Slo-Tech - JRR Tolkien, kreator mitov in arhitekt pravljičnih svetov, je umrl že 45 let nazaj, a kljub temu je te dni izšla še njegova poslednja knjiga. Njegov sin Christopher je namreč zadnja desetletja pridno kompletiral očetove zapiske, jih zaokrožil v celoto in zdaj smo dobili The Fall of Gondolin. Tolkien starejši je zgodbo sicer zastavil že leta 1917, ko je ranjen okreval po bitki na Sommi....

Slo-Tech - V prvih dveh delih novinarskega domačega branja sem predstavil osnove medijske teorije in zgodovine. Vendar sta bila razvoja medijev in novinarstva tesno prepletena tudi s propagando -- metodami in tehnikami za oblikovanje in upravljanje človeških družb, ki so v zadnjih nekaj letih kolonizirale tudi internet.

Za francoskega filozofa Louisa Althusserja so bili mediji eden izmed ideoloških aparatov države, ki so širili in utrjevali prevladujočo ideologijo (Louis Althusser: izbrani spisi, *cf, 2000). Podobno vlogo sta jim pripisala kritična teoretika frankfurtske šole Theodore Adorno in Max Horkheimer, ki sta zaradi izkušnje z mogočnim nacističnim propagandnim strojem napisala knjigo Dialektika razsvetljenstva (Studia Humanitatis, 2001). Omenjeni avtorji so propagando opisovali kot negativno družbeno prakso, ki služi vladajočemu razredu ter temelji na laži, zavajanju in manipulaciji. Vendar je po drugi svetovni vojni prevladal nasproten pogled -- da je propaganda koristna in nujna za...

Slo-Tech - Odkar sem pred tremi leti napisal prvi seznam domačih branj za spoznavanje novinarske teorije, je izšlo kar nekaj novih koristnih knjig.

Prvi dve je napisal britanski preiskovalni novinar Nick Davies. V knjigi Zgodbe s ploščate zemlje (Ciceron, 2011) je uporabil podatke iz obsežne raziskave o poročanju britanskih medijev in analiziral škodljivo novinarsko "reciklatorstvo" -- nekritično povzemanje sporočil za javnost in izjav uradnih virov. Še ostrejši je bil v drugi knjigi Hack Attack: How the Truth Caught Up with Rupert Murdoch (2014), kjer je opisal težave, ki jih je imel pri razkrivanju velikega prisluškovalnega škandala, zaradi katerega je moral Rupert Murdoch ukiniti tabloid News of The World.

Sistemske anomalije v novinarstvu je zelo nazorno opisal urednik časopisa Le Monde Diplomatique Serge Halimi v knjižici Novi psi čuvaji (Maska, 2003), v kateri je pokazal, da so novinarji precej podobni blagajničarkam v supermarketu. A je bil še razmeroma prizanesljiv v primerjavi z...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pišemo (ali ne pišemo) o temah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjih nekaj letih smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica. Največkrat v razpravah o prihodnosti medijev in izginjanju občinstev, radi pa nas omenjajo tudi zagovorniki znanstvenega, podatkovnega; in drugega novega novinarstva, kakršnega je nakazala skupnost wikileaks in njeni številni posnemovalci.

Vprašanje, ali sta načeli wiki-sodelovanja in odtekajoče (leaking) odprtosti pozitivna ali negativna pojava, ni tako preprost, kot včasih radi zapišejo ideologi absolutne svobode informacij. Slovenski primer iz leta 2014, ko so se na videoportalu youtube znašli posnetki neformalnega pogovora predsednika vlade z izbranimi novinarji, je lepo razgalil nekatere zagate, ki so jih prinesle nove komunikacijske tehnologije. Je tehnologija...

Slo-Tech - Na prelomu tisočletja so bili prvi informacijski monopoli že skoraj nedotakljivi. Ameriška država ni razbila monopola Microsofta na računalniških namizjih, razvoj mikroprocesorjev in elektronskih vezij je narekoval Intel. IBM se je počasi umikal v veliko podatkovje in obdelavo informacij, kar je v knjigi Building IBM: Shaping an Industry and Its Technology (2009) namignil dolgoletni predavatelj in raziskovalec pri IBM Emerson W. Pugh. Začenjala se je podatkovna ekonomija in med internetne velikane so se prebijala čisto drugačna podjetja -- brez tovarn, fizičnih izdelkov in stotisočev zaposlenih.

Prvi vplivni tehnološki milenijec je bil Google -- iskalniško podjetje, ki je bilo sprva le matematični algoritem v doktorski nalogi. Njegov nastanek in kulturo sta podrobno predstavila John Battelle v knjigi The Search: How Google and Its Rivals Rewrote the Rules of Business and Transformed Our Culture (2005) in Steven Levy v knjigi In the Plex: How Google Thinks, Works, and Shapes Our...

Slo-Tech - Pisala se je druga polovica devetnajstega stoletja. Pod vladavino kraljice Viktorije je vzniknila čudovita nova komunikacijska tehnologija, ki je lahko v trenutku premagala velike razdalje in je tako skrčila svet, da se je zdel majhen kot še nikoli poprej. Njeno kabelsko omrežje je prepredlo kontinente in prečkalo oceane ter za vedno spremenilo gospodarstvo, medije in politiko. Zagovorniki novega medija so neutrudno hvalili njegove neslutene potenciale ter se prerekali s skeptiki, ki so se branili z dvomom in razširjanjem moralne panike. Države in vlade so poskušale zajeziti in nadzorovati telekomunikacijsko novost, saj so se na njenih žicah razvile nove oblike kriminala in vohunstva (nezakoniti prisluhi, borzne špekulacije ...), uporabniki pa so razvili svojo lastno telegrafsko subkulturo, zaznamovano s posebnim jezikom, pravili in navadami.

Zveni znano? Uvodne misli, s katerimi je britanski novinar, urednik in medijski zgodovinar Tom Standage začel svojo knjigo o zgodovini...

Slo-Tech - Za dopustnike in za vse nestrpno čakajoče na vikend, smo izbrali nekaj člankov, s katerimi si lahko kvalitetno popestrite vas čas.

Ko se sliši o razno raznih hudodelskih združenjih oz. mafijah, se te običajno pečajo s trgovanjem prepovedanih substanc, če se omejimo na stvari. Zato je, za živeče pod Alpami, dokaj nenavadno brati o delu mafije, ki se ukvarja z »dobavo« vode. V članku z naslovom V milosti vodne mafije avtor popisuje razloge za njen nastanek, kako se ponoči črpa voda iz nezakonitih vrtin, kako se določa cena, kdo vse je od nje odvisen…

Bistveno bolj brutalna je zgodba o mafiji, ki trguje s peskom. Osnovnega gradbenega materiala za potrebe podpiranja bliskovite gradnje v nekaterih delih sveta že nekaj...

Slo-Tech - V sobi sedi petdeset mlajših moških. Po gaussovem statističnem povprečju bodo verjetno visoki dobrih 170 centimetrov in težki nekaj več kot 70 kilogramov. Takšna napoved je precej zanesljiva, saj znanstveniki doslej še niso odkrili osem metrov visokega ali pol kilograma težkega odraslega človeka, ki bi bistveno pokvaril povprečje.

Kaj pa, če namesto višine in teže ocenjujemo njihove prihodke in se med njimi znajde Bill Gates ali kak drug milijarder? V tem primeru bodo v povprečju vsi milijonarji, napake pa po gaussovi metodi ne bi mogli predvideti ali preprečiti, saj so lahko premoženjske razlike bistveno večje od telesnih. Nihče ne more biti stokrat višji ali težji od vas, lahko pa je tudi po več tisočkrat bogatejši.

Z zadrego skritega milijarderja je libanonsko-ameriški matematik Nassim Nicholas Taleb razložil zelo pogosto človeško zmoto, ki jo je poimenoval „problem črnega laboda“. Velika večina labodov je belih, zato črne ptice ponavadi obravnavamo samo kot posebnost ali...

Slo-Tech - Statistik in esejist Nassim Nicholas Taleb ni prav velik oboževalec zgodovinopisja. V knjigi Črni labod je zapisal, da zgodovinarji skoraj vedno zagrešijo »pripovedno napako«, saj podležejo človeški potrebi, da iz naključnih in nepovezanih dogodkov napletejo prepričljivo, a neresnično zgodbo. Največ kritik je namenil podjetniškim biografijam, saj je trdil, da pripovedovalci vedno poiščejo in izberejo samo tiste dogodke, ki navidez logično pojasnijo razloge za uspešne zgodbe ali jih celo pripišejo »preroškim«, »karizmatičnim« in »drznim« junakom. Čeprav so morda imeli zgolj – srečo.

S podobno zgodovinopisno zagato se je v uvodnem delu knjige o Amazonu (Učila, 2014) srečal tudi ameriški publicist in novinar Brad Stone.

Spraševal se je, kako naj zapiše zgodbo o uspehu Amazona, da ne bo zagrešil talebovske pripovedne napake. Naj jo zgradi okrog izjemno inteligentnega, megalomanskega in družbeno neprilagojenega ustanovitelja z nenavadno življenjsko zgodbo? Jo prikaže kot preplet...

Slo-Tech - Za vse so bili krivi nemški letalski inženirji, ki so izdelali prehitra vojaška letala. Sistemi protiletalske obrambe jim niso mogli več slediti in strelci so le na slepo tratili dragocene naboje.

V ameriški vojski so pomislili, da problema hitrih letal ne morejo rešiti samo inženirji, ampak potrebujejo tudi pomoč teoretičnih znanstvenikov. Zato so v poseben raziskovalni oddelek povabili znanega matematika Norberta Wienerja in ga prosili, naj jim pomaga razviti matematični model, s katerim bi protiletalsko orožje naučili predvidevati obnašanje sovražnega letala ter sproti prilagajati merilni sistem.

Wiener je vedel, da mora razviti dinamičen model, saj matematičnega merilca ne čaka le izračunavanje krivulje gibanja letala in izstrelka, ampak bo moral upoštevati tudi manevre pilota, ki se bo hotel izogniti protiletalskemu ognju. Uporabil je teorijo signalov in izpopolnil načelo povratne zanke, s katerim je postavil enega izmed matematičnih temeljev za učeči se stroj in umetno...

Slo-Tech - Pred skoraj pol tisočletja je osemnajstletni francoski študent Etienne de la Boetie napisal krajše besedilo, ki bi mu danes verjetno rekli seminarska ali izpitna naloga. To besedilo je danes za politične filozofe skoraj tako prelomno kot znani Vladar Niccola Machiavellija, saj je mladega Etienna zanimalo nekaj nepojmljivega: zakaj vladarjem (sploh tiranom) priznavamo vladarstvo.

Hotel je razumeti, kako je mogoče, da »toliko ljudi, toliko vasi, toliko mest in toliko narodov« trpi enega samega tirana, ki nima druge moči kot je tista, ki mu jo dajejo podložniki. Prepričan je bil, da se antični filozofi niso motili in ljudje hočemo biti svobodni. A smo se pripravljeni tej svobodi prostovoljno odreči, jo zamenjati za suženjsko poslušnost tiranu ali jo celo vzljubiti.

Odgovor je najprej iskal v človeški naravi, ki se je zaradi strahu pred obstankom pripravljena podrediti sili, vendar ni bil zadovoljen s pojasnilom. Tiran lahko z lastno močjo vlada samo manjši skupini ljudi, od katere...

Slo-Tech - Žogica in lopar skupaj staneta en evro in deset stotinov. Lopar je en evro dražji od žogice. Koliko stane žogica?

Le redki razmišljajo tako številčno, da ne bi popustili navidez očitnemu odgovoru in bi kot iz računalnika izstrelili pravo rešitev. Velika večina bi takoj prepričano (a narobe) odgovorila – deset stotinov. V prvi skupini so logični holmesi, v drugi njegovi zaletavi pomočniki watsoni. Prvi imajo vedno prav, drugi se vedno motijo. Vendar avtorica knjige Mastermind Marija Konnikova ne verjame v tako dokončno delitev, saj predstavi tudi tretjo skupino. Tiste, ki sicer v prvem trenutku pomislijo na enak odgovor (deset stotinov), ampak ga preverijo in ugotovijo, da je napačen.

Posamezniki iz te skupine sicer niso nujno tako nadpovprečno bistroumni kot slavni literarni detektiv, ampak so se naučili uporabljati njegovo metodo. Če žogica stane deset stotinov in je lopar en evro dražji, potem že lopar brez žogice stane evro in deset stotinov – kar bi morala biti skupna cena...

Slo-Tech - Stric Skopušnik je stric Jake Racmana. Babica Katica je Jakova teta, a ni Skopušnikova žena. Lepi Šime je Skopušnikov nečak, Jaka je stric Paka, Žaka in Maka. Mini in Jakica sta dekleti in večni zaročenki Jake in Mikija Miške. Tudi onidve sta obdani s po tremi nečakinjami. V svetu Walta Disneyja ni bioloških staršev ali otrok, mater ali očetov.

Ti nenavadni sorodniki se v stripih pogosto odpravijo na pustolovske pohode in v eksotičnih (divjih) koncih sveta iščejo zaklade. Najdeni zakladi nimajo preteklosti. Nihče ni izkopal zlata, izdelal nakita ali častil svetih podob, zato nimajo lastnika. Ne pripadajo lahkovernim domačinom, ki se ne zavedajo njihove vrednosti. Vrednost – in z njo smisel – dobijo šele, ko jih „rešijo“ Disneyjevi junaki in pospravijo v veliki trezor strica Skopušnika.

Liki brez zgodovine si prisvajajo zaklade brez zgodovine. Nihče ne proizvaja in nikogar ne izkorišča. Sta le kopičenje in potrošnja. Zveni znano?

Waltu Disneyju in njegovemu imperiju zabave so...

Slo-Tech - Šef velikega ameriškega tobačnega podjetja je imel veliko težavo. Bila so dvajseta leta prejšnjega stoletja in kajenje je bilo za ženske družbeno nesprejemljivo. Za tobačno industrijo je to pomenilo velik izpad prihodkov, saj tobačne razvade niso mogli razširiti na žensko polovico prebivalstva. Direktor je poklical na pomoč Edwarda Bernaysa in ga vprašal, ali lahko reši njegov problem.

Nič lažjega, je v slogu risanega pujska Melkijata odgovoril Bernays. Pri svojem psihoanalitskem stricu Sigmundu Freudu je izvedel, da je lahko cigar(et)a močan faličen simbol, ki ga družba ženskam ne privošči (Barnays je bil Freudov nečak). Zato je na shodu newyorških sufražetk zrežiral prizor, v katerem je skupina mladenk pred zbranimi novinarji ponosno...

Slo-Tech - Novinarji so ljudje v čudežnem poklicu. Živijo v družbi, a ne podlegajo njeni kulturi, ideologiji in mitom. Zaposlujejo jih komercialne in javne medijske hiše, a na njihovo delo ne vplivajo politika, tržne zakonitosti in kapitalistični proizvodni proces. Mediji so mogočen ideološki aparat države, a si novinarji pripisujejo vlogo psov čuvajev, ki da varujejo državljane pred zlorabo državne moči. Njihove izdelke objavljajo uredniki, tržijo oglasniki in berejo bralci, a kljub temu ostajajo neodvisni.

Kako torej obzirno povedati ljudem v tem čudežnem poklicu, da imajo na uredniško politiko medija, ki jih zaposluje, približno toliko vpliva, kot ga ima blagajničarka v velikem supermarketu na poslovne odločitve uprave?

O tej dilemi v knjižici Novi psi čuvaji (Maska, 2003) razmišlja francoski novinar in urednik revije Le Monde diplomatique Serge Halimi. Avtor je že v uvodu zapisal, da noče jemati ugleda poklicu in ljudem, ki ga opravljajo dostojanstveno. A tudi napovedal, da njegove...

Slo-Tech - Ko se dojenček rodi, se zdi samoumevno, da so se njegovi preživetveni refleksi in nagoni izoblikovali v milijonih let evolucije. V njegovem telesu vidimo prilagoditve na življenjsko okolje in tudi ostanke daljne preteklosti, v kateri so se razvijali naši predniki. Ne dvomimo, da so malo bitje izoblikovali evolucijski procesi in ne pomislimo, da se je z njegovim rojstvom začela nova vrsta, ampak vidimo nadaljevanje svoje.

Te procese večinoma prepoznamo samo v biološkem telesu, a veljajo tudi za živčne, hormonalne in druge strukture, v katerih se izoblikuje naša duševnost. Duševni svet se ni razvijal ločeno od fizičnega, ampak so tudi njega izoblikovali milijoni evolucijskih let, ki so „zavest“ naučili, kako zajemati, filtrirati in razlagati informacije, iz katerih si ustvarimo podobo o fizičnem svetu. Zato ob rojstvu v duševnem smislu nismo prazni računalniški diski, ampak se v nas skrivajo enako stari refleksi in vzorci kot tisti, zaradi katerih začnemo sesati palec ali se...

Slo-Tech - Pred tridesetimi leti se je začelo svetovno gospodarstvo seliti iz sveta atomov v svet bitov. Osebni računalniki, povezani v univerzalno internetno omrežje, so omogočili nov način razvoja, izdelave in prodaje nematerialnih dobrin. Vsak je lahko postal založnik, spletni prodajalec, enciklopedist ali medij. Trg je postal globalen, mreženje je zamenjalo nekdanje hierarhije.

Kmalu nas čaka podobna, morda še večja revolucija, je prepričan ameriški podjetnik in publicist Chris Anderson. Trirazsežni tiskalniki – malce nerodna nadpomenka za različne tehnologije izdelovanja fizičnih predmetov – so danes na ravni prvih tiskalnikov iz sedemdesetih let, ki so znali natisniti preprost besedilni dokument. Vendar lahko že čez nekaj let pričakujemo dostopne naprave, ki bodo lahkotnost izmenjevanja datotek prenesle tudi v svet predmetov. Na spletu bomo poiskali računalniški model želenega izdelka in kliknili tipko – izdelaj. Zakonitosti sveta bitov so začele vstopati v svet atomov.

Anderson se...

Slo-Tech - Skoraj desetletje pred velikim bratom in zelo človeško živalsko farmo je George Orwell spoznaval življenje britanskega delavskega razreda. Potepal se je s klateži, se pogovarjal s prostitutkami in se nato na pobudo socialističnega kluba odpravil med rudarje na industrijski sever, da bi zbral gradivo za knjigo, ki je postala pot v Wigan (Road to Wigan Pier).

Vendar Orwell med bivanjem pri rudarjih ni spoznal samo razmer, v katerih živijo britanski delavci: izkoriščanje, revščino, umazanijo, trope lačnih otrok, izmučenih žensk in zgaranih težakov. Po prvih nekaj poglavjih je začel razmišljati tudi o vprašanjih, ki so zmotile njegove tedanje založnike in še danes vzbudijo enako nelagodje med „intelektualno levico“.

Opazil je, da socialistično gibanje (ideja delavskega boja) med britanskimi delavci ne zaživi, čeprav bi bila v njihovih življenjskih razmerah edina racionalna politična izbira, s katero bi lahko kot družbeni razred dosegli več pravic in boljše mezde. Namesto tega so...

Slo-Tech - V demokraciji lahko svobodni, obveščeni in aktivni državljani racionalno izbirajo svoje predstavnike na volitvah. Državljani za obveščenost potrebujejo informacije, ki jih priskrbijo prav tako svobodni in neodvisni mediji. Zato so mediji in njihova svoboda tako pomembni za delovanje demokratičnih družb.

Formula je preprosta in na njej temelji velik del medijske, politične in še kakšne teorije. Vendar se njena elegantna preprostost hitro zamaje, če jo soočimo z nekaterimi drugimi vedami o človeku, družbi in ekonomiji.

Socialni psihologi so v številnih znanih poskusih dokazali, da ljudje nismo (zgolj) racionalna bitja, ampak smo razvili zelo zanimive strategije in mehanizme, kako pretvoriti dejstva v lastne subjektivne resnice. Filozofi in sociologi vedo, da se v „objektivnih dejstvih“ vedno odražajo ideologije nekega časa in prostora. Politični ekonomisti so pokazali, da je svoboden trg le idealistični teoretični konstrukt, saj realne trge oblikuje kompleksen preplet političnih...

Slo-Tech - Katera podjetja so se pred desetimi leti najbolj zanimala za študente elitnih tehničnih fakultet – inženirje, matematike, fizike in programerje? Če bi prešteli pojavljanje tehnoloških zvezdnikov na medijskih naslovnicah, bi najprej pomislili na informacijske in spletne velikane ali na živahne startupe v silicijevi dolini. A bi se zmotili. Največji zaposlovalec matematičnih možganov je bil Wall Street.

Banke, zavarovalnice in naložbeni skladi so že začetnikom ponujali po 100.000 dolarjev letne plače, stanovanja, zdravstveno zavarovanje in milijone na računih. Nekatere študente je pritegnil razkošen življenjski slog v svetu financ, drugi so izračunali, da bodo lahko že v kakem letu poplačali visoke študijske kredite. Njihova naloga je bila iskati milisekundne prednosti pri nanotrgovanju, ki so ga omogočali matematični algoritmi, preoblečeni v softverske robotke. Finančni sektor je odkril prednosti algoritmov in sprožil pravo oboroževalno možgansko vojno.

Vendar je bila romanca med...

Slo-Tech - Ko je britanski novinar Misha Glenny poročal o balkanskih vojnah, je dobro spoznal tudi balkansko mafijo. Njegova prva „mafijska“ knjiga McMafija (v slovenščino je prevedena kot Vsemogoča mafija) se začne v Bolgariji, se sprehodi po nekdanji Jugoslaviji, odpotuje proti vzhodu do Rusije, se ustavi v Indiji, prepotuje Afriko in do zadnje strani zamenja več lokacij kot filmi o agentu Jasonu Bournu.

V Vsemogoči mafiji pokaže, kako deluje globalni organizirani kriminal, s čim se ukvarja, kakšne metode uporablja in kako tesno je prepleten s kapitalom in politiko. Med drugim pojasni tudi razloge, zakaj je prav Nigerija postala znana po spletnih „nigerijskih prevarah“ – kriva je bila nafta in državljanska vojna –, ter nakaže, kako hitro se bodo organizirane kriminalne združbe naučile izkoriščati internetne potenciale in razvijati nove „poslovne modele“, ki jih zakoni še dolgo ne bodo znali opisati ali zajeziti.

Prav kiberkriminal je glavna tema Glennyjeve najnovejše knjige Dark Market....

Slo-Tech - V Sloveniji je postalo običajno, da se osebe in ideje, ki dišijo po progresivnosti, zmerja s komunizmom. Prav tako je postalo običajno, da se osebe in ideje, ki dišijo po konzervativnosti, a niso ravno katoliške, zmerja z neoliberalnostjo.

Neoliberalizem – posebno zmes ekonomske teorije, politike in razlage delovanja človeške družbe – najpogosteje spremljata podobi ameriškega republikanskega predsednika Ronalda Reagana in britanske konzervativne premierke Margaret Thatcher, ki sta v osemdesetih letih prejšnjega stoletja najbolj radikalno posegla v idejo države blaginje. Za njuno politiko je značilno krčenje delavskih pravic, liberalizacija reguliranih gospodarskih panog (energetike, telekomunikacij …) privatizacija javnega sektorja in ukinjanje socialne države. Oba politika družbe nista videla kot nečesa kolektivnega („družba ne obstaja“), ampak sta poudarjala svobodnega posameznika, ki si blaginjo ustvarja na svobodnem trgu in s konkurenčnim bojem, v katerega država ne sme...

Slo-Tech - Ko sem med pripravami na intervju z Jevgenijem Morozovom še enkrat prebiral njegovo prvo knjigo The Net Delusion in nekatere najbolj odmevne eseje – denimo uničujočo kritiko Jeffa Jarvisa in njegove knjige Private Parts ter strogo recenzijo biografije Steva Jobsa –, me je najbolj zanimalo, ali bo v pogovoru vsaj približno tako jezen kot zna biti za tipkami.

Morozovska jeza za tehnološko in novomedijsko publicistiko ni ravno pogosta, saj med avtorji knjižnih uspešnic in zvezdniškimi imeni na govorih TED prevladujejo dobrodušni tehnološki optimisti, ki prebivajo na vzhodni obali ZDA in internetne revolucije večinoma spremljajo na računalniških zaslonih. Osebna zgodba mladega Belorusa je drugačna, saj je kot internetni aktivist spremljal začetke demokratičnih gibanj po različnih postsocialističnih evropskih državah, doživljal njihove prve uspehe, a tudi streznitve.

Množičnim protestom, ki so se začeli na družabnih omrežjih, so kmalu sledile cenzura, aretacije ter uporaba interneta...

Slo-Tech - Pokrajina bi lahko navdihnila režiserje postapokaliptičnih filmov. Skozi pritlehen dim so se prebijale sence osamljenih domačih živali, ki so zatavale na smetišče Agbogbloshie - obsežen predel na obrobju Akre, glavnega mesta Gane. Med odvrženimi računalniškimi zasloni, zakopanimi tipkovnicami in razmetanimi trdimi diski so tekali otroci in pomagali staršem, ki so preiskovali elektronske odpadke in v košare nabirali vse, kar bo hotela odkupiti lokalna podružnica velike korporacije za predelavo odpadkov. Ostale kose pa so odvrgli, zakopali ali skurili na neštetih majhnih nedigitalnih kresovih.

Poti izrabljenih simbolov informacijske družbe so zelo slabo raziskane. Zahodni potrošniki vedo le, da so stari računalnik s podstrešja ali kleti dali nekam „stran“. Verjetno so ga na poseben dan pustili na dvorišču, od koder so ga odpeljali zbiralci nevarnih odpadkov. Ta računalnik je zamenjal nekaj zbirnih mest, se znašel na tovorni ladji in pristal nekje na obalah Afrike ali Kitajske. Če je...

Slo-Tech - Sodelavke Evropskega novinarskega centra (EJC) so na pomladnem novinarskem festivalu v Perugii predstavile prvi priročnik za podatkovne novinarje – Data Journalism Handbook.

Povedale so, da knjiga ne bo odgovorila na vsa vprašanja o zbiranju in uporabi najrazličnejših podatkovnih zbirk, ampak bo zanimiva zlasti za uporabnike, ki jih zanimajo podatkovne osnove. Prav tako ne bo odgovorila na vprašanje, kaj podatkovno novinarstvo sploh je, temveč bo predstavila različne poglede na novo novinarsko zvrst in prikazala dobre prakse podatkovno naprednejših redakcij.

Podatkovni novinarski priročnik je nastal v obdobju, ko so se mediji že začeli zavedati, da kriza medijske industrije ni konjunkturna, ampak sistemska. Zato so bili pripravljeni preizkusiti tudi novičarske in poslovne modele, o katerih pred krizo ne bi razmišljali. Zasebne fakultete in medijski predavatelji so zaslutili izobraževalno nišo in razpisali prve specialistične študije podatkovnega novinarstva. Za dodatno...

Slo-Tech - Menedžerji in mladi tehnoposlovneži ne smejo brati samo poslovnih in marketinških knjig, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela povedal nekdanji vlagatelj in sedanji mentor Jerry Collona. Zanj je roman Veliki Gatsby F. Scotta Fitzgeralda še vedno eden najboljših zapisov o kapitalizmu 20. stoletja. V duhovni, zlasti budistični literaturi, je izvedel več koristnega kot v nekaj metrih priročnikov za podjetniško samopomoč. Zato so postale bralne terapije redna sestavina njegovega mentorskega dela.

Zaradi pomanjkanja časa in hudega glavobola, ki je pestil sogovornika, nisem izvedel, kakšne knjige predpisuje svojim varovancem. Vendar bi me njegov bralni seznam zelo zanimal, saj me je v zadnjem letu več ljudi vprašalo, kakšno branje bi morali poznati računalniški giki. Profesorji in asistenti so iskali svežo študijsko literaturo, nekaj deklet je izbiralo primerna darila za (gikovske) fante ali brate, novinarske kolege je zanimalo, kateri avtorji znajo poljudno, a tehtno razložiti...

Slo-Tech - Mediji in novinarstvo so pogosta tema debat na tehnoloških spletnih forumih. Včasih smo krivi novinarji, ker ne znamo najbolje pokriti tehnoloških zgodb, drugič smo udeleženi le posredno, ker pač pišemo (ali ne pišemo) o novicah, ki razburijo spletne skupnosti. V zadnjem času pa smo se začeli tudi sami pojavljati kot novica – kot tema razprav o prihodnosti medijev, krizi medijskih poslovnih modelov, domnevnem izginjanju občinstev in novih velikih obljub, ki...

Slo-Tech - Članki, komentarji, predavanja in blogi o varstvu elektronske zasebnosti se pogosto začnejo z dvema primeroma: romanom 1984, v katerem je britanski pisatelj George Orwell uporabil idejo »velikega brata«, in filmom Stevena Spielberga Posebno poročilo (Minority Report), kjer posebna policijska enota preprečuje zločine, še preden se zgodijo.

Orwellova knjiga in Spielbergov film opisujeta prihodnjo družbo, v kateri velika država s pomočjo tehnologije nadzoruje svoje državljane – ne le njihovega gibanja, temveč tudi misli, besede in dejanja. Nadzorne kamere spremljajo javne prostore. Osebne tehnološke naprave kukajo v zasebne kotičke. Zabeležena je vsaka bančna transakcija ali elektronsko sporočilo. Računalniki prečesavajo povezane podatkovne baze in s pomočjo naprednih statističnih vzorcev izračunavajo dogodke, ki jih želi oblast preprečiti – od javnih protestov in revolucij do terorističnih operacij. Tehnologija je postala orodje totalitarne oblasti, upor je postal zaradi popolnega...

The Economist - Josh Lerner, profesor investicijskega bančništva na Harvardu, in Mark Schankerman, profesor ekonomije na London School of Economics, sta napisala zanimivo knjigo z naslovom The Comingled Code, ki je izšla pri založbi MIT Press. V sta avtorja natančno obdelala odprto kodo v realnem svetu. Prvi del knjige je posvečen zgodovini fenomena odprte kode in njeni razširjenosti danes, ko jo najdemo v vseh...

Slo-Tech - Vzemimo, da ste vojak in vas poveljnik pošlje na samomorilsko nalogo. Ker veste, da bi bilo ubogati ukaz racionalno gledano popolnoma nesmiselno, se poskusite nalogi izogniti tako, da se naredite norega. Ker je vaše dejanje racionalno (narediti se norega, da ne bi bilo treba iti na samomorilsko nalogo), vas spregledajo, ugotovijo, da ste normalni, in vas pošljejo v pogubo. Edini način, s katerim bi lahko dokazali, da ste zares nori, je ta, da greste v svojo brezumno nalogo – prostovoljno.

To je, na kratko, kavelj 22: trenutek, ko zdrava pamet odpove in se vključi vojaška (ali katera koli) birokratska logika, posameznik pa se znajde pred paradoksalno ne-izbiro, iz katere ni izhoda.

S takimi izbirami se je ukvarjal ameriški pisatelj Joseph Heller, ki je v istoimenskem romanu (Catch-22) opisal vojne prigode stotnika Johna Yossariana, pilota bombnika B-25. Heller je zavezniško izkrcanje na Siciliji proti koncu druge svetovne vojne uporabil za razpletanje številnih absurdnih zgodb,...

Slo-Tech - Leta 1748 se je v Angliji rodil Jeremy Bentham. Filozof, in pravnik, ki ga danes poznamo predvsem po njegovem načrtu zapora Panoptikon, ki ga je predstavil leta 1791. Panoptikon je bil zamišljen kot krožna zgradba v katere središču se nahaja Inšpektor, na obodu pa so v celicah zaporniki. Bentham si je zapor zamislil tako, da bi Inšpektor zapornike vedno lahko videl in slišal, obratno pa to ne bi bilo mogoče. Ker je Bentham živel na prehodu 18. v 19. stoletje, si je za zagotovitev nadzora in Inšpektorjeve navidezne prisotnosti zamislil številne primitivne priprave, kot npr. kositrna cev, zavese, itd. Idejo Panoptikona je kasneje razširil še na šole, bolnišnice, norišnice in celotno družbo. Originalni Panoptikon ni bil nikoli zgrajen, Jeremy Bentham pa je umrl leta 1832. In potem se je leta 1969 pojavil internet.

Vmes se je na področju nadzorovanja seveda zgodilo cel kup reči, kar je najbolje zapazil francoski filozof Michel Foucault. Nadzorovanje je postalo tehnologija oblasti,...

Slo-Tech - Logika je preprosta. Če v knjigi nastopi vesoljska ladja, ki odleti na planet Tralfamadore, in se med poglavji se zgodi še kako popotovanje skozi čas, potem zagotovo gre za znanstveno fantastiko. Znanstvena fantastika pa je tisti literarno manjvredni žanr, ki živi na bolšjakih, balkanskih trafikah in študentskih sobah, ki jih naseljujejo čudni poraščeni osebki z nagnjenjem do fantazijskih računalniških iger. Če se v znanstvenofantastično preobleko skrije eden najboljših (proti)vojnih romanov dvajsetega stoletja, obstaja velika verjetnost, da ga bo literarno razgledana javnost in velika večina ženskega prebivalstva najverjetneje spregledala. Tako gre to.

Klavnice pet, ki jo je napisal pred dobrima dvema tednoma preminuli Kurt Vonnegut, na srečo ni doletela tako nemila usoda. Avtorju je zagotovila nesmrtno kulten status, bralcem pa obilne obroke grenkega smeha. Vonnegut je svojo »klavnico« doživel med drugo svetovno vojno, ko ga je leta 1944 – nekaj mesecev po materinem samomoru –...

Slo-Tech - Ko sem roman prebral na začetku Gimnazije (v rosnih devetdesetih), se mi je zdelo, da smo za vedno obvarovani totalnega nadzora v militarističnih državah. Velmožje so imeli polna usta spoštovanja človekovih pravic, svobode, zasebnosti, nadzora nad močjo države. Enake zanosne besede smo lahko slišali tudi pri vzhodnih sosedih, ki so se izvili izpod težkega škornja nadzora željnih oblastnikov. Zastave svobode so...

Slo-Tech - Med temeljna družboslovna dela, zagotovo sodi tudi delo, "Družbena pogodba in načela političnega prava", ki ga je spisal J.J. Rousseau.

O družbeni pogodbi se dandanes govori več, kot se je morda kadarkoli v preteklosti, čeprav ni nastala takrat, ko jo je J.J. Rousseau. spisal. Družbena pogodba je nastala je že zdavnaj prej. J.J. Rousseau jo je le analiziral.
Kratek povzetek, tega izjemnega dela, bom poskušal na kratko osvetliti v nadaljevanju.


V naravi človeka je, da je svoboden ali vsaj hoče biti svoboden. Kakor hitro je človek sposoben sam odločati o sredstvih, ki so mu na razpolago, je njegov prvi in najvišji zakon skrb zase in do samega sebe. To svojo skrb, ali egoizem, če hočete, lahko navzven uveljavlja le s silo, tako da je gospodar. Gospodar samemu sebi in drugim. Gospodar pa je le, če silo spremeni v pravico in pokorščino v dolžnost. Problem (ali sreča) je le v tem, da ni nikoli nihče dovolj močan, da bi lahko ostal za vedno gospodar. Ko se torej sila in gospostvo na...

Slo-Tech - Devetdeseta leta prejšnjega stoletja so v filmski svet prinesla nekaj nenavadnih likov -- skrajne negativce, ki so jih režiserji s pomočjo humorja in visoke kulture prikazali kot nadvse simpatične možakarje. Tarantinovi morilci iz Šunda ali kultivirani ljudožerec Dr. Hannibal Lecter med ubijanjem citirajo Biblijo, si privoščijo kozarček izbranega chiantija in s svojimi žrtvami krešejo duhovite dialoge. Estetizacija nasilju odvzame ostrino in ga naredi skoraj sprejemljivega, lepim, izobraženim in poduhovljenim likom pa ljudje bistveno raje odpuščajo kot tistim, ki jih je narava kaznovala z obrazom prestopnika.

Tudi Aleks, glavni junak Burgessovega romana Peklenska pomaranča (1962) je »lep« petnajstletnik. Ko se svojo tolpo klati po neimenovanem nočnem mestu, z baletnim korakom obrca brezdomca, posili neznanko na njenem domu in ubije starko, v ušesih pa mu poplesavajo takti klasične (predvsem Beethovnove) glasbe. Svojih dejanj nikoli ne pojasnjuje ali jih opravičuje, »ultra...

Slo-Tech - Letalo strmoglavi na samotnem otoku, daleč od prometnih ladijskih poti. Preživeli se morajo znajti sami, saj v letalskih razbitinah ne najdejo prav dosti uporabnega. Otok se zdi prijazen in neobljuden, a v grozečih nočnih sencah nekdo že kmalu opazi "pošast". Med prebivalci otoka se vse bolj izražajo njihove osebnostne razlike, razvijejo se boj za prevlado, hrano in vodo, življenje preživelih začnejo greniti nesložnosti in spletke. Postopoma se razdelijo na dve skupini, odnosi se vse bolj zaostrujejo, kmalu pade prva žrtev.

Če bi začeli v domačih branjih predstavljati tudi filme in nanizanke, bi lahko kdo upravičeno pomislil, da opisujemo znano ameriško televizijsko nanizanko Lost. Vendar pa je zelo podoben zaplet (preživelih na samotnem otoku) že leta 1954 uporabil britanski pisatelj William Golding v svojem najbolj znanem romanu Gospodar muh. V glavne vloge je postavil 6-12 let stare dečke, ki naj bi jih med drugo svetovno vojno hoteli njihovi starši nekam evakuirati (kritiki...

Slo-Tech - "Pravni sistem bolj ščiti kriminalce kot žrtve!"

Pogosto slišan očitek, ki želi z lahkotnim zamahom javne zgroženosti odpraviti kavtele kazenskega postopka, kakršne so se izoblikovale v zadnjih stoletjih. Protislovje, ki spregleda, da žrtve ex post facto zaščita ne more več ubraniti pred storjenim zlom, domnevnemu - gotovemu! - storilcu pa ne nudi možnosti zagovora. Saj je vsakomur jasno, kaj se je zgodilo!

Kafka sledi javnemu instinktu in načrtno spodkoplje načela sodobnega kazenskega postopka. Obdrži formalne pravice, a jih vsebinsko izprazni in razvrednoti.

Gospod K. se tako zjutraj zbudi v stanovanju, polnem nekakšnih uradnikov. Ugotovi, da se proti njem vodi postopek. Ima pravico do obrambe - a ne ve (in ne sme izvedeti), česa je obtožen. Velja domneva nedolžnosti -- a ob obrnjenem dokaznem bremenu že zgolj to, da teče postopek, pomeni, da je itak kriv. (Ako bi bil oproščen, pa to seveda še ne pomeni, da očitanega dejansko ni storil!) Pozvan je na zaslišanje - a ga ne obveste,...

Slo-Tech - Če bi se kdaj odločil slediti popotovanju svojega davkoplačevalskega tolarja, bi me ugotovitve zagotovo spravile v slabo voljo. Čeprav ta moj tolar počne marsikaj koristnega – vzdržuje ceste, zdravi bolnike in izobražuje potomstvo – žal tudi podpira ameriško mednarodno politiko in plačuje najrazličnejše norosti državnih uradnikov (lep primer je direktiva o nadomestilih) ali necivilizirane izpade parlamentarnih poslancev.

Ob podobni ugotovitvi si je ameriški pisatelj in filozof Henry David Thoreau sredi devetnajstega stoletja zastavil zelo tehtno vprašanje: kaj lahko stori državljan, ki se ne strinja z načinom, kako vlada zapravlja njegov davkoplačevalski denar. Svoj manifest je izoblikoval v eseju O civilni nepokorščini (1849), v katerem je zapisal, da državljanom sicer ni mogoče zapovedati družbeno koristnega delovanja, vendar je njihova moralna dolžnost, da se uprejo nesmiselnim, predvsem pa nepravičnim ravnanjem svoje vlade. To lahko storijo z zavračanjem sodelovanja pri...

Slo-Tech - Potem ko je okajeni kmet Jones, gospodar Graščinske farme, zvečer slabo zaprl duri hlevov, je Stari Major, z nagrado ovenčani beli merjasec, zbral vse živali te kmetije v skednju in jim oznanil, da je imel sanje. Vse zbrane živali so napeto prisluhnile modrim besedam.

Naj povemo brez strahu, je začel, naša življenja so bedna, garaška in kratka. Rojeni smo, hrane dobimo samo toliko, da nam duša ne uide iz telesa, in za delo sposobni se morajo napenjati do poslednjega atoma svoje moči. In v trenutku, ko naša koristnost premine, nas s sramotno okrutnostjo zakoljejo.

Ni pozabil dodati, da je zaradi ugodne klime in rodovitne zemlje treba razlog za takšno mizerno življenje iskati ne pri njih, pač pa pri tistih, za katere delajo – pri ljudeh. Človeška bitja nam ukradejo skoraj ves proizvod našega dela. Človek je edini resnični sovražnik, ki ga imamo! Odstranite človeka in odstranili boste temeljni vzrok lakote in garanja za vse večne čase! Zato je modri merjasec napovedal upor, ki bo...

Slo-Tech - Kaj je Fahrenheit 451? To je temperatura, pri kateri zagori knjiga in zgori. Je tudi simbol na čeladah gasilcev, ki skrbijo, da so vse knjige sežgane. Roman Fahrenheit 451 je tudi dokument časa, oziroma refleksija občutljivega pisateljevega duha: Hitlerjevi zažigi knjig, Stalinovo preganjanje pisateljev (Bulgakov), McCarthyev lov na čarovnice in spoznanje o gromozanski moči jedrske bombe. Fahrenheit 451 je tudi knjiga posvečena ljubezni do knjig in znanju, ki je v njih.

Guy Montag, ki si s ponosom nadene čelado, na kateri je plošček s številko 451, je gasilec. Njegova plemenita služba je zažiganje knjig. Prav ste prebrali, naloga gasilcev je podtikanje požarov, ne gašenje. Mimogrede, gasilci so bili ustanovljeni leta 1790, z "namenom, da bi v kolonijah požigali knjige z angleškim vplivom. Prvi gasilec: Benjamin Franklin". "Delo je prijetno. V ponedeljek sežigamo Millaya, v sredo Whitmana, v petek Faulknerja, spremenijo se v pepel in potem zažgemo še pepel. To je naše uradno...

Slo-Tech - »Moj brat vidi duh bolezni, ko ga telo obolelega še ne zazna. Zato glas o njegovi veščini nikoli ne prestopi hišnega praga. Drugi brat pozdravi bolezen, ko je še povsem nemočna, zato glas o njegovi veščini ostane skrit v domači vasi. Jaz pa puščam kri, predpisujem zdravila in napadem bolečino z masažo. Zato je glas o mojem znanju segel tudi do vladarja,« je odgovoril slavni prastari kitajski zdravnik, ko so ga vprašali, kako je postal cesarjev osebni zdravnik. Nato je mirno razložil, da je njegov uspeh v resnici neuspeh – je najslabši zdravilec v družini.

Njegova misel lepo povzame bistvo Cujeve filozofije o bojevanju. Čeprav se zdita zdravilstvo in umetnost bojevanja povsem nasprotni veščini, ju taoistična misel poenoti: obe poskušata obvladati disharmonijo, obe je treba uporabiti le v skrajnem primeru. Za mitske kitajske mojstre borilnih veščin je bila vsaka raba orožja (tudi telesa kot orožja) le odziv na brezizhodne razmere – ko nasprotnika zaslepi bes ali drugo »negativno«...

Slo-Tech - V Svetovni državi, ki nam jo Huxley pričara, je izkoreninjena vojna, beda, kriminaliteta in nesreča. Kako jim je to uspelo doseči po uničujoči vojni? Odgovori na zapletena vprašanja so lahko tudi kratki. SKUPNOST, ISTOST, STALNOST je geslo Svetovne države. Na videz nedolžne, povsem sprejemljive in nič kaj grozeče besede. Je temu res tako?

Piše se leto Fordovo 632 (2540 po Gregorijanskem koledarju). V Zavodu za razplajanje in prilagajanje v epruvetah na tekočem traku (oh Ford) rastejo novi prebivalci. Pa ne v maternicah, saj mater ni več. Ženske se samo še prostovoljno, za blagor družbe, podvržejo operaciji. Nato vstopi Bokanovski: "Eno jajčece, en embrio, en odraščen človek – to je normalno. Bokanovskificirano jajčece pa brsti, se bohoti, se deli. Požene od osem do šestindevetdeset popkov, in vsak popek se razvije v povsem oblikovan zarodek, vsak zarodek pa v odraslega posameznika normalne velikosti. Šestindevetdeset ljudi namesto enega samega. Napredek."

Tako je proces...

Slo-Tech - »Spremimo novinca na bojišče. Ko se mu približujemo, vedno jasnejše grmenje topov končno zamenja tuljenje krogel, ki zdaj pritegne nase pozornost neizkušenega. Krogle začnejo padati blizu pred nami in za nami (...) treskanje topovskih krogel in razletavanje granat v bližini postane tako pogosto, da resnost življenja predre skozi mladostnikovo domišljijsko predstavo. Nenadoma pade znanec (...) še en korak do enot, do pehote, ki v ure dolgem ognjenem spopadu vztraja z nepopisno stanovitnostjo. Tukaj je zrak napolnjen s sikajočimi kroglami, ki kmalu oznanijo svojo bližino s kratkim, ostrim zvokom, s katerim preletijo za palec daleč nad ušesom, glavo in dušo …«

Slikoviti opis vojne vihre, ki ga najdemo v knjigi O vojni (Vom Kriege), nas lahko zlahka zavede k misli, da je hotel pruski častnik Carl von Clausewitz svoje 43-letne vojaške izkušnje preliti v klasičen vojaški priročnik, namenjen bojnim (frontnim) poveljnikom. Vendar že kmalu pove, da nima namena razlagati, kako utrditi...

Slo-Tech - Predstavljajte si svet, v katerem vsemu in vsem vlada matematični razum. Vsak gib je le del (rešljive) enačbe. To je svet, ki ne pozna neskončnosti.

Zamjatin v romanu Mi opisuje ravno tak svet – Enotno državo. Kjer je razum postal temeljni, še več, edini mogoči princip državne ureditve. Kako je prebivalcem Enotne države to uspelo? Da bi sedli z Bogom za isto mizo, so se ogradili, dobesedno. Okrog in okrog ogromnega mesta, poimenovanega Enotna država, so po Dvestoletni Vojni zgradili gromozansko stekleno Zeleno steno, ki ločuje nerazumno od razumnega. Zakaj?

Najvažnejša naloga razuma je nenehno omejevanje neskončnosti. Človekovo spoznanje, ki ga usmerja razum, se vedno bolj širi tako, da spreminja neznano v znano; neznano, ki se razumsko ne da omejiti, se s prehajanjem v znano racionalno opredeljuje; neskončni zbir neznanih pojavov se zmanjšuje, končna vsota znanih pa narašča. Homo sapiens je le tedaj človek v pravem pomenu besede, kadar v njegovi slovnici ni nobenih vprašajev,...

Slo-Tech - Italiji se je godilo petnajsto stoletje. Vladarje so odločale kupice strupa in zarotniška bodala, grešni katoliški papeži so se bili pripravljeni spečati celo s turškim sultanom, če jim je to koristilo pri utrjevanju oblasti. Prostitutke so na svoje stranke čakale pred spovednicami velikih katedral, najemniške vojske pa so med kratkimi prekinitvami med eno in drugo vojno ropale civilno prebivalstvo in prežale na ženski plen.

Prav trohnoba poznega srednjega veka je v zgodnjem 16. stoletju prepričala Firenčana Niccola Machiavellija, da je treba začeti o državi in vladanju razmišljati manj idealistično kot so to počeli grški filozofi, predvsem Platon. »Zavedam se, da so o vodenju države pisali že mnogi pred mano,« prizna v svojem Vladarju (Il Principe, 1513), ampak doda, da pri tem niso nikoli izhajali iz dejanskega stanja. »Zamišljali so si republike in monarhije, ki niso nikoli obstajale, za katere ni nihče slišal ali jih videl. Med tem, kako bi se moralo živeti in vsakodnevno...

Slo-Tech - Najbrž vas je zelo malo takšnih, ki za knjigo iz naslova novice še niste slišali. Mnogi med vami ste jo najverjetneje tudi prebrali, žal pa gre za obvezno branje pri enem od bolj osovraženih srednješolskih predmetov, kar pomeni, da je bila v večini primerov okarakterizirana za dolgočasno, še preden je bila odprta. Vsi, ki ste Cankarjevi drami in nje razumevanju posvetili malce več svojega časa, pa gotovo veste, da gre za izjemno delo.

Zgodba govori o življenju ljudi v manjši vasici v času volitev (v tem času jo je tudi najbolje brati). Na začetku drame vsi nestrpno pričakujejo rezultate in se večinoma navdušujejo za levico oz. naprednjake, a so kmalu razočarani. Oblast dobi klerikalna stran, večina njenih prejšnjih nasprotnikov pa se kmalu prelevi v podpornike. Namesto, da bi se uprli in zavzeli za svoja prepričanja, se nenačelno obrnejo po vetru. Trdna ostaneta le glavni junak Jerman in njegov prijatelj Kalander, ki pa žal ne uspeta razsvetliti hlapčevskega ljudstva in zato...

Slo-Tech - Bogataj, Maja (ur.). 2003. Internet in pravo. Ljubljana: Pravna fakulteta.

Zbornik Internet in pravo je eno prvih slovenskih del , ki obravnava pravne vidike interneta. Gre za zbirko predavanj iz seminarja, ki se je na to temo odvil na Pravni fakulteti v Ljubljani. Šest avtorjev se je dotaknilo številnih tem kjer se stikata pravo in internet. Te obsegajo tako področje elektronskega poslovanja, sodne pristojnosti, odgovornost ponudnikov internetnih storitev (pri čemer je obravnavan tudi ameriški Digital Millenium Copyright Act), problem avtorskega prava na internetu in problem zasebnosti ter nekaterih osebnostnih pravic.

Zbornik je uredila Maja Bogataj, ki jo poznamo iz CreativeCommons Slovenija. Priporočamo ga vsem, ki jih zanima kakšni so pravni problemi povezanimi z internetom, predvsem na področju slovenske zakonodaje. Branje posebej toplo priporočamo tudi slovenskim državnim uradnikom.

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca, natančneje 25. avgusta 2006, je minilo natanko 15 let od kar je, takrat finski študent, Linus Torvalds na (kdo se še spomni novičarskih skupin) USENETU v skupini comp.os.minix javno naznanil svoj hobi - začel se je ukvarjati z izdelavo operacijskega sistema, podobnega Minixu, ki bo tekel na Intelovi platformi 386. Skupaj s tem obvestilom je javno objavil tudi FTP naslov, na katerem je bila dostopna njegova izvorna koda.

Kaj se je zgodilo v naslednjih 15 letih, bolj ali manj podrobno vemo vsi. Če pa vas zanimajo podrobnosti, kaj se je dogajalo na področju odprtokodnega programja pred in po tem, kako je Linux vstopil v poslovna okolja in kaj je k temu pripomoglo, vam priporočamo branje knjige Rebel Code, Linux and Open Source Revolution. Novinar Glyn Moody v dokaj preprostem, netehničnem jeziku podrobno opisuje zgodovino razvoja odprtokodnega programja, od začetkov Richarda Stallmana in projekta GNU, prek razvoja Linux jedra, do najpomembnejših...

Slo-Tech - Madsen, Wayne in Banisar, David. 2000. Cryptography & Liberty 2000. Washington: EPIC.

Knjiga, pravzaprav gre za primerjalno pravno raziskavo Cryptography & Liberty 2000 primerjalno obravnava zakonodajo številnih držav glede regulacije kriptografije. Knjižica je v primerjavi s poročilom Privacy & Human Rights, pri katerega nastajanju je ravno tako sodeloval EPIC, precej manj obsežna in sistematična, kljub temu pa daje dober vpogled v mednarodno regulacijo kriptografije.

Za bralca so posebej zanimiva uvodna poglavja, kjer so obravnavani mednarodni dokumenti, ki zadevajo uporabo in regulacijo kriptografije, predvsem njihov razvoj. Poročila po posameznih državah so žal precej skopa, za Slovenijo recimo piše le da nima omejitev pri uvozu, izvozu ali uporabi kriptografije, je pa zato pri vsaki državi označen status regulacije kriptografije, ki gre od zelene preko rumene, do rdeče.

Knjiga je napisana zgoščeno in pregledno, posebno vrednost pa ji daje zgodovinsko-razvojni pregled...

Slo-Tech - Schneier, Bruce. 2003. Beyond Fear. New York: Copernicus Books.

Bruce Schneier, se sicer ukvarja z računalniško varnostjo in kriptografijo, vendar pa v knjigi Beyond Fear govori predvsem o varnosti na splošno. Osnovni principi varnosti varnosti se namreč ne razlikujejo, pa naj gre za informacijsko varnost, fizično varnost ali varnost pred terorizmom.

Na začetku knjige Schneier razloži nekaj osnovnih konceptov, predvsem to, da je varnost stvar tehtanja ("security is a trade-off"), v nadaljevanju pa se ukvarja z osnovnimi principi napada ter varovanja. Z številnimi primeri pokaže da popolnoma učinkoviti protiukrepi ne obstajajo in da posledično tudi popolne varnosti ni. Prav tako pokaže tudi da sam nakup varnostne tehnologije ni zadosten ukrep za povečevanje varnosti in da enako velja tudi za panično zaostrovanje varnostnih ukrepov. Ne preseneča, da se ravno zato Schneier v knjigi dotakne tudi ukrepov za povečevanje varnosti v letalskem prometu in protiterorističnih ukrepov v ZDA...

Slo-Tech - Kahn, David. 1973. The Codebreakers. New York: The New American Library.

Ko je David Kahn leta 1967 objavil knjigo The Codebreakers, je knjiga v trenutku postala uspešnica, še danes pa velja za klasično delo na področju kriptografije. Kahn v knjigi ni opisoval kakšnih novosti na področju kriptografije, pač pa gre za delo, ki temeljito opisuje zgodovino...

Slo-Tech - Laurant, Cédric in Rotenberg, Mark (ur.). 2004. Privacy & Human Rights. ZDA: EPIC in Privacy International.

Knjiga Privacy & Human Rights je delo številnih avtorjev, ki opisujejo zakonodajo in prakso na področju zasebnosti v več kot 60 državah na svetu, uredili in izdali pa sta jo nevladni organizaciji Privacy International ter Electronic Privacy Information Center.

Uvodni del vsebuje nekaj splošnih informacij o zasebnosti, pravici do zasebnosti in varstvu osebnih podatkov, sledi pa poglavje o grožnjah zasebnost. Med njimi so na kratko opisane številne nadzorne tehnologije, npr. nadzor komunikacij, satelitski nadzor, RFID, tehnologije DRM (Digital Rights Management), genetski testi, nanotehnologija, itd. Posebno poglavje je posvečeno tudi zasebnosti na delovnem mestu.

Sledijo poročila po posameznih državah, ki vsebujejo splošni pravni okvir varstva zasebnosti in uporabe nadzornih tehnologij, pa tudi pomembnejše sodne odločitve ali javno znane dogodke in primere, ki zadevajo...

Slo-Tech - Stoll, Cliff. 1990. The Cuckoo's Egg. New York: Pocket Books.



Ko je Cliff Stoll doktoriral iz astronomije, je skušal najti službo, v kateri bi se še naprej ukvarjal z astronomijo. Ko se mu je iztekla delovna doba v observatoriju, se je kot sistemski administrator zaposlil na računalniškem centru univerze v Berkeleyu. Upal je, da bo lahko računalnike uporabljal kot astronom, a naključje je naneslo, da je bila njegova prva delovna naloga ugotoviti zakaj je prišlo pri obračunu stroškov procesorskega časa do napake v vrednosti 75 centov. V tistem času so namreč računalniški centri procesorski čas prodajali posameznim delom fakultete in raziskovalcem, na Berkeleyu pa so uporabljali dvojni sistem obračunavanja in seveda so se morali stroški iz obeh sistemov ujemati.

Stoll je ugotovil, da je strošek 75 centov povzročil nek uporabnik z imenom Hunter. Ko pa je skušal ugotoviti kdo je to, je odkril, da ta uporabnik ne obstaja in da gre pravzaprav za vdor v njihov sistem. Misleč, da bo...

Slo-Tech - Wright, Peter. 1987. Spycatcher. New York, London: Penguin Books.

Peter Wright se je leta 1955 pridružil britanski tajni službi MI5, kjer je deloval kot znanstveni sodelavec. Njegova naloga je bila razvoj nadzorne tehnologije, pa tudi operativno delo. Po upokojitvi je izdal knjigo, v kateri opisuje svoje spomine.

Wright je bil obveščevalec v času, ko je Britanija doživela enega hujših vohunskih škandalov, ki je razkril kako je prestreljena s sovjetskimi tajnimi službami. Wright v knjigi opisuje odkritje Cambridške četvorke (oziroma petorke) vohunov, ki so v Britaniji delali za KGB. Štirje izmed njih so bili znani, peti pa ne, Wright pa v svoji knjigi razvija teorijo, da je bil peti človek vohunske skupine Sir Roger Hollis, načelnik tajne službe MI5.
Knjiga Spycatcher daje bralcu vpogled v strukturo in delovanje britanske tajne službe MI5, Wright pa je v njej razkril tudi različne nezakonite dejavnosti. Med drugim tudi prisluškovanje prijateljskim državam ter načrte za...

Slo-Tech - IIT Research Institute. 2000. Independent Review of the Carnivore System - Final Report. IIT Research Institute: Lanham, Maryland.

Sredi leta 2001 se je v ZDA v javnosti pričelo šušljati, da FBI uporablja poseben sistem za nadzor interneta. Prvi ga je javno omenil Robert Corn-Revere v pričanju pred parlamentarnim pododborom za ustavo 6. aprila 2000. Poimenovali so ga Carnivore. Ameriška nevladna organizacija EPIC je s pomočjo FOIA zakona pridobila dokumente, ki so razkrili, da gre za poseben računalniški sistem (uradno se imenuje DCS1000), ki ga državni organi namestijo na povezave ponudnika dostopa do interneta, namenjen pa je prestrezanju in filtriranju celotnega internetnega prometa, ki poteka preko te povezave.

Zaradi zanimanja javnosti, je bilo decembra 2000 izdano neodvisno raziskovalno poročilo, ki ga je po naročilu ameriškega ministrstva za pravosodje pripravil IIT Research Institute. Poročilo je javnosti obelodanilo nekaj podrobnosti o sistemu in njegovem delovanju,...

Slo-Tech - Black, Edwin. 2002. IBM and the Holocaust. London: Time Warner.

Vsako tehnologijo je mogoče uporabiti za dober ali slab namen. To dokazuje tudi knjiga Edwina Blacka z naslovom IBM and the Holocaust, ki opisuje manj znano zgodovino podjetja IBM.


Black začne z opisom tehnologije luknjičastih kartic in sortirk, ki jih je v ZDA izumil in...

Slo-Tech - Slatalla, Michele in Quittner, Joshua. 1995. Masters of Deception : The Gang That Ruled Cyberspace. Harper Perennial: New York

Knjiga Masters of Deception je še eno izmed del, ki skušajo osvetliti zgodovino hekanja in kiberkriminala. Avtorja sta namreč v knjigi popisala zgodovino ene največjih hekrskih skupin MOD (Masters of Deception) od ustanovitve, do njenega žalostnega konca. Skupino je ustanovil Phiber Optik (pravo ime Mark Abene), potem, ko so ga zaradi spora z Erikom Bloodaxeom (pravo ime Chris Goggans) izključili iz tiste čase najelitnejših hekerskih skupin Legion of Doom (LOD), ki je delovala med leti 1980 do 1990. Mimogrede, vodja LOD, Chris Goggans je po izidu imel nekaj pripomb na nepristranskost knjige. Trdil je namreč, da knjiga člane MOD prikazuje v preveč pozitivni luči.

Spor med skupinama je bil tako hud, da je na koncu privedel do prave vojne, znane pod imenom Great Hacker War, v kateri so si člani skupine vdirali v računalnike drug drugega, se nadlegovali...

Slo-Tech - Kljub temu, da so na internetu informacije dostopne "na klik", pa se - vsaj občasno - splača v roke vzeti kakšno dobro knjigo. Da se boste lažje odločili za klasično branje, bomo do nadaljnjega vsak petek objavili opis izbrane knjige.

Vabljeni k branju.

Knjiga: Bamford, James. 1983. The Puzzle Palace. Baskerville: Penguin Books.

Leta 1952 je ameriški predsednik Harry S. Truman s tajnim ukazom ustanovil NSA - National Security Agency, katere naloga je prestrezanje in kriptoanaliza tujih komunikacij ter razvoj rešitev za zaščito ameriških državnih komunikacij in informacijskih sistemov.

Vendar pa je NSA nekoliko presegla svoja pooblastila. Že predhodnik NSA, Black Chamber legendarnega ameriškega kriptoanalitika Williama Friedmana je namreč začel v ustnem dogovoru z nekaterimi telekomunikacijskimi podjetji prestrezati komunikacije državljanov ZDA. Operacija se je imenovala Operacija Shamrock, prekinili pa so jo leta 1975, da bi preprečili preiskavo ministrstva za pravosodje...