Novice » Industrijska lastnina » Francija letos brez Monsanto koruze
jest10 ::
2000 let nam je slo cist fino BREZ teh semen.
Niti ne. Številna obdobja lakote zaradi neprilagojenih rastlin so bila zelo pogosta.
Poleg tega se človeštvo bolj malo časa šteje v miljardah Eko "naravna pridelava"(rastlin, ki tako ali tako nimajo nobene veze več z naravnimi) tega števila ne prehrani
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jest10 ()
PacificBlue ::
Eko "naravna pridelava"(rastlin, ki tako ali tako nimajo nobene veze več z naravnimi) tega števila ne prehrani
Mas kak link ali je to bolj ugibanje?
Moje mnenje je, da bi morali kmetijstvo bolj usmerit v pridelavo hrane za ljudi in ne živali.
I’m out.
:3
:3
Okapi ::
Številna obdobja lakote zaradi neprilagojenih rastlin so bila zelo pogosta.Looookato (pa še marsikomu) se poleg tega niti se sanja, kako je videti pridelava semen za setev. Popolnoma naivna in zgrešena je predstava, da kmet preprosto par žakljev koruze ali pšenice spravi v klet in to uporabi naslednjo sezono za setev.
Semenski material se prideluje ločeno, na veliko bolj skrben način (bolj je treba pazit na plevel, na zdravje rastlin, na škodljivce ...). In potem je še veselica s skladiščenjem, če hočeš, da ostane dovolj velik odstotek semen kaljiv. Zato kmetje že dolgo seme kupijo vsako leto sproti, od specializiranih pridelovalcev, ki se ukvarjajo samo s pridelavo semena za setev.
O.
BlueRunner ::
Shranjevanje lastnega semena za naslednjo sezono je stvar 19. stoletja in mogoče še kakšnih vrtičkarjev.
A zato so pred enim mescem mel velko konferenco v Sloveniji, kjer so delal paniko, da dejansko nimam vec zaloge lastnih semen in da bo prioriteta te vlade, da se to popravi predn rpide do problema?
To bi bil problem, ce bi bila Slovenija vsaj priblizno blizu samozadostnosti.
2000 let nam je slo cist fino BREZ teh semen.
Ne bi bil preprican za zadnjih 40-50 let. V veliki meri se je to unicilo ze z hibridi, sploh pri krompirju.
Edini problem, ki smo ga ustvaril je to, da smo unicili pomen kmetijstva in da se z njim danes nihce noce ukvarjat.
V ekonomskem okolju, kjer drzava nima:
a) veliko moznosti intenzivne pridelave; in
b) moznosti zascitnih carin, ki bi scitile ekonomsko manj profitabilno domaco pridelavo,
bo kmetijstvo v razvoju omejeno na tisto, kar lahko primarno proda lokalno, cesar ni mozno pridelovati intenzivno in tistega, kar lahko proda po primerljivi ceni z ceno iz uvoza in tisto, kar drzava neposredno subvencionira (znotraj EU dovoljena zamenjava za zascitne carine). Ostalo bo zastalo oziroma izginilo.
Samo zato mamo pomanjkanje lastne zelenjave in moramo vse uvazat iz ne vem...Indije pa bogve iz kje se.
Other way around. Pomankanje lokalnih pridelkov prvenstveno izvira iz tega, da jih:
a) je uvoz cenovno ugodnejsi;
b) je domaca produkcija zelo majhna, ker je tezko prodati veliko stvari, ki so ze pri pridelavi toliko drazje od uvozenih.
Ni pa kaksnega hudega pomankanja lokalnih vrtnin po mestih, sploh kaksni Ljubljani. Na vsakem vrticku imas vec kot dovolj s svincem (poleg ceste) ali potencialno drugimi kemikalijami (vrticki na nekdanjem vojaskem odpadu?) zastrupljenih vrtnin, ki so bojda "eko" in "zdrave". Ce ni ravno sosed na drugi strani res zlil liter insekticida tam, kjer bi zadoscala dva pritiska na pumpici.
perovice ::
PacificBlue je izjavil:
Eko "naravna pridelava"(rastlin, ki tako ali tako nimajo nobene veze več z naravnimi) tega števila ne prehrani
Mas kak link ali je to bolj ugibanje?
Moje mnenje je, da bi morali kmetijstvo bolj usmerit v pridelavo hrane za ljudi in ne živali.
ja kmetje pa zivali redimo zarad lepšiga... ne za to da bi ble za hrano oziroma da nam dajejo hrano (veste mleko v tetrapaku se kar samo od sebe znajde)... ampk zato k mamo kmetje preveč dnarja.. dajte no malo razmisleka ne škodi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perovice ()
PacificBlue ::
Manj pridelave mesa, pridobili bi pri povrsini in bi gojili hrano za ljudi(več hrane-večji izkoristek). Koliko povrsin namenjenih za silažno koruzo je recimo v zda ali v sloveniji? so statistike na netu..
Slovenija niti ni priblizno se zmozna samooskrbet z zelenjavo, vzroke verjetno ni težko najti. Pa sem s kmetije, da ne bo pomote.
Slovenija niti ni priblizno se zmozna samooskrbet z zelenjavo, vzroke verjetno ni težko najti. Pa sem s kmetije, da ne bo pomote.
I’m out.
:3
:3
Gandalfar ::
PacificBlue: v sloveniji ze sedaj ostajajo polscine, ki jih kmetje niti pod razno ne morejo prodati po ceni, s katero bi bili zadovoljni. V tem okolju bi ti se dodatno vecal kmetijske povrsine?
perovice ::
sej ravno to je problem kmetijstva. vsi bi radi imel pocen hrano po možnosti še domačo, realne cene nebi plačou nihče... potem pa kmetje vsako leto dobimo subvencije, ki so že tako nizke in je samo vprašanje časa koliko časa bodo še prihajale, smo pa že podpiranci države in nevem kaj še. zaradi mene lahko subvencije takoj ukinejo, samo potem naj bo cena pridelkov takšna kot bi mogla bit
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perovice ()
Kandidat ::
Kandidat> Ok, ali misliš, da bi celotno prebivalstvo lahko shajalo samo z bio hrano (brez uporabe umetnih gnojil)?
Kaj pa so umetna gnojila? Ker če je blato govedi naravno gnojilo, potem je tudi kompost + NPK popolnoma dovolj naravno - vsaj kar se tiče vsebnosti snovi, potrebnih za rast rastlin (razen če smatramo, da ima blato goveda zraven vključeno še neizmerljivo auro, ki na nekakšen način vpliva na rast rastlin).
Gnoj ni umetno gnojilo. Umetna gnojila so pridobljena s kemijskimi postopki (dušikova gnojila npr. preko proizvodnje amoniaka iz dušika iz zraka), fosforjeva gnojila preko fostatov, ki jih izkopljemo,...
Brez "umetnega" vnašanja dušika, fosforja in drugih elementov nazaj v cikel bi zemljo izčrpali in ne bi mogli preskrbeti hrane za 7 miljard.
In umetna gnojila se uporabljajo, ne me zdej prosit za link. Ker jaz vas tud ne prosim za link da se GSO hrana uporablja. To je preveč osnovno.
Sem pa zato, da so GSO živila označena.
Jaz jih bom z veseljem kupoval.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Kandidat ()
BlueRunner ::
Okapi ::
S tem, da je označevanje v tem primeru dejansko krivično, ker tistim, ki klasične poljščine škropijo, ni treba označevati, s čim vse so škropljene in obdelane. Pa so pesticidi dokazano škodljivejši od GSO. Izveš samo, da moraš jabolka in solato oprati.
Poleg tega ni treba označevati sort. Zakaj mora biti označena samo polenta iz GSO, ne pa tudi polenta iz hibridne koruze? Ali iz kakšne sorte, ki so jo razvili z radioaktivnim pospeševanjem mutacij?
To je tudi argument, ki ga uspešno uporabljajo v ZDA. Ali veljajo pravila o označevanju za vse, ali pa nič.
O.
Poleg tega ni treba označevati sort. Zakaj mora biti označena samo polenta iz GSO, ne pa tudi polenta iz hibridne koruze? Ali iz kakšne sorte, ki so jo razvili z radioaktivnim pospeševanjem mutacij?
To je tudi argument, ki ga uspešno uporabljajo v ZDA. Ali veljajo pravila o označevanju za vse, ali pa nič.
O.
Kandidat ::
S tem, da je označevanje v tem primeru dejansko krivično, ker tistim, ki klasične poljščine škropijo, ni treba označevati, s čim vse so škropljene in obdelane. Pa so pesticidi dokazano škodljivejši od GSO. Izveš samo, da moraš jabolka in solato oprati.
Poleg tega ni treba označevati sort. Zakaj mora biti označena samo polenta iz GSO, ne pa tudi polenta iz hibridne koruze? Ali iz kakšne sorte, ki so jo razvili z radioaktivnim pospeševanjem mutacij?
To je tudi argument, ki ga uspešno uporabljajo v ZDA. Ali veljajo pravila o označevanju za vse, ali pa nič.
O.
Ja to je pa tudi res. Nalepke bi morale biti tudi za škropiva, umetna gnojila,...
Ampak potem bi bile itak še same nalepke in opozorila.
mihec87 ::
S tem, da je označevanje v tem primeru dejansko krivično, ker tistim, ki klasične poljščine škropijo, ni treba označevati, s čim vse so škropljene in obdelane. Pa so pesticidi dokazano škodljivejši od GSO. Izveš samo, da moraš jabolka in solato oprati.
Poleg tega ni treba označevati sort. Zakaj mora biti označena samo polenta iz GSO, ne pa tudi polenta iz hibridne koruze? Ali iz kakšne sorte, ki so jo razvili z radioaktivnim pospeševanjem mutacij?
To je tudi argument, ki ga uspešno uporabljajo v ZDA. Ali veljajo pravila o označevanju za vse, ali pa nič.
O.
Kaj pol GSO zadeve bi mele dve oznaki? GSO+škropivo(roundup)
BlueRunner ::
To je tudi argument, ki ga uspešno uporabljajo v ZDA. Ali veljajo pravila o označevanju za vse, ali pa nič.
Neverjetno podoben zagovorniku eko-makro-in-nevemsekaksne prehrane. Postavi v tem trenutku nemogoco alternativo, potem se pa delaj, da si kooperativen.
Sicer pa velja tako: kar si potrosniki zelijo, to potrosniki na koncu izsilijo. Koncen efekt bo pa na dolgi rok itak b.v. Samo kaj, ko se dobicki pred lastniki izkazujejo v cetrtletjih, ne v letih trendih.
Pa dvomim, da si bi to zeleli razvijalci GSO-jev, ki izdelujejo organizme odporne na herbicide + pripadajoce herbicide. Koncen efekt bi pri vecini bil res dve oznaki na emabalazi. Kar pomeni, da bi moral nekdo, po pokersko, call their bluff.
Okapi ::
Kaj pol GSO zadeve bi mele dve oznaki?Ali pa tri, če je treba. Ampak nekatere GM poljščine ne bi imele oznake za insekticide, ki bi jo imele praktično vse druge.
Sicer pa je vse skupaj itak samo prehodnega značaja - razvoja s k sreči ne da ustavit in najkasneje v roku 20, 30 let bodo tudi najbolj nazadnjaški Evropejci ugotovili, da so GM poljščine v resnici boljše od klasičnih.
Ker v bistvu je res tragikomično, da škropljena koruza velja za varnejšo od neškropljene. Ali da eko-kmetje lahko škropijo z eko-insekticidom, ki ga proizvaja bakterija Bacillus thuringiensis, če pa zna ta insekticid izdelati rastlina sama, se jim podira svet.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
poweroff ::
Jaz tule vidim en problem. In sicer ta, da zagovorniki GSO ne delujejo kot znanstveniki, pač pa kot marketingarji. Niso nagnjeni k temu, da bi svoja odkritja delili z vsemi, pač pa svoje znanje zapirajo s patenti in drugimi omejitvami.
Seveda jih potem folk ne mara. Oni pa jokajo. Napačen pristop, IMO.
Seveda jih potem folk ne mara. Oni pa jokajo. Napačen pristop, IMO.
sudo poweroff
Okapi ::
Ti vidiš problem, ker ne poznaš problematike. Genski inženiring ima dve veji, ki se seveda prepletata - znanstveno in aplikativno. Imaš ogromno raziskovalnih skupin po univerzah in inštitutih, ki objavljajo v javno dostopnih znanstvenih revijah. Njihovo delo se bolj ali manj konča, ko v laboratoriju vstavijo gen x v organizem y in vidijo, da zadeva deluje.
Potem pa nastopi aplikativni del, ki zaradi prenosa znanstvenega dosežka v proizvodnjo in vsega s strahovi povezanega obveznega testiranja zahteva ogromno dela (ki znanstvenikov ne zanima) in sredstev (ki jih univerze in inštituti nimajo). S tem se ukvarjajo razvojni oddelki Monsanta, Novartisa, DuPonta ..., ki svojih dosežkov seveda ne delijo kar tako s tekmeci, ampak jih bodisi patentirajo ali celo ne patentirajo in raje varujejo kot poslovno skrivnost. Znanstvenikov pri DuPontu ne zanimajo impakt faktorji in citation indeksi, temveč $$$, kar je čisto razumljivo in kdor jim to zameri, je le nevoščljivec.
Dodati pa je treba še, da so ponekod vlade dovolj pametne, da financirajo tovrstne raziskave in v državnih inštitutih razvijajo za posamezno državo pomembne gensko spremenjene poljščine, ker vedo, da je to prihodnost in nočejo biti odvisni od tujih korporacij. Recimo v Braziliji, na Kitajskem, tudi v Indiji. Evropejci pa zaradi strahu zavedene javnosti na tem področju čedalje bolj zaostajamo.
O.
Potem pa nastopi aplikativni del, ki zaradi prenosa znanstvenega dosežka v proizvodnjo in vsega s strahovi povezanega obveznega testiranja zahteva ogromno dela (ki znanstvenikov ne zanima) in sredstev (ki jih univerze in inštituti nimajo). S tem se ukvarjajo razvojni oddelki Monsanta, Novartisa, DuPonta ..., ki svojih dosežkov seveda ne delijo kar tako s tekmeci, ampak jih bodisi patentirajo ali celo ne patentirajo in raje varujejo kot poslovno skrivnost. Znanstvenikov pri DuPontu ne zanimajo impakt faktorji in citation indeksi, temveč $$$, kar je čisto razumljivo in kdor jim to zameri, je le nevoščljivec.
Dodati pa je treba še, da so ponekod vlade dovolj pametne, da financirajo tovrstne raziskave in v državnih inštitutih razvijajo za posamezno državo pomembne gensko spremenjene poljščine, ker vedo, da je to prihodnost in nočejo biti odvisni od tujih korporacij. Recimo v Braziliji, na Kitajskem, tudi v Indiji. Evropejci pa zaradi strahu zavedene javnosti na tem področju čedalje bolj zaostajamo.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Icematxyz ::
Kaj bi sploh rad povedal? Če hoče kdo kršit zakone, jih bo kršil, ne glede na to, kako so zakoni napisani.
Res je in za to tvoj "point" ni bil preveč relevanten in s "pointa", ki si ga skušal orisati je tvoja naslednja izjava irelevantna:
Razvoj GM poljščin je strahovito nadzorovan, vključno s poljskimi poskusi na koncu, ko se ugotavljajo vplivi na okolje.
Bi pa rad videl, da se merila spustijo, če te prav razumem.
okapi kapo dol da se ti da sploh še ubadat s temi izjavami.
Laž št. 1.
Preden pride GM poljščina na tržišče, mine več let strogega preizkušanja. Zadeva je urejena približno enako strogo kot pri zdravilih (v nekaterih pogledih pa celo še bolj).
In je to dobro ali slabo?
Dal sem ti naslov 400+ strani debele knjige, ki se ukvarja s tem. Ampak ne, potem si hotel, da jo namesto tebe preberem in ti naredim kratek povzetek.;((
Da, načeloma se pričakuje, da si knjigo prebral, če jo navajaš, kot referenco in da na kratko zapišeš, kaj je point, da si dal knjigo za referenco.
Tudi to sodi med podle laži nasprotnikov GSO. To se NE dogaja. Nadzorujejo samo, če kdo NAMENOMA brez plačila uporablja patentirano seme.
Aha in za to je torej vse OK?
Kmetje bi bili naravnost navdušeni, če bi komu uspelo narediti takšno koruzo, ki bi agresivno rasla in zatirala druge vrste. Na žalost to še nikomur ni uspelo.
Da le še agresivne GSO vrste potrebujemo, ki bodo izrinile druge vrste. Dobro in pošteno s mi zdi, da si orisal še ta "mindset".
Shranjevanje lastnega semena za naslednjo sezono je stvar 19. stoletja in mogoče še kakšnih vrtičkarjev.
To misliš pravno gledano?
Ne razumejo, kaj pomenijo pleveli in kako se jih zatira.
Poglej kako levo spodaj:
http://www.monsantoindia.com/
S tem, da je označevanje v tem primeru dejansko krivično, ker tistim, ki klasične poljščine škropijo, ni treba označevati, s čim vse so škropljene in obdelane. Pa so pesticidi dokazano škodljivejši od GSO. Izveš samo, da moraš jabolka in solato oprati.>:D
Se pravi moti te, ker so merila prenizka?
Okapi ::
Se pravi moti te, ker so merila prenizka?Ne, moti me samo to, da takšni kot ti, ki o zadevi nimajo niti najmanjšega pojma, zaradi svojih iracionalnih strahov zavirajo napredek in blagostanje družbe.
O.
Icematxyz ::
Ne, moti me samo to, da takšni kot ti, ki o zadevi nimajo niti najmanjšega pojma, zaradi svojih iracionalnih strahov zavirajo napredek in blagostanje družbe.
Drugače bi bilo takšnim pogumnim in naprednim, ki imajo veliko pojma, kot si ti prelahko in bi sedaj vsi kmetje v Indiji, ki pridelujejo bombaž dosegli obljubljeno na naslovni strani namesto, da pijejo strupe (glej spodaj levo).
Zanimiva reč!
P.S. Drugače pa bom razpravo zaključil v tej temi, ker škodi forumu, če se zadeve prikazujejo enostransko, oziroma se vsi o sem strinjajo.
P.S. 2 Za kaj sem se sploh oglasil v temi, ker je nekdo malo pretiraval z navajanjem "resnic" z argumenti tipa VSE O TEŽAVAH S GSO JE LAŽ IN TO MORATE VERJETI in morda to drži, ampak potem se pričakuje vsaj vir in to ZASTONJ.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Icematxyz ()
OChack ::
S tem, da je označevanje v tem primeru dejansko krivično, ker tistim, ki klasične poljščine škropijo, ni treba označevati, s čim vse so škropljene in obdelane. Pa so pesticidi dokazano škodljivejši od GSO. Izveš samo, da moraš jabolka in solato oprati.
Poleg tega ni treba označevati sort. Zakaj mora biti označena samo polenta iz GSO, ne pa tudi polenta iz hibridne koruze? Ali iz kakšne sorte, ki so jo razvili z radioaktivnim pospeševanjem mutacij?
To je tudi argument, ki ga uspešno uporabljajo v ZDA. Ali veljajo pravila o označevanju za vse, ali pa nič.
O.
okol škropljenja imaš pa eko in bio certifikate, ne to mešat z GSO, sicer običajno pri GSO dobiš še razne škropiva zraven
Int€l inside, IDIOT Outside
sherman ::
Okapi ::
in bi sedaj vsi kmetje v Indiji, ki pridelujejo bombaž dosegli obljubljeno na naslovni strani namesto, da pijejo strupeLaž št. x (in to ena od bolj podlih).
Kot prvo - v Sloveniji naredi procentualno gledano več kmetov samomor kot v Indiji.
Kot drugo, samomori med kmeti v Indiji imajo različne vzroke, a GSO je med njimi, če sploh je, na zadnjem mestu. Eden od pomembnejših je recimo sistem dot.
The dowry system is driving many farmers of Maharashtra's Vidarbha region to suicide, a fact which was brought into national focus on Sunday on Satyamev Jayate, Bollywood superstar Aamir Khan's popular show.
... According to a survey done by the Maharashtra government in 2006, out of 20 lakh [lakh = 100.000] households in Vidarbha, around 4 lakh households had daughters of marriageable age," said Kishor Tiwari, President of Vidarbha Jan Andolan Samiti (VJAS), a farmers advocacy group.
"But most of these girls did not get married due to lack of resources. The survey also said that the entire credit chain of these farmers was disturbed as they had to use the loan money in their daughters' marriage instead of using them for betterment of their farms," Tiwari said.
Drugi pomemben vzrok je nihanje cene pridelkov na svetovnem trgu, povezane z zadolževanjem kmetov po oderuških obrestih pri krajevnih oderuhih. Od vzrokov, ki bi jih lahko povezali z GSO pa je na prvem mestu prodaja ponarejenih GM semen. Kmetje kupijo GM seme pri brezvestnih goljufih, ker je malo cenejše kot pri uradnih prodajalcih, in dobijo navadno seme, ki seveda ni odporno na škodljivce ali herbicid in pridelek propade ali je veliko nižji. Ampak krivdo za to naprtiti Monsantu je skrajno podlo.
Še ena značilna zgodba kmeta, ki je naredil samomor.
After four years he returned to Adilabad to try his hand at farming again, investing in 15 bags of Bt cotton seed at 750 rupees each. Besides that, he spent about 8,000 rupees per acre on fertilizer, pesticide and labor charges. At the market, Bojanna made only 2,800 rupees per acre (62 U.S. dollars), acquiring 5,200 rupees (115 U.S. dollars) of debt per acre. In order to afford these costs, he took loans from a private lender in town at %3 interest rate per month, %36 annually.
His crops did poorly each year and the family sunk deeper in debt. "We were more in debt every year," said Rajamma. "This year he was hopeful to get 12 quintals, 2,645 pounds, of cotton per acre, but he only ended up getting one," she said.
Many farmers are willing to take the financial risk of investing in cotton, because the payoff of a perfect crop would be extremely lucrative. But cotton crops fail so often, especially in Adilabad. "The return from cotton is much higher than any other crop," said Rao. "Farmers are willing to take that risk. And many have taken that risk. Some were not so lucky."
On top of the debt acquired from farming costs, Bojanna and Rajamma took out 250,000 rupees (about 5,500 U.S. dollars) to build a house, expecting to get reimbursed through a government program that pays back farmers up to 100,000 rupees (about 2,200 U.S. dollars) to build a house. The grant was never sanctioned and their debt increased even more.
Kmet je v želji po zaslužku vzel kredit po 36% letni obrestni meri. Za povrhu je vzel še kredit za hišo. In potem je prišla suša, slaba letina, kriv je pa Monsanto.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Icematxyz ::
... ampak potem se pričakuje vsaj vir in to ZASTONJ.
Ja sevede, ker resnicnost trditve je pa res odvisna od tega.
Clovek poda vir; knjigo. Za preverbo tega vira je res potrebno malo vec dela kot klik na twitter povezavo in to je zdaj katastrofa.
Zalost.
Sem napisal, če se poda za vir neko obsežno knjigo se pričakuje, da se jo je prebralo in da se potem za druge zapiše povzetek bistva, ki ga želiš povedati. Kdor tega ni pripravljen storiti naj poda raje vir na twitter da, po možnosti takšen, ki ga je zapisal kdo, ki se na področje spozna ali je prebral to knjigo in povedal point.
Če pa se s tem ne strinjaš pa bom označil tvoj odgovor za Laž št. 1., če mi pa ne verjameš pa si izberi poljubno knjigo s 400+ strani in jo predelaj in pridi nazaj, da prideva do Laži št. 2. Žalostno, če tega nisi pripravljen storiti!
Laž št. x (in to ena od bolj podlih)...
Podla je verjetno tudi obljuba o "lepšem življenju", torej o visokih donosih, kjer zadolževanje za nakup GSO semen in vsega kar sodi zraven dobi nek dodaten moment in potem realen končen izplen, ki nima z obljubami ali odplačevanjem dolga 0. To se pa strinjam, da v sami osnovi nima dosti s GSO, ampak je verjetno bolj povezano s marketinško prevaro.
BlueRunner ::
Če pa se s tem ne strinjaš pa bom označil tvoj odgovor za Laž št. 1., če mi pa ne verjameš pa si izberi poljubno knjigo s 400+ strani in jo predelaj in pridi nazaj, da prideva do Laži št. 2. Žalostno, če tega nisi pripravljen storiti!
Ne brcat crknjenga konja. Okapi za svoje povzetke racuna 50EUR/5000 znakov. Plus to, da glede na to kako se tukaj obnasa ni receno, da bo za tak drobiz res povzel strokoven material. Prej bi rekel, da bodo to znova samo njegova osebna stalisca in po moznosti kaksna "krepka" na temo kako smo vsi ostali bebci.
Raje pocakaj na kaksen odgovor Pax_Man-a, ki zadnji mimo prinesel povezave na uporaben material za branje.
In ja, tudi taksna nabijanja brezpogojnih in nekriticnih zagovornikov odbijajo.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: BlueRunner ()
Okapi ::
To se pa strinjam, da v sami osnovi nima dosti s GSO, ampak je verjetno bolj povezano s marketinško prevaro.Zakaj je potem treba to uporabljati kot argument proti GSO? To je samo še en dokaz, da ne veš, kako deluje sodobno kmetijstvo. Prav vsako seme, tudi klasično, oglašujejo in ga hvalijo, kako dobro raste in kakšen visok donos ima, pa herbicide in insekticide tudi, in traktorje in kombajne. In v reklamah vse deluje bolje kot v resnici.
Raje pocakaj na kaksen odgovor Pax_Man-a, ki zadnji mimo prinesel povezave na uporaben material za branje.In kakšen je bil učinek Paxmanovega truda? Si zadovoljen z linki? Boš sedaj nehal nabijati? Ali je bilo vse skupaj bob ob steno?
O.
Zgodovina sprememb…
- zavarovalo slike: gzibret ()
BlueRunner ::
Raje pocakaj na kaksen odgovor Pax_Man-a, ki zadnji mimo prinesel povezave na uporaben material za branje.In kakšen je bil učinek Paxmanovega truda? Si zadovoljen z linki? Boš sedaj nehal nabijati? Ali je bilo vse skupaj bob ob steno?
Berem in se hkrati zahvaljajujem cloveku, ki ni obseden s svojim prav, temvec ima zakelj uporabnih povezav, ki mu jih ni tezko deliti z drugimi.
Okapi ::
Mene pa zanima, kakšen je učinek njegovega truda. Ker si nekaj obljubljal, da boš spremenil mnenje, če boš dobil linke.
Pa še to me zanima, ali si res tako nesposoben, da takih zadev ne znaš sam zguglati? Rabiš kakšen nasvet ali dva, katere ključne besede bi moral uporabiti?
O.
Pa še to me zanima, ali si res tako nesposoben, da takih zadev ne znaš sam zguglati? Rabiš kakšen nasvet ali dva, katere ključne besede bi moral uporabiti?
O.
BlueRunner ::
Mene pa zanima, kakšen je učinek njegovega truda. Ker si nekaj obljubljal, da boš spremenil mnenje, če boš dobil linke.
Mnenja ne spreminjam, temvec si ga ustvarjam. Zato potrebujem material in ne nekega pokroviteljskega posiljanja v 3 k.
Pa še to me zanima, ali si res tako nesposoben, da takih zadev ne znaš sam zguglati? Rabiš kakšen nasvet ali dva, katere ključne besede bi moral uporabiti?
Ker ocitno nisem "iz foha" ocitno res nisem vedel katere so bile kljucne besede. Ravno tako sem imel tudi tezavo kako z negativnimi kljucnimi besedami ven posraviti newage solati brez repa in glave.
Lepo, da se sedaj ponujas za pomoc, vendar pa malo premalo in malo prepozno. Pol leta ti je dol viselo, sedaj te vec ne potrebujem. Hvala za tvoj trud.
Icematxyz ::
Zakaj je potem treba to uporabljati kot argument proti GSO?
Ne vem, morda za to, da kdo ne nasede in se zakreditira in pričakuje čudežnih donosov na koncu pa še za nujno potrebno škropivo ne ostane.
To je samo še en dokaz, da ne veš, kako deluje sodobno kmetijstvo.
Možno, namreč kakšno seme še vedno shranim in ne preberem prej pogojev uporabe.
In v reklamah vse deluje bolje kot v resnici.>:D
To pa se strinjam in predvidevam, da je mnogo kateri kmet iz Indije nasedel.
Okapi ::
In kaj zdaj? Tudi marsikatera gospodinja je kupila čistilo, ki ne očisti tako kot v reklami. So zato čistila nevarna in jih je treba prepovedati?
Če kaj, so problem neizobraženi kmetje in oderuški posojevalci denarja, ne pa sodobna kmetijska tehnologija.
O.
Če kaj, so problem neizobraženi kmetje in oderuški posojevalci denarja, ne pa sodobna kmetijska tehnologija.
O.
Icematxyz ::
Tudi marsikatera gospodinja je kupila čistilo, ki ne očisti tako kot v reklami. So zato čistila nevarna in jih je treba prepovedati?
Da reklame za čistila bi bolj ali manj bilo potrebno prepovedati, ker so zavajajoča in jih ne gledam rad. Če so čistila nevarna? Pil jih ponavadi jaz nebi morda pa bi takšno idejo lahko dobil kakšen propadel kmet, ki je nasedel sanjam o boljšem jutri, kar pa čistila zaenkrat še ne obljubljajo. Morda o "čistem jutri"? In če bi ga, kakšen pa bi bil sterilno čist jutri? Če je treba čistila prepovedati? Ne vem, morda bi jih bilo treba po kakšnem ključu, ker dvomim, da je stanje najboljše.
Če kaj, so problem neizobraženi kmetje in oderuški posojevalci denarja, ne pa sodobna kmetijska tehnologija.
Uh, sodobna kmetijska tehnologija ima svoje težave, to verjetno priznavaš tudi sam, saj kot alternativo (za težave) ponujaš GSO? GSO s tega vidika je bolj "orodje", kjer verjetno lažje prideš od točke a do točke b, se pravi dobiš neko (noro) "noro" dobro idejo in rabiš orodje, da do tega prideš in to orodje bo predvidevam čedalje bolj GSO. Da pa za to problemov ni in jih več ne bo? Dvomim.
Beli_Zajcek ::
In kaj zdaj? Tudi marsikatera gospodinja je kupila čistilo, ki ne očisti tako kot v reklami. So zato čistila nevarna in jih je treba prepovedati?
Če kaj, so problem neizobraženi kmetje in oderuški posojevalci denarja, ne pa sodobna kmetijska tehnologija.
O.
Ravno pri čistilih je reklamiranje tako pretirano, da se razume, da zadeve v realnosti ne delujejo kot je prikazano na televiziji. Slab primer si izbral.
Okapi ::
Ja, gospodinje razumejo. Natanko tako, kot kmetje razumejo pretirano hvaljenje v kmetijskih oglasih.
In poznajo tveganja zaradi suše ali slabe letine, pa vseeno ne zavarujejo pridelka. Gemblajo. In če so na drugi strani še oderuške obresti, hčere, za katere morajo zbrati za doto, in država, ki ji je bolj malo mar za reveže, je stanje pač takšno, kot je. Zakaj samomorov ne delajo kitajski kmetje, ki pridelujejo enak bombaž? Ali ameriški, avstralski, brazilski ... Zakaj so v Pakistanu GM bombaž kmetje gojili ilegalno, prešvercanega iz Indije, dokler ga niso uradno dovolili?
Je pa res, da nekaj znanja je tudi treba imeti za optimalen pridelek.
A je Monsanto kriv, če se kmet, ki zna pridelovati samo riž, loti bombaža, ker vidi, da je kmet iz sosednje vasi z njim v par letih obogatel? A je za to kriva tehnologija GSO?
O.
In poznajo tveganja zaradi suše ali slabe letine, pa vseeno ne zavarujejo pridelka. Gemblajo. In če so na drugi strani še oderuške obresti, hčere, za katere morajo zbrati za doto, in država, ki ji je bolj malo mar za reveže, je stanje pač takšno, kot je. Zakaj samomorov ne delajo kitajski kmetje, ki pridelujejo enak bombaž? Ali ameriški, avstralski, brazilski ... Zakaj so v Pakistanu GM bombaž kmetje gojili ilegalno, prešvercanega iz Indije, dokler ga niso uradno dovolili?
Je pa res, da nekaj znanja je tudi treba imeti za optimalen pridelek.
GM cotton is a new technology that demands a certain know-how to yield good results. Each of the 780 varieties available on the Indian market corresponds to a particular type of soil and different fertiliser requirements.
A je Monsanto kriv, če se kmet, ki zna pridelovati samo riž, loti bombaža, ker vidi, da je kmet iz sosednje vasi z njim v par letih obogatel? A je za to kriva tehnologija GSO?
O.
Icematxyz ::
Ja, gospodinje razumejo. Natanko tako, kot kmetje razumejo pretirano hvaljenje v kmetijskih oglasih.
Za to pa je samomor razočaranih gospodinj nekaj običajnega?
In poznajo tveganja zaradi suše ali slabe letine, pa vseeno ne zavarujejo pridelka. Gemblajo. In če so na drugi strani še oderuške obresti, hčere, za katere morajo zbrati za doto, in država, ki ji je bolj malo mar za reveže, je stanje pač takšno, kot je.
Idealno za takšen poligon in realno časovno testiranje da.
Zakaj samomorov ne delajo kitajski kmetje, ki pridelujejo enak bombaž? Ali ameriški, avstralski, brazilski ...
Ne najdem Monsanto China strani in pa kolikor vidim, tudi tam ni vse tako rožnato. Bomo rešili s škropljenjem ali "vgradili" nov strup?
Zakaj so v Pakistanu GM bombaž kmetje gojili ilegalno, prešvercanega iz Indije, dokler ga niso uradno dovolili?
Točno tako, uraden nadzor nad vsem skupaj je praktično nemogoč in nenadzorovana sprostitev razno raznih GSO v okolje večjega obsega se odvija že v tem trenutku, kakšno šele bo stanje v prihodnje.
Je pa res, da nekaj znanja je tudi treba imeti za optimalen pridelek.
In škropivo.
A je Monsanto kriv, če se kmet, ki zna pridelovati samo riž, loti bombaža, ker vidi, da je kmet iz sosednje vasi z njim v par letih obogatel? A je za to kriva tehnologija GSO?
Da, če daje obljube, ki so nerealne je kriv tudi Monsanto.
Icematxyz ::
Drugače pa verjetno si že slišal za izraz banana republika? Je morda GSO republika nova oblika banana republike?
Nekako imam sedaj občutek, da bi temu lahko bilo tako!
Nekako imam sedaj občutek, da bi temu lahko bilo tako!
thramos ::
Mene pa zanima, kakšen je učinek njegovega truda.
Majhen. Večina je žal že prepričanih in jih noben argument ne bo prepričal ... ampak z njimi debatirat ima itak bolj malo smisla. Pa še sprevrže se v pokroviteljsko pljuvanje, no, saj veš kako to gre.
No, nekateri, in na slo-techu nas (upam) ni malo, pa z veseljem preberemo dobro argumentirana mnenja. In na podlagi tega tudi spremenimo svoje mnenje.
Okapi ::
Da, če daje obljube, ki so nerealne je kriv tudi Monsanto.In kaj ima to skupnega z domnevno nevarnostjo GSO? A je lahko za prepoved pridelovanja GSO v Evropi kakšen argument še bolj neumen od tega, da se neka firma v Indiji v reklamah malo preveč hvali (ne glede na to, ali se res ali ne)?
O.
darksamurai ::
PacificBlue: v sloveniji ze sedaj ostajajo polscine, ki jih kmetje niti pod razno ne morejo prodati po ceni, s katero bi bili zadovoljni. V tem okolju bi ti se dodatno vecal kmetijske povrsine?
Ravno to je problem slovenskih kmetov. Pri nas kmetje vedno "premalo" zaslužijo. Se še spomnite, ko so v Belgiji kmetje protestirali zaradi nizke cene mleka? V Belgiji je bila odkupna cena mleka 24 centov, v SLO pa je bila 33 centov. Če bi bila naša kokoška bogatejša od Švice, bi razumel takšno ceno. V Hoferju, ki je eden od diskontnih trgovcev, je na policah korompir, korenje, čebula... pridelano v Avstriji. Kako lahko v Avstriji z 2x višjim standardom pridelujejo ceneje, kot v SLO? Kmetje hočejo na hitro ogromno zaslužiti in z jamranjem po TV in z izsiljevanjem/protesti, jim kar dobro uspeva. Vsak srednje velik kmet je bogatejši od 3/4 ostalih prebivalcev. Malo dobijo edino majhni kmetje, vsi ostali so pa bogataši.
btree ::
ekološko pridelana hrana je še enkrat dražja, ni gso in ne polivajo poljščin z vsemi možnimi strupi, delež ljudi, ki jo kupujemo je precej majhen. Učinki pa bodo vidni čez 20, 30, 40 let. Sam se prehranjujem z eko zadnje 4 leta in počutje je veliko boljše, tudi hrana sama je bolj okusna. Škoda, da se pri nas ne spodbuja in financira proizvodnja eko hrane,to se mi zdi dobra tržna niša v evropskem merilu. Pri nas žal večino eko izdelkov, poljščin uvažamo iz Italije, Nemčije.
darksamurai ::
ekološko pridelana hrana je še enkrat dražja, ni gso in ne polivajo poljščin z vsemi možnimi strupi, delež ljudi, ki jo kupujemo je precej majhen. Učinki pa bodo vidni čez 20, 30, 40 let. Sam se prehranjujem z eko zadnje 4 leta in počutje je veliko boljše, tudi hrana sama je bolj okusna. Škoda, da se pri nas ne spodbuja in financira proizvodnja eko hrane,to se mi zdi dobra tržna niša v evropskem merilu. Pri nas žal večino eko izdelkov, poljščin uvažamo iz Italije, Nemčije.
Točno to! Naj uvedejo subvencije za ekološko pridelavo, za klasično pa naj jih ukinejo! Pozitivnih učinkov eko pridelave je veliko. Tudi če je manjši donos na hektar, imamo še veliko neobdelane površine.
Icematxyz ::
In kaj ima to skupnega z domnevno nevarnostjo GSO? A je lahko za prepoved pridelovanja GSO v Evropi kakšen argument še bolj neumen od tega, da se neka firma v Indiji v reklamah malo preveč hvali (ne glede na to, ali se res ali ne)?
Ostalo si pa spregledal, se pravi pri tako resni temi se mi ne da preveč ubadati z obrobnimi vprašanji na pomembna vprašanja pa tako ne dobim odgovora, prej kakšen odgovor tipa Laž št .G. Drugače pa seveda da, če že želiš odgovor, če je Indija postala GSO republika je to meni že dovolj, da smo v Evropi do tega skeptični.
Na vprašanja, o nastanku odpornejših "plevelov", ki zahtevajo večanje obsega škropljenja in o razvoju drugih "škodljivcev", na katere rastlina "privzeto" ni "odporna" in se zahteva verjetno dodatno škropljenje s pesticidi in o nadzoru nad sproščanjem GSO organizmov v okolje, kjer se višje hvališ, da ne deluje, ker ko ima sosed večji pridelek, potem je to to... pa nič.
Oziroma verjetno je po GSO dogmi odgovor tipa bomo pač naredili še bolj strupeno rastlino "super strupeno" in težave več ne bo, druge rastline bomo zatirali z agresivno naravo GSO rastline, ki te druge "škodljive" rastline izriva, potem še ostanejo kakšne srne, zajci, vrane in krtice, katere bomo pa ravno toliko modificirali, da bodo v naravi izrinile "privzete vrste", ampak da ne bodo preveč odporne na GSO rastlino in je problem spet rešen, seveda pa za optimalno rast ne škodi še dodatno škropljenje in pa če kdo pri tem nekaj zasluži, hej saj pa s tem ni nič narobe. Zdaj sem po vzoru koga drugega morda malo pretiraval ali pa morda tudi ne saj smo pri GSO komaj na začetku poti in pa verjamem, da so se marsikateremu kmetu ob tem zasvetile oči, sosedu se pa še bodo in pa donos bo najvišji in tudi blaginja in tako naprej...
PaX_MaN ::
Na vprašanja, o nastanku odpornejših "plevelov", ki zahtevajo večanje obsega škropljenja in o razvoju drugih "škodljivcev", na katere rastlina "privzeto" ni "odporna"
in se zahteva verjetno dodatno škropljenje s pesticidi in o nadzoru nad sproščanjem GSO organizmov v okolje,
kjer se višje hvališ, da ne deluje, ker ko ima sosed večji pridelek, potem je to to... pa nič.
Ampak te probleme imajo tut "naravne" rastlince (odpornost, novi škodljivci, neuki kmetje & pesticidi), pa se jih na podlagi tega nihče ne trudi prepovedat...
druge rastline bomo zatirali z agresivno naravo GSO rastline, ki te druge "škodljive" rastline izriva
To se dela že sedaj, ko kakšne avtohtone azijske/ameriške/vzemiizkoderčeš sorte izrinjajo avtohtone evropske/afriške in obratno. Pa so čist naravne!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: PaX_MaN ()
BlueRunner ::
druge rastline bomo zatirali z agresivno naravo GSO rastline, ki te druge "škodljive" rastline izriva
To se dela že sedaj, ko kakšne avtohtone azijske/ameriške/vzemiizkoderčeš sorte izrinjajo avtohtone evropske/afriške in obratno. Pa so čist naravne!
To je tudi argument za vecjo kontrolo vsega bioloskega materiala, kolikor je to pac izvedljivo. Tujerodne invazivne vrste so tako dobra lekcija kam lahko privedejo dobri nameni ali pa tudi malomarnost. Pretekle napake pri enih so tako tudi sola, da podobnih napak ne ponavljamo v prihodnosti.
Icematxyz ::
Ampak te probleme imajo tut "naravne" rastlince (odpornost, novi škodljivci, neuki kmetje & pesticidi), pa se jih na podlagi tega nihče ne trudi prepovedat...
Zmanjšuje pa to pomen prednosti GSO, ki se rade prikazujejo, če so pesticidi in herbicidi še naprej (nujno) potrebni?
Oziroma je lahko odgovor tista druga "GSO skrajnost", ki sem jo opisal višje, kjer vse rešiš s pomočjo GSO in težav/pomislekov s takšnim početjem pa seveda ne more biti saj pa gre za GSO?
In pa ne strinjam se, da se obstoječih praks nihče ne trudi spremeniti ali prepovedati, oziroma omejiti, nenazadnje prav zagovorniki GSO, kot eno od največjih prednosti GSO navajajo izboljšanje/spremembo na teh področjih in smešno s tem dejansko na ves glas kričijo, da je s trenutnim stanjem nekaj hudo narobe?
To se dela že sedaj, ko kakšne avtohtone azijske/ameriške/vzemiizkoderčeš sorte izrinjajo avtohtone evropske/afriške in obratno. Pa so čist naravne!
Saj pravim in za to je torej vse OK, oziroma torej hočeš povedati "mindset" je tako ali tako enak zakaj potem ne bi uporabili zmogljivejših orodij in bili pri tem bolj učinkoviti? Saj to me še najbolj skrbi, se pravi niti ne toliko samo orodje, ki postaja vedno bolj zmogljivo, ampak "mindset"!
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Icematxyz ()
Okapi ::
Na vprašanja, o nastanku odpornejših "plevelov",Je res težko resno razpravljati z nekom, ki nima najmanjšega pojma, kako deluje sodobno kmetijstvo.
Pleveli postajajo odporni na herbicide že ves čas, odkar so prve plevele začeli zatirati s kemikalijami. Prav enako, kot postajajo bakterije odporne na antibiotike. Na svetu je že več deset vrst plevelov, ki so postali odporni na različne herbicide, in to povsem neodvisno od GSO. In kaj zdaj? Bomo nehali uporabljati herbicide. GM poljščine ta problem kvečjemu omilijo, nikakor ga ne poslabšajo. Tako da ta argument uporabljati proti GSO je totalna neumnost in dokaz popolnega nerazumevanja problematike.
Zmanjšuje pa to pomen prednosti GSO,GM poljščine niso čudežna rešitev vseh problemov sodobnega kmetijstva in tega v resnici nihče ne trdi - to je samo slamnati mož, ki ga v pomanjkanju dobrih argumentov pretepajo nasprotniki GSO. Češ - GM poljščine ne bodo rešile lakote na svetu, torej jih prepovejmo.
GM poljščine niso čudežna rešitev, so pa boljše od klasičnih. In tega dejstva nasprotniki preprosto ne morete spremeniti. Lahko si nekaj časa zatiskate oči, se delate neumne in poskušate zavirati napredek, ampak na koncu se vam bodo vsi smejali, kot se smejimo tistim, ki so se pred 100 leti bali elektrike in so raje še naprej uporabljali petrolejke.
O.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Okapi ()
Icematxyz ::
Pleveli postajajo odporni na herbicide že ves čas, odkar so prve plevele začeli zatirati s kemikalijami. Prav enako, kot postajajo bakterije odporne na antibiotike. Na svetu je že več deset vrst plevelov, ki so postali odporni na različne herbicide, in to povsem neodvisno od GSO. In kaj zdaj? Bomo nehali uporabljati herbicide. GM poljščine ta problem kvečjemu omilijo, nikakor ga ne poslabšajo. Tako da ta argument uporabljati proti GSO je totalna neumnost in dokaz popolnega nerazumevanja problematike.
Oziroma drugače povedano, prikazovanje GSO, kot rešitev te težave je totalna neumnost in dokaz popolnega nerazumevanja problematike? Kvečjemu "umilili" bi stanje pa še to odvisno od tega koga vprašaš in od primera do primera v praksi?
GM poljščine niso čudežna rešitev vseh problemov sodobnega kmetijstva in tega v resnici nihče ne trdi
GM poljščine niso čudežna rešitev, so pa boljše od klasičnih.
Da, problemov sodobnega kmetijstva, dobro si to povedal in tudi to, da GSO teh problemov bistveno ne rešuje, oziroma verjetno se pojavijo še kakšni drugi, že omenjeni.
Lahko si nekaj časa zatiskate oči, se delate neumne in poskušate zavirati napredek, ampak na koncu se vam bodo vsi smejali, kot se smejimo tistim, ki so se pred 100 leti bali elektrike in so raje še naprej uporabljali petrolejke.
To se načeloma strinjam.
P.S. Pa še nekaj idej imam, ki bi jih rad spremenil, ker mi ne delujejo OK in sprostil v naravo na enostaven način in upam, da ne bo treba čakati 100 let.
sherman ::
darksamurai je izjavil:
ekološko pridelana hrana je še enkrat dražja, ni gso in ne polivajo poljščin z vsemi možnimi strupi, delež ljudi, ki jo kupujemo je precej majhen. Učinki pa bodo vidni čez 20, 30, 40 let. Sam se prehranjujem z eko zadnje 4 leta in počutje je veliko boljše, tudi hrana sama je bolj okusna. Škoda, da se pri nas ne spodbuja in financira proizvodnja eko hrane,to se mi zdi dobra tržna niša v evropskem merilu. Pri nas žal večino eko izdelkov, poljščin uvažamo iz Italije, Nemčije.
Točno to! Naj uvedejo subvencije za ekološko pridelavo, za klasično pa naj jih ukinejo! Pozitivnih učinkov eko pridelave je veliko. Tudi če je manjši donos na hektar, imamo še veliko neobdelane površine.
Ce smo ze radodarni s subvencijami za bedaste hobije bi se se jaz pridruzil. Odkar so izumili ta moderne avtomobile, ki se vozijo brez konj, si predstavljas?, jaz vec ne morem shajat z mojo taksi sluzbo, ki uporablja izkljucno 1000000000000% super duper naravne konje. Uporablja jo le majhen del prebivalsta, ne vem zakaj, ucinki bodo pa vidni cez 20,30,40,50,60,70,80,90,100,110,120,130,140,150,160,170,180,190,200,210,220,230,240,250,260,270,280,290,300 let. Sam se vozim okoli izkljucno s kocijami in moram rect, da je pocutje veliko boljse.
Lahko je s polno ritjo srat.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO) (strani: 1 2 3 4 … 15 16 17 18 )Oddelek: Problemi človeštva | 115673 (72422) | jype |
» | Ministrstvo "po nesreči" dovolilo uporabo GSO. (strani: 1 2 )Oddelek: Problemi človeštva | 30809 (28032) | String |
» | koruza monsanto - gso (strani: 1 2 3 )Oddelek: Loža | 32936 (30769) | Gavran |
» | GSO in varnost? (strani: 1 2 3 )Oddelek: Problemi človeštva | 32862 (29997) | thramos |
» | Francija letos brez Monsanto koruze (strani: 1 2 3 4 5 6 7 )Oddelek: Novice / Industrijska lastnina | 80397 (74233) | Icematxyz |