» »

Domače branje:" Rousseau, J. J. Družbena pogodba"

Domače branje:" Rousseau, J. J. Družbena pogodba"

Slo-Tech - Med temeljna družboslovna dela, zagotovo sodi tudi delo, "Družbena pogodba in načela političnega prava", ki ga je spisal J.J. Rousseau.

O družbeni pogodbi se dandanes govori več, kot se je morda kadarkoli v preteklosti, čeprav ni nastala takrat, ko jo je J.J. Rousseau. spisal. Družbena pogodba je nastala je že zdavnaj prej. J.J. Rousseau jo je le analiziral.
Kratek povzetek, tega izjemnega dela, bom poskušal na kratko osvetliti v nadaljevanju.


V naravi človeka je, da je svoboden ali vsaj hoče biti svoboden. Kakor hitro je človek sposoben sam odločati o sredstvih, ki so mu na razpolago, je njegov prvi in najvišji zakon skrb zase in do samega sebe. To svojo skrb, ali egoizem, če hočete, lahko navzven uveljavlja le s silo, tako da je gospodar. Gospodar samemu sebi in drugim. Gospodar pa je le, če silo spremeni v pravico in pokorščino v dolžnost. Problem (ali sreča) je le v tem, da ni nikoli nihče dovolj močan, da bi lahko ostal za vedno gospodar. Ko se torej sila in gospostvo na eni strani, sreča z enako ali večjo in močnejšo silo na drugi strani, se pri takem posamezniku nujno pojavi potreba, da svojo silo in moč poveča, če hoče ostati in obstati, tako kot individuum, kot tudi kot gospodar.

Da bi se ohranili kot posamezniki, je potrebno najti način kako to doseči. Kako torej najti obliko združitve, ki bo z vso skupno močjo branila in varovala osebo in premoženje vsakega pridruženega člana in v kateri se bo lahko vsakdo, združen z vsemi, vendarle podrejal le samemu sebi in ostal prav tako svoboden kakor prej. Pri tem ne sme (in tudi ne) igrati nobene vloge ne spol, ne barva kože, ne kakršna koli individualna značilnost posameznika.

Kako to narediti, je torej temeljni problem, katerega rešitev nam daje družbena pogodba. Pogodba, ki je ni nikoli nihče ne spisal ne podpisal, a vendarle velja.

Še več, zanjo kot je zapisal J.J. Rousseau, velja "En sam zakon je, ki že po svoji naravi zahteva enoglasno privolitev vseh. To je družbena pogodba"

A da bi lahko sploh nekdo sklenil kakršnokoli pogodbo, mora biti vsak posameznik (pogodbenik) v prvi vrsti svoboden. Le svoboden posameznik se lahko svobodno odloča kaj bo storil s svojo svobodo. Družbeno pogodbo lahko torej sprejmejo in sklepajo le svobodni posamezniki na način, da vsak od njih da svojo osebo, svojo svobodo in svojo moč, pod vrhovno vodstvo obče volje; in vsakega člana sprejme v takšno združbo, kot del nedeljive celote.

Ko se to zgodi, govorimo o družbeni pogodbi, ki se navzven manifestira kot skupno telo, kot skupna obča volja njenih članov, ki ni identična volji vsakega posameznika, a jo vendarle vsi sprejmejo kot skupno; občo voljo vseh.

To skupno politično telo ima tudi svoje ime, ki se imenuje (dandanes) država. Ko takšno združbo (državo) primerjamo z drugo takšno združbo, pa se nje volja manifestira na dva načina. Če je država pasivna v svojem delovanju in deluje le kot nosilec oblasti, je suveren, če mora biti aktivna, pa je to sila. Sila, ki je enaka skupku vseh sil vseh posameznikov. Člani (posamezniki) takšne združbe (države) se s sklenitvijo družbene pogodbe prav tako znajde v dvojni vlogi. Kadar sodeluje pri suvereni oblasti, se nam pokaže kot državljan a je hkrati tudi podanik, če ga obravnavamo kot podrejenega državnim zakonom.

Iz prej navedenega je torej jasno, da bo družbeni dogovor (pogodba) deloval le, in samo tako dolgo, dokler bo vsakogar, ki se upira podrejati obči volji vseh, moč k temu prisilit s silo celotnega združenega telesa, torej države, kar pa v bistvu ne pomeni nič drugega kot prisiliti posameznika, da je svoboden.

Suveren/ost je torej le odraz obče volje vseh, zato je tudi ni moč odtujiti. Tako kot obče volje vseh ni moč odtujiti, tako tudi ne more nihče predstavljati suverena; možno je prenesti oblast, nikakor pa ne volje (vseh).

Da pa bi torej suveren sploh lahko obstal in deloval, nujno potrebuje takšne dogovore, ki bodo odraz in hotenje neke obče volje. Takšne dogovore imenujemo zakon. In ker so zakoni odraz obče volje, jo suveren v dobrobit vseh lahko in mora uveljaviti tudi s silo vselej in zoper slehernika, ki bi kršil tako načela družbene pogodbe, kot posamezne zakone.

Nič in nihče (ne posameznik in ne skupine) torej ne more početi ničesar, kar ni odraz obče volje vseh, navzven razpoznavne v obliki zakonov. V trenutku, ko kdorkoli prekrši to načelo, je prekršil družbeno pogodbo kot tako, s tem pa ogrozil sam obstoj suverena. Prav zato ima suveren (v dobrobit vseh) tudi pravico in dolžnost, vzpostaviti stanje kot je bilo pred kršitvijo družbene pogodbe, h kateri so vsi pristopili.

Družbena pogodba je torej v interesu vseh njenih članov, zato bi se na prvi pogled zdelo, kot da je le ta odvisna od načina in oblike vladanja, a temu ni tako.

Ravno z družbeno pogodbo se prenesejo upravljavska pooblastila na kolektivna telesa (vlade) ali posameznike (kralje).

Kakšna bo oblika vodenja, je torej odraz volje vseh članov in zmotno je mnenje, da je od vseh do danes znanih sistemov še najboljši do sedaj znan sistem, sitem demokracije.

Proučevanje družbene pogodbe pripelje do zaključka, da je vsaka oblika vodenja (vladanja) lahko dobra, ali pa slaba, in da ni vsaka organiziranost dobra za vsako družbo in vsako ljudstvo.

Tako se lahko povrnemo na začetek, kjer J.J. Rousseau. ugotavlja, da "Najmočnejši ni nikoli dovolj močan, da bi lahko ostal vedno gospodar…"

Kar velja za posameznika, velja tudi za suverena (državo).

Rousseau, tako ugotavlja, da: "takrat, ko imamo enake zunanje pogoje, je boljša tista oblika vladanja, pod katero se, brez tuje pomoči, brez naturalizacij in brez kolonij, število državljanov množi in narašča; najslabša pa tista, pod katero se ljudstvo zmanjšuje in izginja."

"Računarji, zdaj ste na vrsti vi; štejte, merite, primerjajte"

18 komentarjev

gzibret ::

> Rousseau, tako ugotavlja, da: "takrat, ko imamo enake zunanje pogoje, je boljša tista oblika vladanja, pod katero se, brez tuje pomoči, brez naturalizacij in brez kolonij, število državljanov množi in narašča; najslabša pa tista, pod katero se ljudstvo zmanjšuje in izginja."

He, he, he, naslednje domače branje torej mora biti Meadows et al., Limits to growth, 1972 :D
Vse je za neki dobr!

Phoebus ::

Nikoli nisem maral domačih branj...in še vedno jih ne maram >:D

Matthai ::

All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

nicjasno ::

No, to itak ze dolgo vemo, da je za demokracijo slovenija premajhna drzava, ker se vsi poznamo. (ne dobesedno, ampak za karikaturo). Se najbolje bi se pomojem obnesla nevojaska diktatura, oz. neke vrste kraljevina.
www.nicjasno.com | www.vsejasno.com

OZZY ::

ta knjiga je sicer kar zanimiva samo mogoče za sedanji čas nesprejemljiva v demokratičnem svetu. Drugače pa če bi se držali glavnega načela bi bilo pri ''prekršku'' državljana s strani države mogoče marsikaj....tudi da bi s tem opravičevali smrtno kazen in podobno.

je vsekakor zanimiva...
Go with the flow.

DaMastermind ::

Hja, Ozzy, temu ni ravno tako. Če je to pogodba, s katero morajo soglašati vsi, potem brez, da bi vsaj ti pristal na to, da prekrškarje kaznujejo s smrtno kaznijo, s kaznovanjem ne sme biti nič. Rousseajev koncept res ne "laufa" v demokraciji, ker ji je nadrejen oz. pripravljen implementirati katerikoli model vladanja, če bi le zadoščal določenim pogojem. Treba je sicer razumeti, da je tekst iz časov, ko je dejansko imelo smisla presojati učinkovitost družbe po rasti prebivalstva, prav tako pa tudi, da je konceptualne narava, zatorej direktna preslikava v realno situacijo ni možna.

Res pa ne vem, zakaj se vas toliko boji, da bi bili v takšnih situacijah v nevarnosti smrtne kazni?? Preveč koristni smo, nima smisla. Mi smo dobri potrošniki in se nam zato ne bo ničesar zgodilo. Takšne stvari bodo doletele ljudi v Sudanu, Boliviji, S.Koreji, Iraku ali Iranu in podobnih koncih sveta, od katerih globalni kolos nima profita.

ShowDown ::

Definitivno knjiga vredna branja...

Daedalus ::

J.J. Rousseau je precej obsolite, IMO. Od vseh kontraktualistov najbolj radikalen - celo tako, da je sam omilil lastna dognanja, ker je z željo po totalni demokraciji ufural totalno dikaturo - to je ona slavna obča volja, ki visi nekje v luftu in se ji ne sme nasprotovat. Oziroma - te vedno overrida, ne glede na to, akr sam misliš. Diktatura večine (v najslabšem pomenu besede) sparjena z neposredno demokracijo...ne zveni lih obetavno.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

dobaluka ::

da da. Preberite tisti, ki še niste
status quo

Barakuda1 ::

ta knjiga je sicer kar zanimiva samo mogoče za sedanji čas nesprejemljiva v demokratičnem svetu.


Zanimivo. Že za tisti čas, ko je bila spisana, je bila nesprejemljiva. Knjiga je romala na grmado, avtor pa med politične begunce;) .

Treba je sicer razumeti, da je tekst iz časov, ko je dejansko imelo smisla presojati učinkovitost družbe po rasti prebivalstva, prav tako pa tudi, da je konceptualne narava, zatorej direktna preslikava v realno situacijo ni možna.


Težko je katerokoli tovrstno delo direktno in neposredno preslikovati v današnji čas. A vendarle; prebivalstvo Evrope se pospešeno stara in problem natalitete tudi slučajno ni zanemarljiv. Ko se porušijo tisti naravni medgeneracijski dogovori (solidarnostni), je prej ko slej v nevarnosti ne le posameznik, pač pa družba kot celota.

OZZY ::

@Rokche - Se strinjam. Z smrtno kaznijo sem mislil, da če bi se uveljavljalo načelo v sedanjem času bi se lahko s tem orpavičevalu. Na srečo smo v demokraciji, kjer so sedaj načela in vredote drugačana - sem ne štejem kakih zahojenih držav aka Sudan in podobne ter države, kjer velja na primer še vedno ŠERIATSKO PRAVO itd.. Takrat ko pa je knjiga nastala pa so bila druga mnenja in vrednote. Vsekakor je bilo lepo povedano, da je tako mnenje dandanes ''obsolite'' s kateerim se tudi strinjam.
Go with the flow.

Barakuda1 ::

Na srečo smo v demokraciji, kjer so sedaj načela in vredote drugačana


Malce napak si dojel bistvo.

Demokracija je samo oblika vladanja, ta pa ni nujno dobra in primerna za vse narode in vsa ljudstva.

Demokracija, sama po sebi, še zdaleč ni garant (ne posamezniku in ne družbi kot celoti), dobre oblike vladanja.
Tudi ni garant, ali celo nujen generator vrednot (dobrih - pozitivnih).
Kar je za neko skupnost (na podlagi doseženega konsenza - družbene pogodbe) dobro, ni nujno dobro vselej, povsod in za vse.

Še več. Vsiljeno, ali prehitro vzpostavljanje neke oblike vladavine (tudi demokracije), lahko ima dolgoročno nepopravljivo negativne posledice (za vse).

To je tisto, kar analitično dokazuje Rousseau J. J. in česar se dandanes, žal vse premalo zavedamo.

podbevna ::

Koncept družbene pogodbe je zanimiv, a žal popolnoma napačen.

Koncept, ki ga je razvil Hobbes, nato pa sta ga dodelovala Locke in Rousseau razlaga nastanek države prek "družbenega dogovora" med ljudmi in prek tega nazorno utemeljuje pomen omejevanja svobode, da smo lahko resnično svobodni. Kot pomoč pri razumevanju družbe je zato dobrodošla alegorija

A države v realnosti niso nastale tako. Niti ljudje ne delujemo kot funkcionalni člani določene družbe zaradi spoštovanja kakršnega koli dogovora. Nastanek in delovanje kompleksnih družb se da izpeljati iz sebičnih interesov posameznih ljudi brez splošne pogodbe.

Nastanek države je logično in družboslovno ter zgodovinsko utemeljeno razložil pokojni Mancur Olson v knjigi Power and Prosperity. Knjiga je sicer politična ekonomija, ki preučuje zakaj so posamezne družbe ekonomsko daleč uspešnejše od drugih, ki imajo enake ali celo boljše naravne vire. Iz tega avtor izpelje konkretne institucionalne zahteve za ekonomski razvoj, ki jih nato ananlizira v zahodnih demokracijah in socialističnih družbah. A BTW temo nastanka države in odnosa med suverenom in državljani obdela bolj prodorno kot kateri koli družboslovec, ki sem ga kdaj bral. Njegova razlage je genialno jasna in preprosta. Če kdo želi razumeti nastanek države naj ga vzame v roke.

Knjigo toplo priporočam tudi, ker je po mojem vrhunec politične ekonomije na sploh in predstavlja konkretne mehanizme, ki bi jih morali razumeti naši modri profesorji in drugi intelektualci, ki po slovenskih faksih in medijih trosijo bedarije, predvsem pa slovenski politiki vseh barv.

Barakuda1 ::

Nastanek države je logično in družboslovno ter zgodovinsko utemeljeno razložil pokojni Mancur Olson v knjigi Power and Prosperity.


Odlična knjiga, ki jo tudi jaz vsem toplo priporočam v branje.

Gregor P ::

A ni Rousseau ta, ki je med drugim napisal tudi knjigo o vzgoji otrok, sam jih pa v resničnem življenju nikoli ni vzgajal (oz. ni hotel vzgajati)>:D
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Gregor P ()

Daedalus ::

Demokracija, sama po sebi, še zdaleč ni garant (ne posamezniku in ne družbi kot celoti), dobre oblike vladanja.

Je pa precej dober garant (v kolikor vsaj približno funcionira), da se slabi vladar odpravi brez prehudega pretresa. Ker kakorkoli obračaš in meriš - skozi celotno zgodovino je eden največjih problemov menjava oblasti in demokracija je trenutno edina oblika vladavine, ki to zmore brez prehodih pretresov v obliki ali državljanskih vojn ali državnih udarov ali nasilne odstranitve vladarja (ponavadi z vsemi sodelavci in/ali družino, odvisno od ureditve). Drugače povedano - v demokraciji je menjava oblasti formalnost, v razni avtokracijah pa še zdaleč ne.

Demokracija je samo oblika vladanja, ta pa ni nujno dobra in primerna za vse narode in vsa ljudstva.

Odvisno od implementacije. Obstaja par teorij okoli tega, ekonomska recimo določa nek minimum za preživetje demokracije (in ma do določene mere prav). Ja, demokracija je možna v družbah, ki so na nek način dozorele in sprejele nenasilno reševanje sporov in težav. Ne moreš je "inštalirat" in upat, da bo vse ok. Samo ni mi pa všeč druga implikacija te tvoje trditve iz katere sledi, da ker pa neka družba mogoče trenutno ne more sfurat demokracije, se pa naj ne trudimo okoli teženja, da se zbrihta. Kar se mene tiče, je sporen samo način teženja, ne pa predpostavka, da je demokracija good in da je najbolj primeren način ureditve vladanja.

To je tisto, kar analitično dokazuje Rousseau J. J. in česar se dandanes, žal vse premalo zavedamo.

Ne vem, če je Ruso to dokazoval. On je prej iskal neko obliko nadmočne in uberkul vladavine, kot odgovor na in nadgradnjo prejšnjih kontraktualistov. In rahlo zabluzil, v več predpostavkah. Kot je ona o direktnem zakonodajnem telesu - tehnično nemogoča še danes.

A države v realnosti niso nastale tako. Niti ljudje ne delujemo kot funkcionalni člani določene družbe zaradi spoštovanja kakršnega koli dogovora. Nastanek in delovanje kompleksnih družb se da izpeljati iz sebičnih interesov posameznih ljudi brez splošne pogodbe.

Za obstoj bilokake družbe in s tem posledično države MORA obstajati nek konsenz okoli osnovnih predpostavk, na katerih temelji ta družba. Brez tega konsenza družbe ni. Zakaj pa misliš, da imajo vse družbe razvite postopke socializacije, prenosa vrednot in znanja? Družba je kolektivno "dejanje," atomiziranih posameznikov (ločenih od družbe) pač ni. Država v realnosti je točno to - konsenz določene skupine ljudi, ki se jim zdi smiselno organizirati državo in v njej živeti. Če ta konsenz razpade - ode država. "Vprašaj" malo pokojno USSR al pa Jugoslavijo, kako je s tem.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Daedalus ()

Barakuda1 ::

Samo ni mi pa všeč druga implikacija te tvoje trditve iz katere sledi, da ker pa neka družba mogoče trenutno ne more sfurat demokracije, se pa naj ne trudimo okoli teženja, da se zbrihta.


Tega nisem niti nikjer trdil. Zapisal sem

Vsiljeno, ali prehitro vzpostavljanje neke oblike vladavine (tudi demokracije),

kar je nekaj povsem drugega.


Ker kakorkoli obračaš in meriš - skozi celotno zgodovino je eden največjih problemov menjava oblasti in demokracija je trenutno edina oblika vladavine, ki to zmore brez prehodih pretresov v obliki ali državljanskih vojn ali državnih udarov ali nasilne odstranitve vladarja (ponavadi z vsemi sodelavci in/ali družino, odvisno od ureditve).


Se ne bi povsem strinjal, vsaj z vidika pričujočega Rousseau J. J. dela ne.
Oblast tako ali tako ni nekaj kar lahko obstoji mimo ali v nasprotju z voljo suverena.
Suveren kot tak je torej tisti, ki določa (navznoter družbenega dogovora) tako obliko vladanja, kot tudi način in oblika menjave vlade, ki je pač ni moč enačiti s suverenom.
To, da je nek kralj vsklinknil Država, to sem Jaz, v ničemer ne spremeni dejstva, da je bil on le "uradnik", ne pa tudi suveren.
Kako izgleda, če poskuša vlada prevzeti atribute suverena, pa je Rousseau J. J. obdelal v Tretji knjigi v Desetem poglavju pod naslovom O zlorabljanju vlade in njenem nagnjenju k izroditvi

Izhajajoč iz tega koncepta, pa se pokaže demokracija kot oblika vladanja, kjer je le v naprej izoblikovan način menjavanja vlade, ki pač ne more ogroziti suverena.

Ni pa to noben unikum nenasilnega menjavanja vlad. Menjave vlad so pravtako nenasilne v dednih monarhijah, pa še kje. Po drugi strani imamo tudi v demokracijah nasilne menjave vlad (atentat, ni nič drugega, kot nasilna menjava trenutne vlade), zato tvoja agumentacija pač v ničemer ne omaja analiz iz družbene pogodbe.

Če mi živimo v družbi, ki nam nesporno (vsaj trenutno) najbolj odgovarja, to je v družbi, ki ima demokratično obliko vldanja, je to pač stvar družbene pogodbe političnega telesa kateremu pripadamo.

To pa je tudi vse.

tigrr ::

+ iz moje strani za Domače branje.. Za tako teorijo razvit porabiš kar nekaj časa, poštekaš jo pa kar hitro in ti pomaga bolje razumet sistem(e).

Še najbolj mi ta novica paše k temi in spodbuja h kunstruktivnejšemu razmišljanju o demokratizaciji Iraka..

Težko bi pa s to knjigo pomagal pri razvoju oz. evoluciji evropske demokracije, imho.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Apple izgubil tožbo, mora plačati pol milijarde dolarjev (strani: 1 2 )

Oddelek: Novice / Tožbe
7317012 (12766) no comment
»

vlada bi se morala opravičiti kriminalcem

Oddelek: Problemi človeštva
222417 (1726) sidd
»

Domače branje:" Rousseau, J. J. Družbena pogodba"

Oddelek: Novice / Domače branje
187805 (7053) tigrr
»

Domače branje: "Orwell, George. 1945. Živalska farma."

Oddelek: Novice / Domače branje
3311059 (9628) A. Smith

Več podobnih tem