Svet, Kot Ga Razume Monsanto (GSO)

Hm. V članku navajajo toksične kovine v množini, konkretno pa omenjajo samo kadmij. No, ja. Mea culpa - površno branje.

I hate Monsanto, ampak vseeno mi ni čist jasno...GSO ne mora imeti več težkih kovin sam po sebi. Težke kovine se ne "pridelujejo", ampak vsrkavajo. Razen, če ima ta GSO afiniteto za težke kovine kot nekatere eksotične rastline, pol razen škropljenja in zemljine drugega vira ni.
Ampak ja, predvidevam, da je izvor zunanji s škropivi...samo to ni več GSO zadeva.

Že res. Sem pač predvideval, da GSO avtomatsko spadajo pod neorgansko pridelana živila zaradi načina vzreje. Eh, upajmo, da kdo dela konkretno študijo.

GSO je zdrava, kar počne Monsanto pa niti pod razno.

Okapi je 18. jul 2014 ob 14:06 izjavil:

Tole se mi je zdelo relevantno:

Jaz bi komentiral samo zadnjo ugotovitev s tega plakata - da so gensko spremenjene poljščine varne, je neprimerno zanesljiveje znanstveno potrjeno kot podnebne spremembe. V zvezi z GSO je praktično vse jasno, vse je neposredno dokazano s ponovljivimi eksperimenti, vsi mehanizmu v ozadju so jasni in se skladajo s teorijo. Pri podnebnih spremembah je veliko več neznank in ugibanj.

Če so pri poljščinah kje kakšne neznanke, so pri klasičnem žlahtnjenju, s križanjem in umetno izzvanimi mutacijami.

O.

Ja se strinjam. Pri poljščinah se da dokazovati stvari, pri podnebnih spremembah so izračuni in opazovanja. Bolj pravilno bi bilo, če bi zapisali, da je tole veliko trdnejše kot podnebna znanost. Notri so jo vpeljali najbrž zato, ker isti ljudje zavračajo GMO (kar ni prav) in verjamejo znanosti o klimatskih spremembah (kar je prav).

Ne pripisuj dejanj neukih kmetov GSOju, prosim lepo.

Saj pravim. Monsanto je evil. GSO pa ne nujno.

sanny86 je 19. jul 2014 ob 11:05 izjavil:

Uporaba čedalje močnejših pesticidov, katere spet proizvaja le in zgolj Monsanto,

Upam da nimaš spet v mislih Roundup. Pri nas izdelan Boom efekt je namreč ista stvar

Okapi je 19. jul 2014 ob 12:36 izjavil:

Evropa si s svojim ludističnim strahom pred napredno kmetijsko tehnologijo koplje jamo. Namesto da bi hrano izvažali, jo uvažamo, kmetom pa plačujemo subvencije, da pridelujejo nekonkurenčne pridelke.

O.

Na žalost se to dogaja povsod. Predvsem kaka koruza se rada subvencionira s čisto premalo vprašanj - brez tega se marsikje to sploh ne bi izplačalo. Govorimo v bistvu o kulturah.. kjer je celo _preveč_ proizvodnje in se ne ve kam z njo.

Počasi razmišljam, da je bil potem že boljši tisti stari sistem državnega plačevanja za prazna polja, ki je legendarno opisan v Catch-22 (oče glavnega junaka je bil zelo uspešen ne-pridelovalec alfalfe, ki je s svojo podjetnostjo kmalu ne-prideloval več alfalfe, kot kdorkoli drug naokoli).

Ker tako se saj ni delala škoda okolju.

Govorimo v bistvu o kulturah.. kjer je celo _preveč_ proizvodnje in se ne ve kam z njo.

Problem je v nekonkurenčnih stroških pridelave. Kmet vedno lahko proda vso koruzo, ki jo pridela, vprašanje je samo, po kakšni ceni. In če brazilski kmet koruzo prideluje s pol manj stroški kot slovenski, kitajski ladjar pa jo pripelje na drugi konec sveta za drobiž, bo povprečna slovenska gospodinja raje v Hoferju kupila cenejšo polento, narejeno iz brazilske koruze, kot v Mercatorju slovensko. Slovenski kmet pa svoje koruze ne more prodati nikomur, ker pač ni konkurenčen.

Potem se pa vmeša država, ki vidi strateški interes v ohranjanju kmetijstva, in plačuje subvencije. Strateški interes je pa v smislu, da če pride do vojne, mi smo pa odvisni od brazilske koruze, bo brez domačih kmetov lakota. Skratka, zaradi strahu pred vojno ne mečemo denarja stran samo za patrije, ampak še za marsikaj, kar na prvi pogled sploh nima nič skupnega z vojsko.

Ampak to v resnici nima dosti skupnega z ludističnim strahom pred novo tehnologijo (da ostanemo on-topic).

O.

Jasno. Največji slovenski kmetiji bi v Braziliji komaj rekli kmetija, prej ohišnica. Takole se dela loti povprečen brazilski farmer.


Največji veleposestnik ima tam 1400 km2 polj soje. To je malo več kot cela pomurska regija. Pri nas si tega sploh predstavljati ne moremo.

Kot zanimivost - največji živinorejski ranč na svetu je v Avstraliji, in je malo večji od cele Slovenije (24.000 km2)

O.

Kaj to pomen samozadostna, a je kej prisile zravn?

Eh, to izvira iz šestdesetih let, ko so ljudje na veliko gledali špageti vesterne in je bila vsaka vikendica že ranč, še posebno, če je bila lesena.

O.

Hkrati pa...