še mali postanejo veliki. Da bi bili vsi veliki niti ni prostora, nekateri pa si zaradi različnih razlogov sploh nikoli ne bi želeli postati veliki.
pač neka meja je kje se ekonomsko stvar izplača in kje je stvar hobi in žre denar. saj se greš lahko bio in vse ostalo če se na koncu računica ne izide je treba zapret štacuno dol. GSO per se zaenkrat niti ne pripomore k nekim vau pridelkom.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!

BigWhale ::

Vajenc je izjavil:

To je povšalen ekonomski vidik. Majhne kmete sem mislil tiste, ki si hrano lahko ustvarijo doma, višek nje morda prodajo čez vikend na trgu ali pa čez teden sosedom. In ni res, da bodo takšni vedno težko shajali. Včasih niso. Sedaj, ko se veliki kmetje pufajo v želji po 50k glavi čredi, gre pa majhnim brez pufov res vse težje. Veliki si lahko privoščijo odkupno ceno 30centov/l mleka ali pa drago monsanto seme, mali pač ne. Pa ne mi rečt, da naj še mali postanejo veliki. Da bi bili vsi veliki niti ni prostora, nekateri pa si zaradi različnih razlogov sploh nikoli ne bi želeli postati veliki.


To je tako kot z narocnino na Adobe Suite. Ce si na mesec/sezono ne mores privosciti X EUR za tvoj hobi, potem se zacni ukvarjati s cim drugim ali pa uporabi kaksno alternativo.

Ce si pravna oseba in si ne mores privosciti X EUR za osnovna sredstva, potem delas nekaj narobe.

Ravno to hocem povedati. Ce si premajhen, potem imas proizvodne stroske toliko vecje glede na pridelek. Stroski pac ne rastejo linearno. Namesto, da imamo deset kmetov, ki imajo vsak po sto krav imejmo raje enega, ki ima 1000 krav. Slednji bo veliko lazje posloval. In ce mu bo v pozaru zgorelo 100 krav, jih bo imel se 900, izgubo bo lazje utrpel, kot tisti manjsi, ki mu bo zgorelo vseh 100 krav.

Trg bo vedno favoriziral tiste, ki lahko ponudijo nizjo ceno.

Vajenc ::

BigWhale je izjavil:


Trg bo vedno favoriziral tiste, ki lahko ponudijo nizjo ceno.

Ja sej pravim, to velja če gledaš z ekonomskim vidikom. Tako kot vedno, pa obstajajo tudi danes ljudje, ki so sposobni plačati 10 kratnik cene v marketu za gnilo sadje-zelenjavo v Kalčku, ker verjamejo, da je ta bolj kvalitetna. Nekateri ne zaupajo velikim kmetom in si želijo sami pridelati hrano, čeprav je glede na vložen čas ta dražja od tiste s police marketa. Nekateri pa samo uživajo v ustvarjanju življenja.

To je tako kot z narocnino na Adobe Suite. Ce si na mesec/sezono ne mores privosciti X EUR za tvoj hobi, potem se zacni ukvarjati s cim drugim ali pa uporabi kaksno alternativo.

Kaj pa, če Adobe prepove Gimp, zato ker je PS boljši? A je to ok?

Namesto, da imamo deset kmetov, ki imajo vsak po sto krav imejmo raje enega, ki ima 1000 krav.

Ostalih devet kmetov naj pa proda kmetijo in denar vloži na borzo? Get a grip!
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vajenc ()

BigWhale ::

Vajenc je izjavil:

To je tako kot z narocnino na Adobe Suite. Ce si na mesec/sezono ne mores privosciti X EUR za tvoj hobi, potem se zacni ukvarjati s cim drugim ali pa uporabi kaksno alternativo.

Kaj pa, če Adobe prepove Gimp, zato ker je PS boljši? A je to ok?

Adobe je samo prepovedal, da ti tvoj suite ne dajes naokol se drugim. Gimpa ni nikomur prepovedal.

Vajenc je izjavil:

Namesto, da imamo deset kmetov, ki imajo vsak po sto krav imejmo raje enega, ki ima 1000 krav.

Ostalih devet kmetov naj pa proda kmetijo in denar vloži na borzo? Get a grip!

Ja, recimo. Nevem, a zdej jim bomo pa subvencije dajal kr tko? Zakaj hudica se meni ne da kdo subvencije za moj posel?

Jaz _nikjer_ ne pravim, da je kmetovanje lahek poklic in da je kmetom lahko. Dalec od tega. Ampak z drobljenjem industrije ne pridobimo nicesar. Samo izgubljamo. Obdelovalne povrsine vzdrzijo doloceno stevilo kmetij, ce je teh kmetij prevec, potem ne bo nobena delala dobicka in bodo _vse_ delale z izgubo.

Isto je, kot ce odpres dve trgovini v nekem manjsem kraju. Ce je stevilo kupcev premajhno, potem nobena trgovina ne more poslovati pozitivno. Eno trgovino zapres, pa je takoj druga pozitivna in se prinasa dobicek. Nevem zakaj to ne bi veljalo za kmetije? Oziroma zakaj bi morale biti manjse kmetije neka izjema, ki bi jo morali potem drugi podpirati in resevati iz dolgov.

Okapi ::

Tako kot vedno, pa obstajajo tudi danes ljudje, ki so sposobni plačati 10 kratnik cene v marketu za gnilo sadje-zelenjavo v Kalčku,
Če najde mali kmet takšno nišo, toliko bolje za njega. Ni pa mogoče pričakovati, da bo to uspelo vsem malim kmetom.

Ko so Japonci začeli delati poceni digitalne ure, je 90% švicarskih urarskih manufaktur propadlo, 10% jih je pa našlo nišo v bogatih ljubiteljih mehanskih ur.

O.

Vajenc ::

Adobe je samo prepovedal, da ti tvoj suite ne dajes naokol se drugim. Gimpa ni nikomur prepovedal.

Pri semenih bodo moral prepovedat veter ali pa druga semena.

Nevem, a zdej jim bomo pa subvencije dajal kr tko? Zakaj hudica se meni ne da kdo subvencije za moj posel?

Tudi za tvoj posel se jih dobi. Samo ne kmetijske ;) Precej majhnih kmetov pa se sploh ne ukvarja s subvencijami, ker so za njihovo njivo in par krav premajhne.

Ampak z drobljenjem industrije ne pridobimo nicesar. Samo izgubljamo.

Valda nimaš v mislih ljudi, ki hrano kupijo na lokalni tržnici? Bi bilo po tvoje bolje, če bi na koncu vso govedo vzgajali v Argentini in vso pšenico v Rusiji?
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

Okapi ::

Bi bilo po tvoje bolje, če bi na koncu vso govedo vzgajali v Argentini in vso pšenico v Rusiji?
Seveda bi bilo bolje. Vsaj dokler bi deloval prosti trg. Mit o pomembnosti prehranske samozadostnosti sodi v 19. stoletje.

O.

Vajenc ::

Okapi je izjavil:

Bi bilo po tvoje bolje, če bi na koncu vso govedo vzgajali v Argentini in vso pšenico v Rusiji?
Seveda bi bilo bolje. Vsaj dokler bi deloval prosti trg. Mit o pomembnosti prehranske samozadostnosti sodi v 19. stoletje.
O.

Zdej, ko je kriza, je samozadostnost spet moderna. Ker prosti trg ni nikjer povsem prost, je takšna moda povsem primerna.
Not only is there no God, but try finding a plumber on Sunday.
Woody Allen

Okapi ::

Trg je še vedno več kot dovolj prost, da lahko brez problemov uvažamo cenejšo govedino in pšenico, kot jo sami pridelamo.

O.

veper ::

Okapi je izjavil:

Bi bilo po tvoje bolje, če bi na koncu vso govedo vzgajali v Argentini in vso pšenico v Rusiji?
Seveda bi bilo bolje. Vsaj dokler bi deloval prosti trg. Mit o pomembnosti prehranske samozadostnosti sodi v 19. stoletje.
O.

Ne gre samo za prehransko samozadostnost.
Kaj pa, če je v Rusiji več let zapored suša in zato nič žita? V Argentini pa epidemija norih gla... pardon, krav, in nič mesa/mleka?

Pa še en bolj realističen scenarij: Rusija kot edina proizvajalka se odloči izsiljevati, tako kot to počne z zemeljskim plinom. Pridemo v paradoks: zaradi (po tvoje) delovanja prostega trga je svoboda trga omejena.

To sem poskusil izpostaviti že v enem od prejšnjih postov. Problem GSO niti ni toliko sama tehnologija. Sicer imam tudi proti njej sami mnogo ugovorov in argumentov, ampak kritična ovira za gensko tehnologijo je po mojem pojmovanju prav narava človekovega družbenega in političnega delovanja. Kako boš nekomu pristrigel krila, ko mu enkrat daš monopol nad hrano?

Deloma bi še razumel ekonomsko logiko GSO (ki je zelo kratkoročna, TBH). Razumem tudi, da po ekonomski logiki (edini zveličavni, to smo že ugotovili) mali kmetje ne preživijo, razdrobljena proizvodnja se ne izplača itd.
Nikakor in nikoli pa ne morem razumeti, zakaj bi nekdo to zagovarjal. Zakaj bi prepustil usodo prehrane človeštva ter tisočletja kulturno-naravne dediščine na milost in nemilost organizaciji, ki deluje v prvi vrsti po ekonomski logiki? Pa naj je ta organizacija še tako dobronamerna. Vem, nič boljša in nič slabša ni od ostalih podjetij - ampak jaz trdim, da bi za tako pomembno in odgovorno nalogo morala biti boljša. Veliko boljša.

Tako kot ne bi vsega svojega do zdaj in v bodoče (!) zasluženega denarja - vsega - vložil v eno samo naložbo, tako tudi nisem pripravljen zaupati nečesa tako pomembnega eni sami organizaciji.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: veper ()

Okapi ::

Saj nikoli ni ena sama. Če bo Argentina podražila govedino, jo bomo pa iz Avstralije uvažali, ali Brazilije. V skrajni sili pa še vedno lahko začnemo rediti tudi lastno. Tudi Monsanto ni edini, kot zmotno misli neuka javnost, ampak ima veliko konkurence.

O.

veper ::

Nima je toliko, da ne bi mogel nastati kartel.
Sicer pa tudi glede plina ni Rusija edina, pa ji gre z izsiljevanjem kar spodobno.
Najbolj pa se motiš glede skrajne sile. Ali pa morda res misliš, da lahko vsak farmacevt/sistemski administrator/sociolog v eni sezoni pogrunta vse, kar je potrebno vedeti za uspešno živinorejo?

PaX_MaN ::

Ali pa morda res misliš, da lahko vsak farmacevt/sistemski administrator/sociolog v eni sezoni pogrunta vse, kar je potrebno vedeti za uspešno živinorejo?

Zakaj bi pa metal stran cajt pa gnar z učenjem neukih, če že maš za to usposobljene ljudi(=kmete)?

veper ::

PaX_MaN je izjavil:

Ali pa morda res misliš, da lahko vsak farmacevt/sistemski administrator/sociolog v eni sezoni pogrunta vse, kar je potrebno vedeti za uspešno živinorejo?

Zakaj bi pa metal stran cajt pa gnar z učenjem neukih, če že maš za to usposobljene ljudi(=kmete)?

Zdaj jih imaš, ampak čim enkrat za 10-20 let izvoziš tako delo drugam, si kastriral domače znanje.

Matthai ::

Okapi je izjavil:

Saj nikoli ni ena sama. Če bo Argentina podražila govedino, jo bomo pa iz Avstralije uvažali, ali Brazilije. V skrajni sili pa še vedno lahko začnemo rediti tudi lastno.

To pa ne! Če začnemo gojiti govedo sami, to preveč spominja na samooskrbo!

:))
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

Okapi ::

Zdaj jih imaš, ampak čim enkrat za 10-20 let izvoziš tako delo drugam, si kastriral domače znanje.
Nikoli ne bomo 100% vse hrane uvažal (ker vseeno nismo Monako ali Singapur), živinorejci, ki pokrivajo 10% potreb, so pa dovolj velik rezervoar znanja, da v krizi v enem letu zalaufajo farme, ki pokrijejo večino potreb. Med 2. svetovno vojno so v Ljubljani Kongresni trg preorali in spremenili v vrtičke.

O.

Hayabusa ::

Povprečna starost Slo kmeta je cca 60 let...
Znanje je potrebno negovati, drugače izgine.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Hayabusa ()

Okapi ::

Za ohranjanje znanja samooskrba ni potrebna. Saj tudi črpat nafto znano in rudarit, pa nikakor nismo sposobni vse potrebne nafte in vseh rud in premoga nakopati.

O.

Hayabusa ::

Če si nazadnje betoniral pred 20 leti, kako lahko pričakuješ da boš danes ?

Nimaš ne usposobljenih ljudi ne opreme.

Okapi ::

Vprašal bom tistega, ki zna betonirati, in kupil opremo. V čem je problem?

O.

veper ::

1) Da nimaš koga vprašati, ker si jih pred 20 leti prepričal, da je znanje betoniranja neuporabno.
2) Da nimaš nobenega dobavitelja materiala in opreme, ker je betoniranje pred 20 leti šlo zu Grunt.
3) Da bodo tvoji izdelki prvo leto ali dve daleč pod kriteriji in da od tega ne boš mogel živeti.
4) Da se delaš neumnega, oziroma da očitno res verjameš tisto, na kar sem namigoval zgoraj: da se lahko kdor koli po potrebi v nekaj mesecih spremeni v izkušenega živinorejca.
strani: 1 ... 13 14 15 16 17 18


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Ministrstvo "po nesreči" dovolilo uporabo GSO. (strani: 1 2 )

Oddelek: Problemi človeštva
9611801 (9024) String
»

Kako do GMO oz. GSO semen

Oddelek: Problemi človeštva
152576 (1179) Matija82
»

GSO in varnost? (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Problemi človeštva
14915167 (12302) thramos

Poljaki prepovedali GSO koruzo

Oddelek: Problemi človeštva
6600 (528) Ziga Dolhar
»

Francija letos brez Monsanto koruze (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )

Oddelek: Novice / Industrijska lastnina
32534411 (28247) Icematxyz

Več podobnih tem