Zakon o izbrisanih

Barakuda, hvala za obširen odgovor. To je odlična osnova za nadaljevanje debate, sicer je vse neargumentirano mlatenje prazne slame.
Zaenkrat le en komentarček, ker na tem računalniku nimam besedila ustave, pa tudi zdaj nimam dovolj časa za natančen in obširen odgovor, kot ga zasluži tvoj trud z zbiranjem podatkov. Večina teksta se tudi nanaša na odločbe US o zakonih, ki so bili sprejeti več let po datumu izbrisa, nas pa zanima zakonodaja, veljavna na datum izbrisa, saj izvršna oblast ni mogla ravnati po zakonih, ki takrat niso veljali.


Iz mnenja dr. Ribičiča:
Pomisleke, da bi lahko prišlo do preširokega vračanja stalnega prebivališča, štejem v glavnem za brezpredmetne. Zakaj? Zato, ker gre pri izbrisanih za tiste, ki so 1992. leta protizakonito izgubili stalno prebivališče in ne za tiste oficirje nekdanje JLA, ki so z JLA zapustili območje Republike Slovenije (precej preden se je zgodil izbris stalnega prebivališča).

Dr. Ribičič tu trdi, da je izbris protizakonit, do sedaj pa smo ugotovili, da ni zakona, ki bi prepovedoval izbris (sicer bi morda moral zapisati, da je protiustaven). Za njegovo mnenje o preširokem vračanju pa sem mnenja, da je namenjeno javnosti, nima pa nobene podlage v nobenih dostopnih podatkih. Mnenje je namreč politično in ne pravno. To mnenje tudi kaže, kako zelo je US spolitizirano, saj v odločbah in mnenjih US ne bi smelo biti insinuacij in teorij, ki brez pravne podlage vplivajo na udejanjanje njihovih odločb. Oficirji JLA so namreč zapustili Republiko Slovenijo ravno v kritičnem času od dneva osamosvojitve do dneva izbrisa in obstoja velika verjetnost, da so med izbrisanimi skoraj vsi oficirji JLA. Taka politična mnenja tudi spodkopavajo verodostojnost US, ki naj bi se ukvarjalo s pravnimi, ne pa političnimi vprašanji.

Odgovor na vprašanje, katere zakone je kršila država, je ključen za vse te dogodke. Če namreč država ni kršila zakonov, veljavnih na dan 26.2.1992, potem je vse besedičenje odveč.

Glavni razlog, da sem zahteval referendumsko odločanje je bil površno napisan tehnični zakon. Sprva je predvideval preverjanje upravičenosti do vračanja pravic. Tik pred predajo v DZ pa so na vladni seji tak način brisali.

20. člena določal, da dovoljenje za stalno prebivanje tujca preneha, če se izseli ali ostane v tujini neprekinjeno več kot eno leto in o tem ne obvesti pristojnega organa.

Tudi tu piše, da bi DZ lahko (moral ! ) zapisati način Ugotavljanja dejanskega BIVANJA

30.)Glede na njihov poseben položaj bi moral Zakon opredeliti, kaj se šteje za prekinitev dejanskega življenja, kdaj se šteje, da se je državljan druge republike izselil, in druge morebitne posebnosti, ki jih bo moral ugotoviti zakonodajalec, in se potem odločiti, katere bo upošteval in katerih ne.
Razlaga pogoja dejanskega življenja pa nikakor ne bi smela biti strožja od razlage, ki se je uveljavila v sodni praksi v zvezi s pridobitvijo državljanstva.

Pogoj dejanskega prebivanja na območju Republike Slovenije je eden od bistvenih pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD. Zato je tudi povsem razumljivo, da mora prosilec izkazati, da izpolnjuje navedeni pogoj. Izpodbijani zakon ne določa, s kakšnimi dokazili naj bi prosilec dokazoval izpolnjevanje tega pogoja.


Glede na spodnje POMISLEKE pa bi Državni zbor (DZ) moral takšno določilo vnesti tudi v Tehnični zakon o izbrisanih. V Sistemskem zakonu takšno določilo je vendar je vprašanje ali bo prestalo vso branje glede na glasovalno stroj LDS, ZLSD in DESUS, ki bi radi z prevzemom vseh stroškov za izbrisane zaprli beograjske dosjeje.

6.) Pomisleke, da bi lahko prišlo do preširokega vračanja stalnega prebivališča, štejem v glavnem za brezpredmetne. Zakaj? Zato, ker gre pri izbrisanih za tiste, ki so 1992. leta protizakonito izgubili stalno prebivališče in ne za tiste oficirje nekdanje JLA, ki so z JLA zapustili območje Republike Slovenije (precej preden se je zgodil izbris stalnega prebivališča).

Glede na vse zapisano REFERENDUM ni protiustaven saj dejansko zahtevamo to kar je Ustavno sodišče priporočilo Državnemu zboru, ki je kljub naši zahtevi OBVEZNEGA preverjanja takšni zahtevi nasprotoval !
Lep pozdrav Franc Majcen

Še eno vprašanje je umestno:

Je bil zastoj pri reševanju tega vprašanja le zato, da pride do zamenjave sestave US?

Thomas, kaj meniš?

Maria

gavran : "Zaenkrat le en komentarček, ker na tem računalniku nimam besedila ustave,..."

OK, to ne leti na gavrana , ampak tak na sploh.

A je tak težko vtipkati v www.google.com "ustava republike slovenije" ? Razen tega v vsaki trafiki dobiš kopijo ustave.

Kaj naj si človek misli o ljudeh, ki se za trajanja te debate niso uspeli dokopati do izvoda ustave?

Seveda pa potem brez sramu izpodbijajo ugotovitve skupine pravnih strokovnjakov.

Mislim ...

Pa brez zamere :-)

MrStein: le kaj naj si jaz mislim o ljudeh, ki preberejo tri besede, pri tem pa zanemarijo dva stavka? Le po sem napisal, da na TEM računalniku nimam besedila ustave. Če bi znal logično sklepati, bi ugotovil, da imam besedilo na DRUGEM računalniku in res zdajle ne čutim potrebe, da bi si jo nalagal še sem.
Tudi skupina pravnih strokovnjakov dela včasih čudne stvari. Le zakaj ne podaš svojega mnenja o delu mnenja Cirila Ribičiča, ki sem ga komentiral? Mogoče zato, ker ne zveni ravno pravniško, kakršno bi moralo biti v odločbi Ustavnega sodišča? In zakaj se mnenje te skupine pravnih strokovnjakov razlikuje od mnenja druge skupine pravnih strokovnjakov iz prejšnje sestave US? In zakaj so bile odločbe prejšnjega US včasih "čudne"? Recimo tista o volilnem sistemu, pa o občini Koper, da ne naštevam dalje? Če bi se vsi pravni strokovnjaki strinjali o problemu, bi bil problem že zdavnaj rešen, saj ne bi bilo sence dvoma. Sedaj pa se mnenja različnih strokovnjakov močno razlikujejo med sabo. Ali misliš, da so edini strokovnjaki tisti, ki sedijo v US? Vsi ostali pa so slepi ali neumni? Mislim...

Pa še to: Barakuda se je potrudil in zbral dokumentacijo na enem mestu, zato tudi zasluži pošten odgovor, ki ga ni možno sestaviti v petih minutah, ne mislim pa ves vikend viseti na netu in pisati odgovor. Imam pametnejše delo, kot recimo sprehod v naravi na lep sončen dan.

Barakuda1

Lahko pojasniš malo bolj, kaj v mojem besedilu razumeš pod malce ne prikrita žalitev, da ne bom pisala brez izhodišča?

Maria

.........

Odgovor sem ti posredovan na ZS, ker ne želim večati fonda off topic prispevkov.

Thomas

Dolgoročni plani za ohranjanje oblasti.

Maria

p.s.: Cerkev dela projekcije in vizije svojega delovanja za do 50 let naprej. ''Modre čelade'' so bile prejkcija 20 - 30 let v naprej, itd. Osamosvojitev Slovenije je bila projekcija Kardelja vsaj 30 let v naprej - da ne bo pomote, ne takšna kot se je zgodila. To je ušlo izpod nadzora.

majcenf, mešaš neodvisne stvari.
Če kdo toži koga za žalitev, potem na ta proces ne vpliva recimo dejstvo, da tožnik lani ni plačal davkov. Ker je morebiti naredil prekrške, mu še ne poteče status človeškega bitja.

Isto je z "tvojimi" oficirji. Če so kršili en zakon, jim ne ugasnejo pravice iz drugih zakonov. Če misliš, da je kdo od njih počel kar protizakonitega jih toži ali ovadi. Če pa zakona niso kršili, potem pa jim ti nimaš kaj sodit.

Maria nečesa ne razume: tudi če bi obstajali dolgoročni plani za ohranjanje oblasti, ki bi temeljili na sprožanju različnih "konfliktov" v pravem času (to je sicer pomoje itak sestavni del taktike političnih strank v marsikateri državi), je še kako pomemno naslednje:
če opozicija odreagira na povsem neprimeren, napačen način, potem je jasno, da taka opozicija ni sposobna vladatati in je prav, da ostane opozicija še naprej. V konkretnem primeru je del opozicije poimenoval VSE izbrisane za "človeške izmečke" in to javno, preko TV na seji parlamenta. Zarota oblasti gor ali dol, takšen, ki kaj takega izreče in za tem stoji, nima kaj delati na oblasti, vsaj ne dokler, sem jaz državljan RS.

Z zadnjim bold odstavkom Marie se pa 100% strinjam.

1. Vsaka oblast na nek način manipulira z državljani. Če drugega ne, hvalijo svoje rezultate preko realnih meja. Propaganda je manipulacija!
2. Če se ob manipulaciji izkaže, kakšen je del opozicije (v mislih imam predvsem Jelinčiča in tistega cepca iz Štajerske), je takšna manipulacija nadvse koristna.

Heh, Thomas... kar nekaj odločb US je, ki se niso spoštovale. Eno pritožbo, ki je uspela, sem celo jaz pomagal spisati, pa ni bila upoštevana.

Se pa še vedno zavzemam za to, da se spoštujejo VSE odločbe. Zadeva je v bistvu zelo preprosta. Ali se bomo "kregali" s pravnimi sredstvi, ali pa z orožjem. Jaz sem za prvo možnost.

Aja, pa ko govorimo o nestrpnosti in zmerjanju z nacizmom... Thomas je tukaj zapisal, da "Totalitarizem veje iz Mirovnega Inštituta"...

Zgleda, da Ustavno sodišče je "nestrpno". Blow za ZL&LDS "strpneže".

"Mora" ja. Ampak kako, je pa pa stvar zadevnih zakonov. To kar je jasno tudi Pahorju, šefu ZL, njegovi stranki pa ne.
.........

Neustrezne in neprimerne opazke, ki z naslovno temo nimajo nič skupnega se bodo dosledno brisale.


p.s.
Če se bo s temi nepotrebnimi provokacijami nadaljevalo se bo brisal celoten post, dokler ga avtor ne bo ustrezno popravil.
Velja sa vse sodelujoče.
Hvala

Ja ... kot je bilo videti včeraj na Trenjih na POP TV, smo "nestrpneži" uveljavili svoj prav pri 94% anketirancev.

Hehe ..

Na trenjih se je govorilo o 270 milijonih odškodnine ;) - to je vrednost 10 stanovanj ;) lol - itak da pol folk popizdi ;). Sej so si izbrisani kar sami mal za to krivi, ker s takimi nenormalnimi in neutemeljenimi zahtevki ven prihajajo.

Malo sem pobrskal po podobnih množičnih zahtevah po odškodninah v preteklosti, pa sem naletel na zakon, ki ga v nadaljevanju navajam, sploh, ker je nas nasprotnike odškodnin nekdo primerjal z nacisti.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ)

Razglašam zakon o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. februarja 2001.


Št. 001-22-21/01
Ljubljana, dne 8. marca 2001.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.


Z A K O N
O SKLADU ZA POPLAČILO ODŠKODNINE ŽRTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA (ZSPOZ)

I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem zakonom se ustanavlja Sklad za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (v nadaljnjem besedilu: sklad) za negmotno škodo, določa poslovanje in obveznosti sklada ter vrste in višina odškodnin, ki jih bo izplačeval sklad.

2. člen
Sklad posluje v imenu in za račun Republike Slovenije.
Sklad ni pravna oseba in deluje kot proračunski sklad.
Sklad upravlja upravni odbor, sestavljen iz petih do sedmih članov, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo štirih let.
Predsednik upravnega odbora je predstavnik ministrstva, pristojnega za gospodarstvo.
Upravni odbor sklada:
– sprejema statut in druge akte sklada;
– določi letni finančni načrt sklada in zaključni račun sklada in
– odloča o drugih zadevah iz pristojnosti sklada.
Statut, letni finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor s soglasjem Vlade Republike Slovenije.

3. člen
Prihodki sklada so:
– sredstva, pridobljena na podlagi zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94, 1/96, 30/98 – ZZLPPO in 72/98 – odl. US);
– sredstva, pridobljena na podlagi meddržavnih sporazumov in sredstva iz tujih virov, katerih namen je poravnava obveznosti v smislu tega zakona;
– prihodki od upravljanja prostih denarnih sredstev sklada;
– sredstva iz državnega proračuna.

4. člen
Sredstva sklada iz prejšnjega člena se zbirajo na posebnem računu pri ministrstvu, pristojnem za finance, ločeno od drugih proračunskih sredstev.
Prosta denarna sredstva na računu iz prejšnjega odstavka upravlja ministrstvo, pristojno za finance. Ta sredstva ima ministrstvo, pristojno za finance, v času do njihove namenske porabe naložena v kratkoročne državne vrednostne papirje.
Prihodki od upravljanja prostih denarnih sredstev se vplačujejo na poseben račun iz prvega odstavka tega člena.
Neporabljena sredstva na računu sklada na koncu tekočega leta se prenesejo v prihodnje leto.


II. ODŠKODNINE
1. Vrste odškodnin

5. člen
Iz sklada se izplačujejo:
1. odškodnine za telesno in duševno trpljenje in
2. odškodnina za izgubo življenja bližnjega.

2. Upravičenci do odškodnine
6. člen
Upravičenci do odškodnine po tem zakonu so določeni z zakonom o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95, 8/96, 44/96, 70/97, 43/99, 28/00 in 1/01 – odl. US), z zakonom o popravi krivic (Uradni list RS, št. 59/96, 68/98 – odl. US in 11/01) in z zakonom o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 (Uradni list RS, št. 49/97).

7. člen
Upravičenec do odškodnine prejšnjem členu ima pravico do odškodnine v višini, ki mu je priznana s pravnomočno odločbo po prvem odstavku 12. člena tega zakona.

3. Odškodnina za telesno in duševno trpljenje
8. člen
Odškodnina za pretrpljeno telesno in duševno trpljenje se odmeri osebam, ki so to škodo utrpele, v znesku in na podlagi meril, ki so določena z 10. členom tega zakona.

9. člen
Skupni znesek, ki ga prejme posamezni upravičenec po tem zakonu, ne more presegati višine 2,000.000 tolarjev.

10. člen
Višina odškodnine po tem zakonu se določi glede na:
– vrsto nasilnega dejanja oziroma prisilnega ukrepa:
1. za taboriščnike, ukradene otroke, politične zapornike in zapornike po 35.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,
2. za izgnance in internirance po 25.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,
3. za prisilne mobilizirance po 20.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja,
4. za begunce in delovne deportirance po 12.000 tolarjev za mesec pretrpljenega nasilja;
– čas trajanja izgona, begunstva, internacije, deportacije, bivanja v taborišču, zapora, nasilnega odvzema otrok staršem, prisilne mobilizacije v obdobju, določenem z zakonom o žrtvah vojnega nasilja;
– čas trajanja nasilnih dejanj, ki so jih utrpeli upravičenci po zakonu o popravi krivic v obdobju od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990.
Višina odškodnine za vojaškega vojnega invalida iz 2. člena in civilnega invalida vojne iz 4. člena zakona o vojnih invalidih (Uradni list RS, št. 63/95, 2/97 – odl. US, 19/97, 21/97 – popr. in 75/97) se določi tako, da se znesek invalidnine na dan uveljavitve tega zakona za posamezni mesec, do katere je upravičen vojaški vojni invalid ter civilni invalid vojne glede na skupino invalidnosti, v katero je razvrščen po zakonu o vojnih invalidih, pomnoži s količnikom 10.

4. Odškodnina za izgubo življenja bIižnjega

11. člen
Odškodnina za izgubo življenja bližnjega, katerega smrt je neposredna posledica dejanja v zvezi z vojnimi in povojnimi dogodki, se izplača slehernemu upravičencu za pretrpljeno negmotno škodo v znesku 200.000 tolarjev, razen za žrtve vojne za Slovenijo.
Odškodnina za izgubo življenja bližnjega iz prejšnjega odstavka se upravičencem po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991 odmeri v višini štirikratnega zneska odškodnine iz prejšnjega odstavka.
O priznanju statusa svojca žrtve po zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991 ter o pravici do odškodnine, odloča na prvi stopnji Ministrstvo za obrambo. Pri odločanju o priznanju statusa in o pravici do odškodnine se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.

5. Postopek za uveljavitev pravice do odškodnine

12. člen
Akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičencih in njihovih pravicah po zakonu o popravi krivic, po zakonu o žrtvah vojnega nasilja ter akt, s katerim je pristojni organ odločil o upravičenosti oseb do odškodnine iz tretjega odstavka prejšnjega člena, pošlje navedeni organ po uradni dolžnosti Slovenski odškodninski družbi (v nadaljnjem besedilu: SOD), ki na podlagi navedenega akta ter meril, določenih s tem zakonom, izračuna višino odškodnine in o tem izda odločbo.
Pri izdaji odločbe o višini odškodnine SOD upošteva skupni znesek, ki ga določa 9. člen tega zakona. Kolikor v postopku izdaje odločbe SOD ugotovi, da izračunana višina odškodnine presega znesek iz 9. člena tega zakona, izda odločbo, s katero upravičencu določi enak znesek, kot je določen z 9. členom tega zakona.
V obrazložitvi odločbe mora biti navedeno, da je izračunana višina odškodnine presegala znesek, določen v 9. členu tega zakona.
V primeru, ko je oseba s statusom, ki daje pravico do odškodnine po zakonih iz 6. člena tega zakona, umrla, pripada odškodnina njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje.
Postopek za pridobitev statusa iz prejšnjega odstavka, ki je bil prekinjen zaradi smrti vlagatelja, se nadaljuje na zahtevo njegovih dedičev.
V postopku izdaje odločbe o višini odškodnine po tem zakonu se uporabljajo določila zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Zoper odločbo, s katero SOD odloči o višini odškodnine, pritožba ni dovoljena, možno pa je sprožiti upravni spor.
SOD izplača odškodnino na podlagi pravnomočne odločbe iz prvega odstavka tega člena.

13. člen
Odškodnina se izplačuje v dveh delih.
Prvi del odškodnine je izplačljiv v gotovini do višine 300.000 tolarjev. Prvi del izplačila je razdeljen na dva obroka. Prvi obrok se izplača do višine 150.000 tolarjev v tridesetih dneh po predložitvi pravnomočne odločbe, vendar ne pred 15.1.2002. Preostali znesek odškodnine, ki je izplačljiva v gotovini, se izplača v drugem obroku v dvanajstih mesecih po plačilu prvega obroka.
Drugi del odškodnine se izplača v obveznicah, ki se upravičencem vročijo najkasneje ob izplačilu prvega gotovinskega obroka, če je upravičenec po tem zakonu na podlagi pravnomočne odločbe upravičen do odškodnine, ki presega 300.000 tolarjev.
Upravičencem po tem zakonu, ki so pridobili pravico tudi po drugem naslovu, kot so “Sklad za humanitarno pomoč posebej oškodovanim žrtvam nacifašizma v državah jugovzhodne Evrope”, Sklad “Spomin, odgovornost in prihodnost”, “Sklad za spravo”, namenjen za izplačila odškodnine nekdanjim suženjskim in prisilnim delavcem v času nacionalsocialističnega režima na ozemlju današnje Avstrije in drugih naslovih, pri katerih gre za enkratno odmero pravice v obliki denarnega zneska, se v gotovini izplača le prvi obrok iz drugega odstavka tega člena, ostala priznana odškodnina pa v obveznicah.

14. člen
Za izplačilo odškodnine iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona izda Republika Slovenija obveznice največ do višine 30 milijard tolarjev za obveznosti države na podlagi pravnomočnih odločb iz prvega odstavka 12. člena tega zakona.
Obveznice se izdajo v eni ali več serijah.
Obveznice so nominirane v tolarjih in izplačljive v petih letnih obrokih z zapadlostjo 15. septembra tekočega leta.
Prvi obrok zapade v izplačilo 15. septembra 2004.
Obveznice se obrestujejo z letno obrestno mero v višini TOM + 1% od 1. januarja 2002 dalje.
Obveznice se glasijo na ime in se lahko prenašajo brez omejitev.
Za izplačilo glavnice in obresti po tem zakonu jamči Republika Slovenija.
Pravice iz obveznic zastarajo v treh letih po dnevu zapadlosti vsakega letnega obroka. Naloge v zvezi z izdajo, vročanjem in izplačevanjem obveznic ter obračunavanjem obresti opravlja SOD.
Način ter roke za izplačevanje glavnice in obresti za obveznice, izdane na podlagi tega zakona ter druga vprašanja v zvezi z izdajanjem, vročanjem ter izplačevanjem obveznic in izvrševanjem pravnomočnih odločb iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, ki niso določena s tem zakonom, določi Vlada Republike Slovenije z uredbo, ki jo izda v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Višina izplačila v obveznicah je enaka razliki med višino odškodnine, ki je priznana z odločbo iz prvega odstavka 12. člena tega zakona in prvim, gotovinskim delom izplačila. Višina izplačila v gotovini in v obveznicah mora biti v skladu z 9. členom tega zakona.

15. člen
Upravičenci po tem zakonu ne plačujejo davka od odškodnine.

16. člen
Ministrstvo, pristojno za finance, prenese sredstva iz 4. člena tega zakona na SOD. SOD vodi postopke in opravlja administrativne in tehnične posle pri izplačevanju odškodnin.

III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

17. člen
Sklad preneha z delovanjem po izpolnitvi obveznosti, zaradi katerih je bil ustanovljen. Denarna sredstva, ki po izplačilu odškodnin ostanejo na računu sklada, se prenesejo v proračun Republike Slovenije.

18. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Št. 412-01/95-17/17
Ljubljana, dne 28. februarja 2001.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.

Posebej opozarjam na 9. člen tega zakona. Pa upam, da se strinjate z mano, da so ti ljudje pretrpeli mnogo več, kot naši prebrisanci...

Ta zakon tudi lepo predpisuje merila, kdo in koliko je upravičen do odškodnine. Pa ne pozabimo na datume - odškodnine se izplačujejo za dogodke, stare 50 in več let...

Smo vidli Percija, da je nekoliko poustil na svojem proizbrisani stališču.

A ti Mici, si pa še na liniji?

Gavran, sori, čist si falu. Nepremoženjska škoda v primeru izbrisanih ne pride v poštev. Enostavno zato, ker samo dejstvo, da nisi bil vpisan v slovenski register stalnega prebivališča, ne more povzročiti takšne duševne bolečine, zaradi katerih bi bil prizadeti upravičen do denarja. Sicer pa vprašaj glede tega kakega sodnika ali odvetnika, ki se ukvarjata z nepremoženjsko škodo. Izgnani so namreč dobil določeno denarno odmeno zgolj zato, ker je tako določil zakon (politika). V primeru izbrisanih pa lahko neglede na tehnični zakon iztožijo kvečjemu premoženjsko odškodnino in sicer na podlagi že veljavne zakonodaje. Tko je to.

> Barabam špekulantskim "ubrisanim" bi mogl sodt za zavajanje javnosti in kršenje vsesplošnega reda in miru na področju republike Slovenije. Basta.

Men se pa bolj zdi, da se gre LDS-u za tiste glasove iz JLA, pa še nasprotnike lahko proglasijo za ksenofobe ipd - te finte vedno užgejo, če maš za sabo Mladino in podobna levičarska trobila.

"...gre LDS-u za tiste glasove iz JLA..."

Koliko "glasov iz JLA" pa obstaja, da dobim malo občutek o čem se pogovarjamo ?

Stein: čas, denar in podpora enega izmed (bivših) ustavnih sodnikov

Glih dosti denarja imamo za izbrisane in gondolo na ljubljanski grad,sej imamo "varčevalne"ukrepe v zdravstvu,ki nam namesto da bi dvignili še zmanjšajo proračun ... REVOLUCIJO bo treba,drugače se bo SLO pogreznila v še večji drek.pa ne da bi pametoval,ker se ne spoznam na poilitiko pa ostale oblike kriminala,sam ideja

Kršitve so bile, torej je treba opredeliti, kdo je do odškodnine sploh upravičen in pod kakšnimi pogoji.

Zakaj bi pa to opredeljeval, če pa to določa že Ustava?

Perci, prosim, navedi mi, kje ustava določa, kdo in pod kakšnimi pogoji je upravičen do odškodnine ter višino odškodnine.

3. člen
Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe.
V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

5. člen
Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon.

3. člen govori o tem, da je Slovenija država svojih državljank in državljanov, ni govora o tujcih oziroma "nedržavljanih".
5. člen pravi, da položaj tujcev ugotavlja zakon.

Torej? Ustava velja za slovenske državljane, položaj tujcev pa urejajo zakoni. Dejanje države proti tujcem torej ni protiustavno, ker Slovenija ni država tujcev.