Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO)

veper je 29. maj 2013 ob 00:43 izjavil:

Poudarjam (kar sem že večkrat, pa bom očitno še moral) - GSO se mi ne zdijo sporni s stališča posameznikovega zdravja. Sporni se mi zdijo s stališča prehranske in okoljske politike in, če sem malo megalomanski, nasplošno s stališča igranja z zadevami, ki se jih da v roku nekaj let zavoziti, popraviti pa verjetno nikoli.

Tocno isto lahko naredis z navadnim krizanjem in selekcijo. Isto. In v isto kratkem casu. Tvoje spremenjeno seme se bo uvajalo enako hitro, kot se uvaja neko GS seme. In zdravje tukaj nima nobene veze. A je kdo testiral krizance med starimi vrstami psenice in ostalimi zadevami preden je dal na trg psenico?

veper je 29. maj 2013 ob 00:43 izjavil:

Semena žit so npr. kaliva le nekaj let. Če bi zaradi prevelike razširjenosti GSO in premajhne znotrajvrstne raznolikosti prišlo do kakšnega zloma (npr. neobvladljiv izbruh nekega škodljivca), si s starimi sortami ne bi mogli pomagati, če bo na voljo le tistih nekaj semen v genskih bankah, ker bi trajalo nekaj sezon, preden bi zadeva spet stekla - človek pa na hrano ne more čakati nekaj sezon.

Tako kot zgoraj, do tega lahko pride tudi z navadnim krizanjam in selekcijo. V nekaj sezonah pogruntas, da je tvoje seme blazno dobro, ga zreklamiras, prodas, uporabljajo ga vsi (tako kot danes psenico), ce sedaj pride do izbruha kaksne bolezni, bo stala. :) Sejemo eno pescico vrst psenice, pa nihce ne dela panike zaradi tega.

veper je 29. maj 2013 ob 00:43 izjavil:

Mimogrede, nihče mi ni odgovoril, kateri je tisti problem, ki ga GSO rešujejo. Zakaj jih rabimo? Zakaj jih rabi človeštvo kot celota?

Kateri problem pa resuje televizija? Saj je ne potrebujemo. A ne? Dokler je trzisce za GSO, se bodo GSO prodajali. Ce trzisca ne bo vec, se ne bodo prodajali.

A zato mamo (iz)redni nadzor nad "ne-GSO" "naravno" hrano, ker "vedno veš kaj si kupil"?

http://www.i-sis.org.uk/list.php

"Znanstveniki" ?

Kamran je 29. maj 2013 ob 16:39 izjavil:

PaX_MaN je 29. maj 2013 ob 15:41 izjavil:

A zato mamo (iz)redni nadzor nad "ne-GSO" "naravno" hrano, ker "vedno veš kaj si kupil"?

To je ustvarjanje umetnega pritiska oz. demoniziranje ne-GSO poljščin, zato da se bo potem v paniki GSO pokazalo kot "oh in oh". Folk bo pa nasedel. Tako kot tista zgodba z nemškimi kalčki oz. kumarcami, če se še spomnite.

To ni noben pritisk; da se vrši nadzor na kao super duper über "naravno", "ne-GSO" hrano - je dejstvo.
Dobr jutr, a vam je kava dobr prsmrdela?

Monsanto gensko spremenjenih rastlin ne bo več ponujal Evropi

hendriks je 29. maj 2013 ob 16:00 izjavil:

http://www.i-sis.org.uk/list.php

"Znanstveniki" ?

Da ne bodo samo "znanstveniki" en malo bolj kredibilen vir.

švrk je 1. jun 2013 ob 22:37 izjavil:

Monsanto gensko spremenjenih rastlin ne bo več ponujal Evropi

A to je slabo?

odkrili monsantova polja z neodobreno gensko spremenjeno pšenico?

In zakaj lažeš? Tisto niso bila "monsantova polja" in to pšenico je ameriška FDA že pred nekaj leti odobrila za človeško prehrano, samo so se potem pri Monsantu odločili, da je vseeno ne bodo tržili. Očitno je (najmanj) en kmet ugotovil, da raste bolje od klasične, ukradel semena (s testnih polj) in jo nezakonito prideloval.

O.

Ajoj, koliko časa bodo še strašili s tem Seralinijem. Njegova "raziskava" je vredna natanko 0. Sodi v isto kategorijo kot recimo Pons-Fleischmannova hladna fuzija ali Benvenistova homeopatija.

O.

Zgoraj je nekdo napisal da so GSO in križanci praktično enak "produkt".

Niso!

Križanci so naravna selekcija s pomočjo človeka in pri tem izbiramo za osnovo starše, katerih lastnosti želimo ohraniti oz. poudariti. Tudi tu prihaja do problemov, predvsem pri živalih (npr. bolezni značilne za določene pasme psov).

GSO je pa neposredni vpliv na določeno lastnost. Npr. vcepitev gena v sojo, da je odporna na škropivo (mislim da Monsanto).

Pri križancih se lastnosti ne morejo naenkrat toliko spremeniti, da bi bili kar naenkrat škodljivi za zdravje ljudi, kako pa je pri GSO pa ne moremo trditi. Se bo videlo čez nekaj let.

LP

Ti, Okapi, si pa na žalost samo še eden v množici tistih, ki verjamejo, da je dobro dobiti točno in izključno tisto, kar misliš, da hočeš.

Z genskim inženiringom morda "veš", kaj dobiš (čeprav ne, ampak ok), ne veš pa, kako bo to funcioniralo v naravi, gospodarstvu in družbi.
Pri križanju je to tveganje bistveno manjše (nikakor pa ne tudi odpravljeno).

GSO ni doslej v 20+ letih povzročil še prav nobene resne težave. Zaradi posledic enega samega klasičnega križanja je v Ameriki umrlo že na desetine (če ne stotine) ljudi. V Braziliji so pred 50+ leti križali evropske čebele z afriškimi (v upanju, da bodo križanci od evropskih podedovali pridnost in od afriških odpornost na tropske kraje). Nastale pa so podivjane "killer bees", ki se od takrat že osvojile vso J. Ameriko in prodrle daleč v ZDA in povsod delajo štalo.

In kljub temu lahko še vedno vsak čebelar po svoje križa matice in trote, brez kakršnegakoli nadzora.

In to sigurno ni edini primer negativnih posledic klasičnega križanja.

O.

imagodei je 13. jun 2013 ob 11:35 izjavil:

S križanjem misliš na klasično žlahtnjene rastlin?

Kako lahko kipar izkleše iz kosa kamna Davidov kip, če pri tem uporablja kroglo za rušenje stavb?

"Križanje" je v primerjavi z genskim inženiringom tako, kot je nevrokirurgija v primerjavi s srednjeveško amputacijo okončine. Če to ni jasno, se naprej ne moremo pogovarjat.

Ne, s križanjem mislim hibridizacijo (-> t.i. hibridi F1), do katere imam večinoma enake pomisleke kot do genskega inženiringa, a so pri slednjem te iste slabe lastnosti bistveno močneje izražene (tako ekološke - v smislu vede o odnosih med vrstami ter z okoljem - kot sociološke), zato mu tudi močneje nasprotujem.

Tvoje primerjave do neke mere držijo, vendar nič bolj kot tale: "'Križanje' je v primerjavi z genskim inženiringom tako, kot je kasetna bomba v primerjavi z jedrsko. Če ti to ni jasno, se naprej ne moremo pogovarjat."
Genski inženiring je totalen tehnološki overkill, ki je povrhu vsega povezan še s kopico socioekonomskih problemov (pa ne mislim zdaj mamca-proteste).

Ne govorim o lastnostih organizmov.
To poudarjam za vsak slučaj - če sta slučajno ti ali Okapi brala tisto, kar sta mislila, da piše, namesto tistega, kar res piše.

Tole zna precej spremeniti področje raziskovanja GSO:

http://www.siol.net/novice/svet/2013/06...

Ameriško vrhovno sodišče je soglasno odločilo, da nima nihče pravice patentirati naravnih človeških genov, lahko pa patentirajo tako imenovane sintetične gene cDNK.

Okapi je 13. jun 2013 ob 22:12 izjavil:

Ja, razvoj kakšnega novega zdravila se bo upočasnil. Upaj, da ne bo eno od tistih, ki bi tebi ali tvojim najdražjim prišlo prav.

O.

Ni nujno, da se bo karkoli, kar bi lahko prišlo prav, kakorkoli upočasnilo!
Govora je o patentu. Hormone (naprimer) lahko patentiraš? Ne. Lahko pa z njimi marsikaj zdraviš.

Ps: lahko pa patentiraš hormon tako, da zamenjaš kakšno skupino na aromatskem obroču tega hormona naprimer. In služiš mastno (s pomočjo patenta). Zdraviš pa ne nič bolje/učinkoviteje, kot z naravnim (identičnem naravnemu)

Mhm, kr z žlico so ga začel jest. Valjda je bil pol ogenj na podstrešju, prvem nadstropju, pritličju in še v kleti.

Daj, Okapi, ustavi to poceni žajfasto igranje na čustva, sicer ti bom začel naštevati ljudi, katerih gluhonema hčerka s sladkorno, levkemijo in astmo ni dobila zdravniške oskrbe, ker je Monsanto njenemu stricu odžrl delo, ja?

Nobenega vraga ni, samo kemiki so medtem še boljše "diditije" izumili.

Lahko se odločiš, ali imaš raje 6% verjetnost da te pobere malarija ali pegasti tifus, ali 0,006% da te pobere DDT.

Bom poskušal malo popraviti tvojo grobo statistiko!

http://en.m.wikipedia.org/wiki/DDT (DDT efects on human health je poglavje, ki ga malo natančneje poglej).

Ko boš vse podatke statistično obdelal (diabetes in ostale hormonske težave, neplodnost pri moških, bolezni pri otrocih, pojav karcinomov in ostalih ireverzibilnih celičnih sprememb itd. itd.) in upošteval poleg tega še zvišano umrljivost zaradu vsega naštetega (poleg stroškov zdravljenja...), bo morda statistika malo drugačna od 1000x koristnejše uporabe DDT-ja, kot je umrljivost za samo malarijo! (najbrž si v svojih podatkih uporabljal samo podatek umrljivost zaradi zastrupitve z DDT-jem kot posledico akutne/kronične zastrupitve).

(Poleg tega lahko v račun vključiš še spremenljivko skorajšnjega izumrtja kakšne živalske vrste zaradi masovne uporabe DDT in impact na človeštvo).

Verjemi mi, če bi DDT še danes masovno uporabljali, bi imeli toliko zdravstvenih problemov (poleg okoljskih), da bi bila umrljivost že večja, kot od malarije same! (predstavljaj si samo kakšno vojno zaradi posledic uporabe DDTja na okolje in ljudi - v zelo kriznih razmerah se ljudje gledajo skozi "puškino oko" in ne sončna očala).

Pogledi od tu in tam.
Oziroma "Tidy stories, in favour of or against GM crops, will always miss the bigger picture, which is nuanced, equivocal and undeniably messy."

http://www.nature.com/news/case-studies...

minime je 21. jan 2014 ob 09:06 izjavil:

Zanima me koliko semenskih podjetij v evropi je monsanto pokupil v zadnjih letih.

In kaj potem, če jih je Kaj se pa sploh prodajajo

Kot prvo - to z GSO nima popolnoma nič skupnega.
Kot drugo - kje so primerjalni rezultati o količini mikotoksinov?

O.

Mipe je 17. jul 2014 ob 22:17 izjavil:

Organsko pridelana hrana ima mnogo več antioksidantov in veliko manj toksičnih kovin ter pesticidov.

Uhhh:

Higher antioxidant concentrations and less cadmium and pesticide residues in organically-grown crops: a systematic literature review and meta-analyses

Toksičnih kovin je več.
Pa da naštevajo procente je mal tko, tko. Če je meja 0.5mg/kg, pa je v neorganski 0.02mg/kg v organski pa 0.01mg/kg nečesa ni neki huda razlika.
Še znanstveni članek.

Piše v članku:

Metabolites produced by micro-organisms on plants (e.g. mycotoxins) were not the subject of the present systematic literature review and meta-analyses.