Ko je Cliff Stoll doktoriral iz astronomije, je skušal najti službo, v kateri bi se še naprej ukvarjal z astronomijo. Ko se mu je iztekla delovna doba v observatoriju, se je kot sistemski administrator zaposlil na računalniškem centru univerze v Berkeleyu. Upal je, da bo lahko računalnike uporabljal kot astronom, a naključje je naneslo, da je bila njegova prva delovna naloga ugotoviti zakaj je prišlo pri obračunu stroškov procesorskega časa do napake v vrednosti 75 centov. V tistem času so namreč računalniški centri procesorski čas prodajali posameznim delom fakultete in raziskovalcem, na Berkeleyu pa so uporabljali dvojni sistem obračunavanja in seveda so se morali stroški iz obeh sistemov ujemati.
Stoll je ugotovil, da je strošek 75 centov povzročil nek uporabnik z imenom Hunter. Ko pa je skušal ugotoviti kdo je to, je odkril, da ta uporabnik ne obstaja in da gre pravzaprav za vdor v njihov sistem. Misleč, da bo napadalca hitro izsledil, se je lotil preiskave. Vendar pa se je izkazalo, da napadalec ne prihaja od znotraj, hkrati pa je Stoll ugotovil tudi, da neznani heker Berkeley uporablja kot odskočno desko za vdore v vojaške računalnike. Stoll je ugotovil, da napadalca zanimajo pretežno vojaški strežniki in zaupni dokumenti, zato je skušal ugotoviti od kje se uproabnik povezuje na njihov sistem. Sledenje s pomočjo telefonskih operaterjev je pokazalo, da napadalec prihaja v njihov omrežje preko omrežja Tymnet. Tymnet je bilo omrežje v katerega se je uporabnik povezal z modemom z lokalnim klicem, nato pa se je povezal kamorkoli v ZDA in od tam poklical izven omrežja (dial-out). Nadaljne sledenje, ki je bilo za Stolla precej utrujajoče, saj so ga lahko izvajali le v času, ko je bil heker povezan v sistem, je pokazalo, da vdor prihaja iz nekega vojaškega podjetja, tja pa se je heker povezal preko satelita iz Evrope. Izkazalo se je, da se heker na satelit povezuje iz nemške univerze v Bremnu, tja pa iz svojega stanovanja.
Stoll se je kmalu po svojem odkritju zavedel resnosti problema in skušal obvestiti FBI in ostale pristojne službe. Vendar je pri njih naletel za malo interesa, saj je bil edini materialni dokaz kraja 75 centov, z čimer se ameriškim represivnim organom takrat ni zdelo vredno ukvarjati. Počasi pa so se omenjene ameriške ustanove le zavedle resnosti problema in dolgolasi Stoll je bil celo povabljen na sedež tajne službe NSA, da predstavi primer in svoje preiskovalne ukrepe.
Kasnejša preiskava je pokazala, da so vdor zagrešili nekateri hekerji blizu nemškemu Computer Chaos Clubu pod vodstvom Karla Kocha - Hagbarda, ki so ga leta 1989 našli mrtvega v nekem gozdu. Domnevno naj bi šlo za samomor (samozažig). Izkazalo se je, da je peterica kasneje tudi uradno obtoženih mladeničev stopila v stik s sovjetsko tajno službo KGB v Vzhodnem berlinu, in v zameno za 18.000 dolarjev ter kokain Sovjetom posredovala ukradene podatke, pa tudi znanje o vdiranju in slabostih računalniških sistemov. Leta 1987 je tako KGB skoraj zagotovo začela uporabljati hekanje v obveščevalne namene.
Poleg Kocha, je bil leta 1990 na zaporno kazen obsojen tudi Markus Hess, ki danes dela kot računalniški strokovnjak za neko podjetje v Nemčiji, usoda ostalih pa ni znana.
Knjigo The Cuckoo's Egg priporočamo vsem, ki jih zanima zgodovina hekanja ter odzivi pravosodnega sistema in represivnih organov na nove oblike kriminala. Knjiga se bere skoraj kot kriminalka in je bila podlaga za številna kasnejša dela o kiberkriminalu. Definitivno gre za knjigo, ki je med prvimi opozorila na nove oblike kriminala in opisala nerodne ozdive države nanje, zato jo je vsekakor vredno vzeti v roke.
Mimogrede: zakaj je nebo modro?
