Raziskovalci s Harvarda so preverjali hipotezo, da sindrom kolapsa čebelje kolonije povzročajo pesticidi iz skupine neonikotinoidov, ki lahko do čebel pridejo prek dveh poti, bodisi preko nabranega cvetnega prahu bodisi preko hranil, s katerimi čebelarji hranijo čebele. V času 23 tednov so tako opazovali po 5 čebeljih panjev na štirih različnih lokacijah, od katerih so po 4 panje hranili s sladili z dodanim pesticidom imidaklopridom. Po 12 tednih so bile žive še vse čebele, po 23 tednih oz. pol leta pa se je v 15 od 16 panjev, ki so jim dodajali pesticid, pojavil kolaps kolonije. V 4 panjih, ki jim niso dodajali pesticida, so razmere ostale normalne. Velja omeniti tudi, da so za pojav sindroma kolapsa kolonije v pol leta zadostovale že zelo majhne koncentracije pesticida, zgolj 20 delcev na milijardo.
Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v Veliki Britaniji, kjer so poskus delali na čmrljih in ugotovili, da so bili panji, hranjeni z imidaklopridom, za desetino manjši, v takih panjih pa je bilo matic manj kot petino običajnega števila. Matice so za čebelji zarod bistvenega pomena, saj omogočajo nadaljevanje roda. Tretja raziskava, tokrat francoska, je raziskovala kako neonikotinoidni pesticidi vplivajo na sposobnost čebel, da najdejo pot domov. S pomočjo miniaturnih RFID čipov so spremljali kako na to vplivajo doze pesticida tiamethoksama in ugotovili, da je verjetnost, da se čebele izgubijo, pri tistih, ki so pesticid zaužile, dva do trikrat večja kot sicer.
Te raziskave pojasnijo zakaj so pri sindromu kolapsa čebelje kolonije panji prazni: čebele se na poljih izgubijo in preminejo. Za iskanje razlogov je od prvega pojava te nadloge leta 2006 minilo kar nekaj časa, najverjetneje zato, ker so vsi sprva iskali povzročitelja s takojšnjim učinkom, pri nizkih koncentracijah neonikotinoidov pa se usodne posledice manjših doz pojavijo šele čez nekaj časa. Vsekakor pa ne gre podcenjevati tudi interesov podjetij, ki proizvajajo omenjene pesticide.
Glavni vir neonikotinoidov naj bi bil glukozno fruktozni sirup (znan tudi kot visoko fruktozni koruzni sirup), ki ga čebelarji uporabljajo za hranjenje čebel. Čebelarji so to sladilo sicer za hranjenje uporabljali že prej, šele od leta 2005 pa je večina koruze, iz katere pridobivajo glukozno fruktozni sirup, obdelana s problematičnimi pesticidi. Po drugi strani je verjeten tudi prenos preko cvetnega prahu, ki ga čebele naberejo, saj se pesticid v okolju v sledovih obdrži še nekaj let po uporabi.
Neonikotinoidi so sicer instekticidi, ki delujejo na centralni živčni sistem. Izdelani so tako, da onemogočajo živčne končiče določenega tipa, ki jih imajo insekti bistveno več kot toplokrvne živali (beri: ljudje), zato so za insekte tudi precej bolj toksični. Mednje sodijo tudi imidakloprid, tiametoksam in klotianidin. Neonikotinoidom podoben učinek ima tudi nikotin, ki ga včasih uporabljajo tudi nekateri organski pridelovalci.
Kolaps čebeljih kolonij je bil prisoten tudi v Sloveniji že od leta 2003 in že takrat so čebelarji zaradi pojavnosti kolapsa zgolj ob poljih (v gozdovih pa ne) posumili fitofarmacevtske izdelke. Še posebej viden pa je bil sindrom kolapsa čebeljih kolonij leta 2008. Takratni minister za kmetijstvo Iztok Jarc je po pojavu sindroma konec aprila na poziv čebelarjev, ki so krivili s klotianidinom obdelano oljno ogrščico, ukrepal z začasno prepovedjo prodaje in umikom fitofarmacevtskih izdelkov z aktivno vsebino neonikotinoidov (pesticidov Gaucho, Cruiser in Poncho) in semen koruze ter oljne ogrščice, ki so bila obdelana s temi pesticidi. Kasneje, že avgusta, potem ko Kmetijski inštitut Slovenije ni odkril povezave med pomorom in pesticidom, je novi minister za kmetijstvo Milan Pogačnik prepoved delno odpravil. Dejan Židan (SD) je lani poleti po novem pomoru ponovno prepovedal rabo pesticidov.
Popravek: Popravljeni odgovorni ministri in razširjen zadnji odstavek z omembo pomora leta 2003.
In kaj sedaj? Bodo spet prepovedali uporabo obdelanih semen ali ne?
Si pa smešen!
Sedaj bodo vrli misleci na našem inštitutu razpisali svojo študijo, ki jo bo dobilo privatno podjetje, enega od vodilnih na inštitutu. Za to podjetje bodo v prostorih inštituta in na inštitutu zaposleni asistenti, nekaj let izvajali študijo, ki na koncu ne bo ne potrdila in ne ovrgla dotičnih trditev! Vse skupaj pa bo velikodušno plačalo ministrstvo, verjetno v večjem znesku kot pa je stala študija na Harwardu!
Saj tako študijo JE POTREBNO preverit, ker niso vse čebelje pasme enako alergične.
Drugače pa sem slišal od znanca, da so pesticide dokazano krivili že 10let nazaj, le da naše kmetijsko ministrstvo ni hotelo posredovat pri neomejeni uporabi le teh.
"You may fool all the people some of the time;
you can even fool some of the people all the time;
but you can't fool all of the people all the time."
sej je že splošno znano, da naši vladi in ministrstvom dol visi za dolgoročne posledice, ki jih s svojimi dejanji delajo... važno da si lahko s svojo koruptivno pridobljeno plačo vsak dan brišejo anus. Itak jih bo vsak cajt pobral od starosti, za prihodnje generacije jim pa tako ali tako dol visi.
D.Żidan postal minister šele 2010. Leta 2008 prepovedal I.Jarc, kasneje M.Pogačnik na pritisk KGZS in sindikata kmetov ter neresne študije kmetijskega inštituta odpravil prepoved, D.Židan pa 2011 ponovno prepovedal uporabo. Pritiski za nadaljevanje uporabe ves čas prisotni, vedno več neodvisnih študij pa govori o škodljivosti. Zavajanje zlasti, ker ni upoštevan sinergizem delovanja, dolgotrajna kontaminacija zemlje, ter zastrupitve z glutacijsko tekočino.
Zemljo tistemu, ki jo obdeluje, na naraven in ne-destruktiven način. Kar delajo kmetje zadnja leta je noro. Na koncu pa se še kar naprej nekaj pritožujejo. Hočejo subvencije, hočejo odškodnine za vse živo.
Mnja kar verjamem v povezavo, par let nazaj se je lepo videlo, da so bistveno bolj propadali panji, ker se intenzivno kmetuje, recimo v višje ležečih predelih pa sploh ne.
Naj še eden poveže rakave bolezni s pesticidi. Ali pa depresije in razne druge manije. Zadeva (fitofarmacija) je precej bolj problematična, kot si večina od nas sploh upa pomisliti.
Glede na to da je skoraj cela Slovenija vodno območje, kjer se črpa voda za prebivalstvo, bi morali prepovedati ali zelo omejiti pesticide.
Ne pa da kmetje to trošijo kot da je hlevski gnoj. Pa še ta lahko onesnažuje, glede na to s čim zdaj futrajo živino ...
Samo poglej si severovzhodni del slovenije. Tam so tla tako zastrupljena s pesticidi in umetnim gnojivom, da je vsa voda v širši okolici zastrupljena in še naslednjih 50 let, če danes nehajo škropiti se ne bo zemlja očistila.
Naj še eden poveže rakave bolezni s pesticidi. Ali pa depresije in razne druge manije. Zadeva (fitofarmacija) je precej bolj problematična, kot si večina od nas sploh upa pomisliti.
Ja to bo težko. So namreč pametne buče, ki trdijo, da GSO ne škodi zdravju, da je to vse naravno :) Seveda je, zelo naravno je, da ima koruza gen neke strupene rastline....
Že brez pesticidov v kmetijstvu je hudo a čebelarje, varoja namreč.V ZDA jim pobere več kot 1/2 vse čebel, tako da uvažajo čebele iz Avstralije in NZ, vendar se le ta počasi širi tudi tam.
So namreč pametne buče, ki trdijo, da GSO ne škodi zdravju, da je to vse naravno
To nima bas *nobene* veze s to novico in je prej flamebait.
Veseli me, da so naposled ugotovili, da neonikotinoidi skodujejo cebelam. Za kolaps cebeljih druzin je poleg omenjenih fitofarmacevtskih sredstev po mojem krivo tudi izrazito monokulturno kmetijstvo.
@amigo_no1: Varoja je problem tudi v Sloveniji. Pred dvema letoma se je namrec izkazalo, da sredstvo, ki naj bi pomagalo odpravljati varojo, dejansko pobije tudi slabotnejse cebelje druzine, saj je priporocena kolicina tega sredstva bistveno previsoka.
zee
Linux: Be Root, Windows: Re Boot
Giant Amazon and Google Compute Cloud in the Sky.
Kmetje naj gredo raje kdaj z motiko na polje in populijo plevel ... ne pa da se za pol ure zapelje s traktorjem na poljem in pomori vse živo.
Zato v Sloveniji skoraj ne vidiš več zajca ali jerebice kjer se bolj intenzivno kmetuje.
Pri nas se kmetuje 'na ful', bi rekle mestne srajce, pa imamo oboje, tako zajce kot tudi jerebice. Hell, še neke ogrožene žabe in krastače imamo.
Problem kmetov je to, da so 'kmeti'. Zavračajo vse kar stroka izjavi in bolj verjamejo sosedu, ker on pa že ve, saj je lani imel takooo (žal ne morem nakazati z roko) debel krompir. Seveda odpade tudi kakršnokoli izobraževanje, 'kaj mi bo en smrkavec pametoval, jaz pa že vem, ker se s tem preživljam že 20 let', pa napačno doziranje škropiv v stilu 'sem dodal še dodaten liter na škropilnico, da bo bolj prijelo'.
Mikro kmetovanje (z izjemo turističnih kmetij) kot se ga gremo v našem delu je že zdavnaj out. Nekateri pač tega ne dojamejo.
Dodatek: Bananovec je napisal čudovit povzetek. :>
Kmetovanje je zahteven proces z veliko spremenljivkami, česar pa se dosti kmetov ne zaveda.Problem so nešolani, ki se trmasto držijo svojih "modrosti" za vsako ceno.
Kmetje naj gredo raje kdaj z motiko na polje in populijo plevel ... ne pa da se za pol ure zapelje s traktorjem na poljem in pomori vse živo.
Zato v Sloveniji skoraj ne vidiš več zajca ali jerebice kjer se bolj intenzivno kmetuje.
Pri nas se kmetuje 'na ful', bi rekle mestne srajce, pa imamo oboje, tako zajce kot tudi jerebice. Hell, še neke ogrožene žabe in krastače imamo.
Problem kmetov je to, da so 'kmeti'. Zavračajo vse kar stroka izjavi in bolj verjamejo sosedu, ker on pa že ve, saj je lani imel takooo (žal ne morem nakazati z roko) debel krompir. Seveda odpade tudi kakršnokoli izobraževanje, 'kaj mi bo en smrkavec pametoval, jaz pa že vem, ker se s tem preživljam že 20 let', pa napačno doziranje škropiv v stilu 'sem dodal še dodaten liter na škropilnico, da bo bolj prijelo'.
Mikro kmetovanje (z izjemo turističnih kmetij) kot se ga gremo v našem delu je že zdavnaj out. Nekateri pač tega ne dojamejo.
Dodatek: Bananovec je napisal čudovit povzetek. :>
:) Lep sestavek. Imamo doma kmetijo in lahko iz prve roke povem, da so kmeti samo to in edino to, "kmeti".
Popravek: Velja za večino, za katere sem slišal.
Its only copying if samsung does it. And unless we patent this in 5 years,
this is the shittest tech ever ... and we'll sue you.
Regards, Apple
Hvala amoigo no1 za zanimiv video. Človeška neumnost res ne pozna meja. Če vzamem qute iz wikipedije: According to the Stockholm Convention on Persistent Organic Pollutants, 9 of the 12 most dangerous and persistent organic chemicals are pesticides. Kaj lahko potemtakem pričakujemo? Veselo branje: Pesticide @ Wikipedia
Kmetovanje je zahteven proces z veliko spremenljivkami, česar pa se dosti kmetov ne zaveda.Problem so nešolani, ki se trmasto držijo svojih "modrosti" za vsako ceno.
Že v prejšnjih debatah sem napisal, da je izobraževanje eden izmed pomembnih elementov civilizacije. Pa je Thomas takrat izjavil, da ne potrebujemo izobražene kmete. O ja, pa še kako jih potrebujemo.
Pa nehat moramo z monokulturnim kmetijstvom in prenehat delat tisto, kar se "splača" in začet delat tisto, kar je dobro.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Nekaj resnice je v komentarjih, ampak vseeno vse izzivam; vsi, ki pametujete nad kmeti dodajte jasen podatek k komentarju: Ali ste iz Ljubljane in ali mislite, da ste pametnejši (se bolj spoznate na kmetovanje) od kmetov.
Hrana od nekod mora priti v Mercator. Če le ta zbija odkupno ceno slovenskim kmetom, kakšne alternative pa kmetje imajo, kot da na silo povečajo proizvodnjo?
In pomislim na Ljubljansko aristokracijo, ki se ob nedeljah k kmetom prevaža z BMW terenci po t.i. biokošarice. Kot razmerje Moskva in ostala Rusija...
Vprašanje koliko poljedelcev, ne samo v Sloveniji, sploh zna dozirati pesticide - že v tovarniško predpisanih količinah, ki so več kot zadostne.
Enkrat nam je nek Prekmurec tarnal, kako je celo življenje zlival 3x dozo, ker preprosto ni štekal navodil - ni mi sicer jasno, kako jih je kupil, kaj ne gre to na površino? Razen, če se prodajalcu (verjetno spet kak lokalni genij) ni zdela dobra fora, da mu svetuje dozo "za ziher".
Kmetje naj gredo raje kdaj z motiko na polje in populijo plevel ... ne pa da se za pol ure zapelje s traktorjem na poljem in pomori vse živo.
Zato v Sloveniji skoraj ne vidiš več zajca ali jerebice kjer se bolj intenzivno kmetuje.
Ja, ker sodoben kmet ma pa res časa cele dneve z motiko po svojih njivah hodit, ko pa vmes razmišlja kako optimizirati kmetijski proces, da mu bo še sploh kaj ostalo za preživetje.
Hrana od nekod mora priti v Mercator. Če le ta zbija odkupno ceno slovenskim kmetom, kakšne alternative pa kmetje imajo, kot da na silo povečajo proizvodnjo?
Bio hrana z ekoloških kmetij se kar lepo prodaja. Slovenski kmet, ki goji paradžnik s ceno in količino ne more konkurirati španski kmetiji s +1500 hektarji, p/p se ne izide kakorkoli obračaš + trgovci ga stisnejo s ceno do konca.
Poleg tega veliki proizvajalci k nam prodajajo po dumpinških cenah (majhen trg, kratkoročno si delajo minus, dolgoročno bi radi uničili konkurenco in navili cene), kar poglejte si sedanji primer velikočnih šunk.
Razprave o pridelavi hrane in kako kmetje uporabljajo škropiva... te razprave seveda so vedno aktualne in še dolgo bodo. Odkritje, ki ga zajema novica pa je v ožjem smislu povezan s še kakšnim drugim področjem.
Nenazadnje kmetje so v tem primeru uporabljali le eno izmed razpoložljivih možnosti na tržišču, ki jo je (vsaj) stroka označila za varno.
Kdor ne zna izračunat koncentracije škropiva naj se ne ukvarja s škropljenjem ampak z vihtenjem krampa in motike. Na škatli je prav lepo razloženo, kako se zadevo redči, če pa si še vedno v dilemi pa pač vprašaš koga, ki zna, pa magari trgovca v lokalni kmečki zadrugi. Predozerjem bi osebno vzel licenco za najmanj dve leti, dodal denarno kazen, potem ga pa po letu in pol poslal na ponovno preverjanje znanja, ki je, kolikor vem, zdaj itak obvezno.
Uporabo in prodajo tovrstnih sredstev bi morali spraviti na minimum (optimum) in izvajati oster nadzor nad zlorabami. Manjšo uporabo se lahko konec koncev tudi nagrajuje in izdelke z nizkimi vsebnostmi pesticidov (in ostalih -cidov) odkupuje po višjih odkupnih cenah. Podobno je že zdaj cena ovisna od kvalitete pri mleku.
Je pa potrebno prevetriti celotno verigo pri hrani in na novo, pravičnejše razeliti izplen pri ceni hrane na celotno verigo - od kmeta, distributerja do trgovca.
Velja omeniti tudi, da so za pojav sindroma kolapsa kolonije v pol leta zadostovale že zelo majhne koncentracije pesticida, zgolj 20 delcev na milijardo.
To predvidevam, da je znotraj mej napisanih v navodilih? Lahko pa me kdo popravi. Torej še enkrat, na veliko razpravljate o nečem, kar neposredno s to novico nima zveze!
Enkrat nam je nek Prekmurec tarnal, kako je celo življenje zlival 3x dozo, ker preprosto ni štekal navodil - ni mi sicer jasno, kako jih je kupil, kaj ne gre to na površino? Razen, če se prodajalcu (verjetno spet kak lokalni genij) ni zdela dobra fora, da mu svetuje dozo "za ziher".
Ni mi jasno kako lahko imaš tako izkrivljene predstave o kmetijstvu. V idealnem svetu bi prodajalec v neki bazi preveril koliko površine in kakšno kulturo gojiš in ti temu primerno svetoval kaj in kakšno količino kupiti. V realnem svetu je tako, da kmet hkrati obdeluje svojo zemljo in ima nekaj v najemu. Tukaj pride do zaokroževanja površine, pa nekaj za 'rezervo' in smo tam. Da ne omenjam tega, da je prodajalec tam zato, da spravi v promet čimveč izdelkov. Sicer je prišlo do nekih omejitev, da moraš imeti za nakup pesticidov in herbicidov neko potrdilo o opravljenem nekem tečaju (kot da to dokazuje kaj, namen teh potrdil je jasen - nekdo dobro skasira), s tem potrdilom lahko kupiš neomejeno količino škropiv, kot da greš v Spar in kupiš čistilo za okna.
V veliko primerih so tudi prodajalci sami neizobraženi in vedo ravno toliko (če sploh) kot piše na etiketi.
Da ne bo kdo dobil kakšnih čudnih idej, da si kaj izmišljujem, od ranega otroštva sem živel in pomagal na dveh kmetijah. V zadnjih letih s tem več nisem tako na tekočem, vseeno pa vsake toliko preverim kaj (če se je sploh kaj) spremenilo.
Letos je znova alarm, saj zime ni preživela (vsaj v okolici Lj) slaba polovica čebeljih družin. Nekateri so ohranili vse, drugi pa vse izgubili; med slednjimi je nekaj poklicnih čebelarjev, ki jim gre težko očitati nedoslednosti.
No, danes se je pa že začelo, saj je bil okoli Moravskih toplic že nov pomor.
O tem, da večino hrane s takih polj v končni fazi itak pojemo ljudje, nihče ne razmišlja (oz. se mu ne splača).
V veliko primerih so tudi prodajalci sami neizobraženi in vedo ravno toliko (če sploh) kot piše na etiketi.
Hja, tu je že osnoven problem. Zadevo bi moral prodajati nekdo, kot v lekarni, ki je vsaj toliko pismen, da bo znal prebrat vsaj nekaj osnovnih podatkov. Hkrati pa popisat vsak nakup in kupca, tako kot je to stalnica pri nekaterih "eksplozivnih" gnojilih. Do določene mere se to že lepo uveljavlja, ampak je vse preveč tudi nabavljanja na črno v tujini. Kloramfenikol recimo je že en takih primerov.
Drugače, pa kar se čebel tiče... Lansko leto do junija skoraj nobene čebele sploh videl nisem. Bilo je ogromno čmrljev, čebela je pa sem in tja kakšna zašla na cvetoče medonosne rastline okoli hiše, ki jih ni malo. Izgleda, da je nekje v neposredni bližini vse pocrkalo. Letos je pa precej drugače (TOK-TOK), čebel je bilo odkar je temperatura prvič presegla 20°C cel kup. Sem pa pred tem zadnjim deževjem opazil kar nekaj čebel, ki so se čudno obnašale - letale nizko in se občasno plazile po travi in po tleh, kot da ne morejo normalno vzleteti. Nisem strokovnjak za čebele, tako da ne vem če je lahko za to kriva kaka zastrupitev. Verjetno bomo kmalu videli, če bo število čebel upadlo. Upam, da jih je samo malo zafrkavalo bolj vetrovno vreme in se niso pravi čas poskrile po panjih...
Glede na izsledke raziskave, bi potem že letos morali zopet prepovedati uporabo neonikotionidov. Koruza se še ni sejala, zato bi bilo treba to urediti v najkrajšem možnem času.
V veliko primerih so tudi prodajalci sami neizobraženi in vedo ravno toliko (če sploh) kot piše na etiketi.
Zelo dvomim, da prodajalec nima primerne izobrazbe in zakonsko določenih nalog, kaj lahko in česa ne sme, ob prodaji pesticidov.
"So mi v trgovini dali Boom Efekt, sem mal zajamral. Zdej bom pa ornk posprical, sem naredil kr 1:10 mesanico, ceprav je pisal 1:100. Bo bolj prjel!" True Story.
Zgornje je postalo že kar aksiom.
Glede (ne)izobraženosti prodajalcev v zadrugah: le-to preklemano dobro skrivajo! Mogoče sem pa samo jaz imel takšne izkušnje, tega, normalno, ne morem posploševati na vse.
Ampak true story je pa tudi, da če ne špricaš & gnojiš, nič kaj dosti ne zraste. Dokler imaš vrtiček za hobi, da greš malo na zrak, ti je itak precej vseeno, koliko česa zraste, in se greš lahko "organsko" kmetovanje. Čim pa hočeš od tega živeti, se stvari hudo zakomplicirajo.
Seveda je, zelo naravno je, da ima koruza gen neke strupene rastline....
Ko se Blisk baše s pomfrijem, se mu verjetno niti sanja ne, da je krompir strupena rastlina.
Brez gnojenja bo držalo,škropljenje pa ne bo..včasih se ni jabolk ipd špricalo pa so rastle danes pa prvlečeš sadiko pa če je ne špricneš ni ama nič od nje..
Res pa je da une jabolke niso bile tok "lepe" kot to kar sedaj zraste
Brez gnojenja bo držalo,škropljenje pa ne bo..včasih se ni jabolk ipd špricalo pa so rastle danes pa prvlečeš sadiko pa če je ne špricneš ni ama nič od nje..
Res pa je da une jabolke niso bile tok "lepe" kot to kar sedaj zraste
GSO je rešitev... Pa se lahko končno neha vse špricat in uničevati okolje ter našo pitno vodo...
Tudi bolezni/škodljivci se znajo prilagajat/mutirat kaj potem ko GSO ne prime več?
No, očitno se bolezni in škodljivci pligajajo počasneje, kot cepiva in antibiotiki, vsaj jaz bi rekel, da je povprečni človek bolj izpostaljen raznim bakterijam (potovanja pa to) na katere ni prilagojen, pa smo bolani dosti manj, kot včasih.
GSO sam ne prinese nobenih nemnosti. Panentna zakonodaja že mogoče, ampak to že sedaj vidimo v novicah vsak dan in napredek pri GSO s tem ni povezan.