» »

Domače branje: "Machiavelli, Niccolo. 1513. Vladar."

Domače branje: "Machiavelli, Niccolo. 1513. Vladar."

Slo-Tech - Italiji se je godilo petnajsto stoletje. Vladarje so odločale kupice strupa in zarotniška bodala, grešni katoliški papeži so se bili pripravljeni spečati celo s turškim sultanom, če jim je to koristilo pri utrjevanju oblasti. Prostitutke so na svoje stranke čakale pred spovednicami velikih katedral, najemniške vojske pa so med kratkimi prekinitvami med eno in drugo vojno ropale civilno prebivalstvo in prežale na ženski plen.

Prav trohnoba poznega srednjega veka je v zgodnjem 16. stoletju prepričala Firenčana Niccola Machiavellija, da je treba začeti o državi in vladanju razmišljati manj idealistično kot so to počeli grški filozofi, predvsem Platon. »Zavedam se, da so o vodenju države pisali že mnogi pred mano,« prizna v svojem Vladarju (Il Principe, 1513), ampak doda, da pri tem niso nikoli izhajali iz dejanskega stanja. »Zamišljali so si republike in monarhije, ki niso nikoli obstajale, za katere ni nihče slišal ali jih videl. Med tem, kako bi se moralo živeti in vsakodnevno prakso, je tako velika razlika, da bodo tisti, ki tega razkoraka ne bo upoštevali, zagotovo propadli,« piše Machiavelli.

Zato je napisal zelo praktičen priročnik o vladanju in ga namenil prihodnjemu vladarju, ki bo združil Italijo in jo odrešil tujega jarma. V svojem Vladarju hladno, razumsko in analitično opisuje mehanizme vladanja, pri čemer se ne ozira na klasične kategorije pravičnega, poštenega in moralnega. Nasprotno, Machiavelli verjame, da mora biti vladar sposoben pridobiti in obdržati oblast, pri čemer je ključna učinkovitost (in ne moralnost) njegovih metod, cilj pa mu opravičuje sredstva.

»Dobro je biti dober,« se strinja Machiavelli: »A le takrat, ko so vsi dobri. Ker pa so ljudje slabi, tudi vladar ne more biti dober, če hoče obdržati oblast.« Ker je glavno orodje vladarja politika, kjer je morala podrejena interesom, Machiavelli prostodušno ugotovi, da so za vladarja dobra vsa tista sredstva, s katerimi uresničuje svoje interese. Kazen za nespretnega vladarja pa spet ni moralna, ampak praktična: izguba oblasti in države.

»Ljudje imajo naravno potrebo po menjavi obstoječega vladarja, saj verjamejo, da bo prihodnji vladar boljši. Vendar se motijo, saj novi vladar ne more biti boljši, ker se mora najprej zameriti vsem tistim, ki jim odvzame oblast, privilegije ali celo življenje, nato pa izgublja tudi podporo tistih, ki so ga pripeljali na oblast, ker ne more izpolniti njihovih pričakovanj.« Zato mora pameten vladar prevzemati oblast hitro in učinkovito. Onesposobiti najmočnejše nasprotnike, se znebiti nekdanjih prijateljev in ustvariti novo garnituro sodelavcev, ki bodo od njega odvisni in se ga bodo bali.

»Ljudje so po naravi nehvaležni, nezvesti, lakomni in radi bežijo stran od nevarnosti. Ko jim gre dobro, so vladarju zvesti z dušo in telesom. Zanj bi skočili v ogenj, zastavili premoženje, žrtvovali otroke in šli v boj do bridkega konca. Ko pa se vladar znajde v težavah, mu bodo obrnili hrbet. Zato se mora vladar zavedati, da je zanj bolje, če se ga ljudje bojijo, kot da ga imajo radi. Ljubezen je namreč minljiva in jo žene osebna korist, strah pred kaznijo pa je trajen.« Vladar mora zato znati ohranjati ta strah in svojo oblast zasnovati tako, da bodo ljudje vedno čutili potrebo po varnem zavetju države – in njega, ki državo pooseblja. Machiavelli vladarja opozori le pred eno nevarnostjo: ne sme postati osovražen, saj osovraženost pri ljudeh vzbuja željo po uporu. Uporniki pa so lahko uspešni le, če pridobijo podporo ljudstva, ki mu obljubijo odstranitev osovraženega vladarja.

Kako naj vladar nagovarja svoje podanike, da se ga bodo ravno prav bali in ga ne bodo začeli sovražiti? Preprosto: neprijetne naloge morajo namesto njega opravljati drugi – če je le mogoče, naj bodo to neosebna birokratska telesa, od katerih se lahko po potrebi distancira. Vladar mora ceniti vrle državljane, nagrajevati njihove uspehe in spodbujati svoje podanike, da se ukvarjajo s svojimi opravili in so pri tem uspešni, saj so poklicni uspehi najboljše zdravilo proti nezadovoljstvu. Vsako leto mora prirejati redne svečanosti in proslave ter nagovarjati svoje ljudstvo, se prikazovati ob vseh pozitivnih dogodkih in se znati izogibati stvarem, ki njegove vladavine ne prikazujejo v najlepši luči.

Predvsem pa se mora zavedati, da je ljudstvo skromno, zato je zadovoljno že, če ga vladar ne zatira pretirano. Machiavelli zato svojega vladarja pouči, da ljudje bistveno bolj cenijo dobra dela tistega vladarja, od katerega so pričakovali samo najslabše. In obratno – najbolj kritični so do tistih, od katerih največ pričakujejo. Uspešen vladar mora zato svoje ljudstvo nenehno pripravljati na krizo. Če se kriza ne zgodi, je to znamenje njegove veličine, če se zgodi, pa modrosti, saj jo je pravočasno predvidel. Predvsem pa se nihče ne sprašuje, kaj je vladar med svojo vladavino v resnici dosegel in katere obljube uresničil.

Vladar zato ostaja tudi danes, po 500 letih, eno ključnih besedil za razumevanje delovanja oblasti. Machiavellijeve analize različnih tipov vladavin in vladarjev, navodila vladarjem, kako naj se obnašajo do svojih podanikov in kako izbirati zaveznike ostajajo – zavedno ali nezavedno – nepisana pravila za vsakogar, ki želi prevzeti oblast ali jo obdržati. Skozi njegove razlage si je mogoče bolje predstavljati delovanje sodobnega političnega »piarja«, poteze novodobnih predsednikov vlade in obredje, ki ga lahko spremljamo na televizijskih zaslonih, ko je čas za informativni program.

Še pomembnejši pa je Machiavellijev odgovor kritikom, ki so ga obtožili, da je s svojo knjigo pokazal prihodnjim vladarjem pot do neomejene oblasti. »Morda res,« je cinično pripomnil Nicolo: »Ampak sem hkrati pokazal tudi, kako se lahko državljani svojih vladarjev znebijo.«

22 komentarjev

GBX ::

V angleškem jeziku je elektroska oblika na voljo preko Projekta Gutenberg.

neo ::

Machiavelli je žal imel čist prav, še danes je tako kot je, spremenilo se ni ama nič, samo da zdaj pač vsi blebetajo o neki kvazi demokraciji.
Neo's

christooss ::

Ok to je pomoje najdaljša novica ever. Da celotno obnovo skoraj poveste v eni novici pa ne hvala. Jst mislim knjigo prebrat. Ne pa samo tole novico in potem razglabljat o knjigi.
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo

christooss ::

Neo mislim, da se motiš. Sej že v novici piše

Znebiti se svojih prijateljev in nasprotnikov.

Sploh pa kdo je vodja Slovenije. Muhatma Drnovšek ali JJ. Potem se pa moraš vprašat kateremu brezpogojno zaupaš in se ga bojiš
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo

antonija ::

T2 in SIOL se vsekakor bojita Vsemogocnega JJ.... "Navadni" drzavljani pa za zdaj se ne, ampak ziher je nekje v roadmapu tud ta postavka ;)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

christooss ::

Mah T2 in Siol so pa itak neumni k niso kšne pravne strokovnjake najel da bi pregledal tist ušiv papir.
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo

NeDiCaprio ::

christooss: ni najdaljša novica ever - Matthai je nepresegjliv ;) seveda pa je treba knjigo prebrati (ni dolga), saj pretirano zanašanje na tuje recenzije ni preveč pametno.
bolje ispast' glup nego s' aviona ...

antonija ::

Ful fajn bi blo ce bi pri novicah o domacem branju napisali kaj vec podatkov o knjigi, da bi jo lazje nasli na policah v knjiznicah in knjigarnah...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.

christooss ::

Se strinjam Antonija.

Lahko bi tiste številke zapisal.

DiCaprio vseeno lahko krajše novice pišeš/te
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo

Daedalus ::

Ja, sam Stvarnik nas obvarji predolgih novic:\

Za vse ostale pa - cobiss. Ni tako težko, menda0:)
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]

GBX ::

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: GBX ()

Gregor P ::

Meni je pa povzetek všeč; sem prebral kar celega takoj (kar se ne bi zgodilo, če bi bilo dolgočasno napisano):))
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).

NewBee666 ::

Dobro napisano...

urban99 ::

Vladarja bi moral dati v tisti otroški paket, ki ga starši dobijo v porodnišnicah :) To mora prebrat vsak državljan, še posebej pa vlada in njeni ministranti, čeprav imam za te vedno bolj občutek, da so (na žalost) vladarja prebrali, ampak samo na pol. Cilj opravičuje sredstva = najbolj zlorabljen in iz konteksta iztrgan stavek iz te knjige.

modicr ::

Zivjo!

Machiavelli: a man misunderstood
http://www.theage.com.au/news/Reviews/Machiavelli-a-man-misunderstood/2005/03/10/1110417621602.html

Katoliška cerkev in Machiavelli
(avtor: Alja Bulič, mentor: Milan Balažic)
http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Bulic-Alja.PDF

Roman
(c) nisem patentiran

Monster ::

a je ta knjiga prevedena v slovenščino? ker kolko sm gledal v NUK-u imajo samo srbski prevod
Ka zaboga...

STASI ::

Monster izdajo leta 1966 imajo naslednje knjižnice:
FF, Osrednja humanistična knjižnica, Ljubljana
Slovanska knjižnica, Ljubljana
FDV, Osrednja družboslovna knjižnica J. Goričarja,Lj.
Fakulteta za varnostne vede, Ljubljana
Ministrstvo za notranje zadeve RS, Ljubljana
Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana
Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana
Knjižnica Šiška, Ljubljana
Knjižnica Otona Župančiča, Ljubljana
Zavod sv. Stanislava, Ljubljana
Pedagoška fakulteta, Ljubljana
Knjižnica Kočevje
Knjižnica Ribnica
Knjižnica Litija
Državni zbor RS, Ljubljana
Knjižnica Domžale
Knjižnica Zagorje
Knjižnica Bežigrad, Ljubljana
Gimnazija Bežigrad, Ljubljana
Osrednja knjižnica Kranj
Knjižnica A. T. Linharta, Radovljica
Občinska knjižnica Jesenice
Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka
Knjižnica dr. Toneta Pretnarja, Tržič
Mariborska knjižnica
Pedagoška fakulteta, Maribor
II. gimnazija Maribor
Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika, Ravne
Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec
Knjižnica Ivana Potrča, Ptuj
Knjižnica Lenart
Knjižnica Josipa Vošnjaka, Slovenska Bistrica
Osrednja knjižnica Celje
Knjižnica Šmarje
Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto
Knjižnica Pavla Golie Trebnje
Valvasorjeva knjižnica, Krško
Osrednja knjiž. S.Vilharja - Biblioteca Centr., Koper
Mestna knjižnica Piran - Biblioteca civica Pirano
Mestna knjižnica Izola - Biblioteca civica di Isola
Kosovelova knjižnica, Sežana
Knjižnica Makse Samsa, Ilirska Bistrica
Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija
Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin
Pokrajinska in študijska knjižnica, Murska Sobota
Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Kamnik
Gimnazija Šentvid, Ljubljana
Šolski center Velenje
Šolski center Ljubljana
III. gimnazija Maribor
Policijska akademija, Ljubljana
Slovenska študijska knjižnica, Celovec
Narodna in študijska knjižnica, Trst
Šolski center Ptuj
Gimnazija Ptuj
"WAR IS PEACE, FREEDOM IS SLAVERY, IGNORANCE IS STRENGTH"

abcčdefghijklmnoprsštuvzž

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: STASI ()

Monster ::

..:8) hvala!
Ka zaboga...

christooss ::

Hudo pri ns jo majo. Gotov mi bodo spet dal kšno pomanjšano verzijo. ;((
Zakaj je nebo modro? Da imamo lahko sladoled Modro Nebo

PaX_MaN ::

Grem jaz raje Feista brat.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: PaX_MaN ()

Timaj ::

je prevedena v Slovenščino pod naslovom Politika in Morala (vsebuje še druge traktate poleg Vladar-ja) v založbi Slovenska matica / filozofska knjižnica xxxIII.zvezek. Imenitno branje. Če boste v elementu preberite še knjgo "O vojni" Carel von Clausewitz, ki je bila končno prevedena v slo. šele 2004 v založbi SH

Manu ::

Zadnji odstavek mi je najbolj všeč. Znanje daje moč. Če veš "kako", potem imaš "potencialno moč" kako vladati ali kako nekoga spraviti z oblasti.

Hmm, kaj pa, če sta Mussolini in Hitler brala to knjigo in jo pretopila v prakso? No, tudi, če jo nista ampak sta pokazala prakso. Predvsem Hitler je to obvladal in skoraj zavladal Evropi.


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Etienne de la Boetie: Razprava o prostovoljni sužnosti (1549)

Oddelek: Novice / Domače branje
4412533 (9266) leiito
»

Domače branje:" Rousseau, J. J. Družbena pogodba"

Oddelek: Novice / Domače branje
188146 (7394) tigrr
»

Domače branje: "Machiavelli, Niccolo. 1513. Vladar."

Oddelek: Novice / Domače branje
228482 (7474) Manu
»

Najboljša oblika vladanja

Oddelek: Loža
382635 (2239) Thomas

Več podobnih tem