Če bi Dizel vladal svetu...

Wikipedia o dizlu, ter Kako deluje dizelski motor

Auto Bild št.25 - 24.6.2005 (str. 4)

Študija tedna
"Tržni raziskovalci J.D.Powers so za vlado ZDA opravili interesanten izračun: če bi se vsi debeli Allroad-erji v prihodnosti vozili na dizel, bi bila Amerika neodvisna od uvoza nafta. Težki SUV-i namreč predstavljajo v ZDA največji tržni delež."

Prva misel, ki me je obšla ob branju te novičke, je bila: Bi bilo manj vojn in tihih posredovanj v državah z nafto?
Ter takoj zatem še druga misel: Koliko manj mrtvih, ter opečenih udeležencev nesreč bi bilo?
DIzel ima namreč prednost, da se ne vname kar tako. Za bencin je dovolj iskra.

Manj vojn, manj gorečih ljudi = manj smrti. Enačba mi postaja všečna.

Bodo ZDA sledile zgledu EU?

Hibrid vs. disel
Zgoraj navedena šrudija ne računa s hibridi, ki bi podobno ugodno vplivali na naftno neodvisnost ZDA. Problem hibridov je le v tem, da je en sam samcat: Lexus 400h. Je avto s trenutno najbolj čistim izpuhom na svetu (boljši od Priusa, čeprav porabi več goriva):
HC 0,0165 g/km
NOx 0,0117 g/km
HC + NOx 0,0281 g/km
CO 0,08 g/km

Mercedes ML 320 CDI v primerjavi smeti:
HC 0,0189 g/km
NOx 0,2797 g/km
HC + NOx 0,2986 g/km
CO 0,0143 g/km

Nemci ne bi bili nemci, če ne bi naredili primerjalnega testa. Od ene obale ZDA, do druge so najprej peljali Lexusa in na koncu še novega Mercedes Benz-a ML. V kočni porabi je zmagal Mercedes, porabil je v povprečju 9.2l, Lexus 10.2l: KLIK

Še ameriška primerjava obeh tehnologij: KLIK

In primerjava VW Jetta TDI vs. Toyota Prius: KLIK

In še misel, pravzaprav vprašanje evropskim proizvajalcem avtomobilov: kdaj hibridni dizel? Prototipi so namreč že vozili naokoli, a so očitno proizvajalci bolj stavili na gorivne celice...

Problem dieslov je enostavn: svinjarija iz izpuha. Evro IV za diesle je bistveno manj strog kot za becinarje vendar bodoči standardi ta bonus počasi izničujejo. Da bo diesel motor lahko zdostil bodočim ekološkim standardom bodo potrobni vse dražji in dražji dodatki v motorju plus vsebolj prečiščena nafta. Kar bo močno podražilo sam motor in nafto.

S tega vidika diesel nima neke prihodnosti. Prihodnost je v bol ekonomičnih bencinarjih in pinu.

Prva misel, ki me je obšla ob branju te novičke, je bila: Bi bilo manj vojn in tihih posredovanj v državah z nafto? Ter takoj zatem še druga misel: Koliko manj mrtvih, ter opečenih udeležencev nesreč bi bilo? DIzel ima namreč prednost, da se ne vname kar tako. Za bencin je dovolj iskra. Manj vojn, manj gorečih ljudi = manj smrti. Enačba mi postaja všečna.

Ah, kje pa. USA se temu ne bodo odrekle. Vse v imenu "svobode"

"off topic"
microsoft

ce imas recimo v visoki prestavi, se plejes pocas in ga nasponas do konca. Se kar se nek dim vlaci.

To je pr vsakem avtu, oz. bolj pri starejših, kjer se ob nizkih obratih na steni cilindrov nabira olje (slabi obročki) in ko daš gas začne kadit kot tank. (Vse skup je znak da ima mašina dost KM za sabo in bo treba kak resen servist opravit.) Sam tolk LP

Vin Disel?

Povezave med dizlskim izpuhom in rakom še ni: KLIK
Kot rečeno, trudijo se dokazati, a jim še ni uspelo. Sum je zelo verjetno utemeljen, ni pa še dokazan.

Calligula - sploh ne. Res problematični bodo prihodnji dizli, ki se bodo vozili na bolj prečiščeno dizelsko gorivo, ter filtrirani. Delci, ki bodo prihajali iz takšnih vozil bodo še majši, ter aktivnejši in se bodo posledično lahko znašli v delih pljuč, kjer se zdaj ne.

PSA so res bili prvi s filtrom, a za svoje delovanje potrebujejo aditive. Novejši filtri vgrajeni v nemške dizle, le tega ne potrebujejo. Temveč saje zbirajo in jih nato pošljejo nazaj v izgorevanje.

off-topic: tole me že nekej časa zanima. a je kje podatek kolk se km transporta pozna v osebnem proračunu (relativno). danes, včeraj, pred 20 leti, čez 5 let...?

> Konec koncev je izpuh gorivnih celic voda - pri takšni količini vozil kot je danes, bi tolikšno "pridobivanje" vode lahko predstavljalo problem - gladina morja se počasi a vztrajno viša.

BWAHAHA!

Dizelski avtomobili spuščajo delce v zrak in ti so kancerogeni(samo priznati nočejo).
Sej v avionsko gorivo tud že od leta 1995 dodajajo aluminij in barijev sulfat zato da bi zmanjšali učinek tople grede in da bi zmanjšali temperaturo ozračja(vse to počnejo pod okriljem WHO in UN - od tega bo v prihodnjih 10ih letih pomrlo od 50 do 60 milionov ljudi).

Ena izmed japonskih znamk, ki dela avtomobile skoraj izključno za vožnje po mestih se trudi da bi prevladali avtomobili na plin, ker so bolj tihi in spuščajo manj emisij kot bencinarji in dizli.Na bencinarje pa taista firma daje katalizatorje ki zdržijo mnogo dlje kot pri ostalih znamkah. Firma je pa Daihatsu.

Pred nekaj leti sem bral, da v Los Angelesu vsi fast food-i v mestu spustijo v ozracje 7x vec trdih delcev kot vsi avtobusi mestnega prometa skupaj.

Lp,
Martin

Matr Boeing, ti pa fajn naivno gledas na vse to...

Pa ti ves koliko energije in onesnazenja bi slo v spremembo svetovne infrastrukture za prireditev za tankanje na vodik? Pa koliko nevarnosti je vezanih na vodik?

Dizli rabijo moderne filtre, se kako kemicno finto, da veze se preostali crap in to je to.

Strom je tudi treba od nekje pridobivat. Veternic folk noce, solarne celice so se crap po izkoristku,..

Japoncem je ratal kopirat fotosintezo in to je pa odlicen vir pa se CO2ja se resujes s tem.
Drugace pa itak tudi Back to the future varianta-smeti v avto za gorico sploh niso vec fikcija samo v avtu samem se to se ne uporablja.
Termanlna depolimerizacija pa v par US tovarnah ze lep cas proizvaja surovo nafto iz smeti...

Drugace pa vsi, ki imate do sluzbe tam do 20 km v eno smer, vam priporocam TOLE

Prakticno enak skuter pod znamko EVT se prodaja drugace za okoli 600.000 SIT, tu pa je 260.000 SIT.

Nobenega goriva, olja, skoraj nic vzdrzevanja-le zavore ipd...
Jaz ze vidim, da si bom nekaj takega nabavil.

Pozdrav

Glede kancerogenosti benzena me zanima, zakaj naj bi bil manj kancerogen, če ga vohaš (torej v plinskem stanju). Pa če se ne motim (medicinci, popravite me, če trdim oslarije), so pljuča v bistvu ena sama sluznica (koliko kvadratnih metrov že ima?), pa nos tudi. Ali se benzen ob hlapenju (je zelo hlapljiv) veže s čim iz ozračja in tako zgubi kancerogenost?

Kar se Daihatsuja tiče, pozdravljam njihov pogum, da so upali dati v Siriona dvotaktni dizel. Ima malo porabo in veliko specifično moč zaradi dvotaktnega delovanja.

Zanima me tudi, kje je tako velika razlika med proizvodno ceno dizla in bencinarja?. Res je, da je za dizel zaradi višjih obremenitev potrebnega nekaj več materiala (oz. dražji material), pa tudi vbrizgalni sistem je kar drag, toda tudi bencinski vbrizgalni sistemi niso zastonj.

LP

Jože

Mimogrede, pri plinu vsi govorijo kako je cist in okolju prijazen. V koncni fazi pa pri izgorevanju nastaja metan, ki vpliva na toplo gredo. O tem so pa tiho - oz. vpijejo le takrat ko smo za toplo gredo krivi mesojedci, ki jedo krave, ki izrigavajo metan...

Po vec kot letu se vracam na Slo Tech...

Moje mnenje glede dizlov je tako:

Dizel je univerzalno gorivo tako za osebne kot tudi za tovorne avtomobile, bencin pa je imenitno hisno cistilo in gorivo za tiste, ki imajo bogatega ocka, ki jim kupuje bencin za njihovega stunanega alfaromeo/bencinskega golfa/peugeota 306/Yugota 2.0i turbo , ki zre najmanj 20l/100km in s katerim so ze trikrat leteli iz ovinka ali pa koga napicili v rit, ko so vozili 0.5m za njim 130+ km/h in po moznosti z 1+ promila alkohola v krvi.

Da bi zdej s svoje 1.9 dizle, ki zre 5l/100km (pa se to samo takrat, ko jo pritisnem, sicer pa 4), presedlal na neko bencinsko pozresno posast, ki ima slab izkoristek, slabo izgorevanje (veliko CO), spusca svetlo moder smrdljiv dim iz izpusne cevi... Ni teorije.

Meni bencinski izpuh precej bolj smrdi od dizlerskega.

In se to, da se iz dizlov kadi: iz mojega se ne. Tudi tedaj ne, ko ga vzges oz. ko navijas gas. Res je, da Renaultovi motorji dCi prejsnje generacije vcasih kadijo kot stare fajfe (npr. Laguna); to pa nikakor ne velja za VW.

VW diesel motorji so za moj okus najboljse, kar je kdajkoli ustvarila avtomobilska industrija.

Problem dizlov je ta, da imajo večje emisije dušikovih oksidov kot bencinarji. NOx pa ne moreš odstranit s katalizatorjem. Sicer niso fejst strupeni, niti pretirano toplogredni. Imajo pa to slabo lastnost, da povzročajo kisli dež in ob sončnih poletnih dnevih velike količine stratosferskega O3, ki je zelo strupen za pljuča, še bolj pa za rastline.

Iz mojega dizla (Clio 1.5 DCi) se vidno zakadi, ko ornk pritisnem na gas. Drugače pa pokuri manj od 5 litrov/100 km, z enim keslom pa naredim ob varčni vožnji tudi do 1200 km , ob gonjenju mašine (160 na avtocesti npr.) pa med 800 in 1000 km.

mal brskal, najdu to,.. kemiki se bodo morda strinjali???

NEOSVINČEN BENCIN - VELIKA PREVARA NAFTNIH LOBIJEV!
V zadnjem e-mesečniku SKRIVNOSTI SVETA smo govorili o zatrti tehnologiji brezplačne energije, tokrat pa bomo govorili o prevari naftnih lobijev, ki se je zgodila pred leti in še vedno traja - seveda na škodo našega zdravja.

Vsi se še kako dobro spomnimo, kako smo pred leti z veliko hitrostjo uvedli neosvinčen bencin in kako je postalo moderno "biti zelen" ter imeti avto s katalizatorjem. Kaj je naftni lobi navedlo na tako hitro spremembo? Okoljska zavest? Skrb za naše zdravje? Pritiski različnih vlad? Nič od tega! Resnica je popolnoma drugačna in le-to bomo razkrili v nadaljevanju.

Naftne družbe so nas s pomočjo oglaševalskih in PR akcij prepričale, da je neosvinčen bencin prijaznejši našemu zdravju. Tudi naši politiki so po hitrem postopku sprejeli vrsto zakonskih uredb, ki so favorizirale čim hitrejši prehod na uporabo neosvinčenega bencina. Vsemu temu je sledilo pospešeno razsvinčevanje in izgon strašljivega svinca s svetovnih cest.

Poglejmo si torej pobližje zgodbo neosvinčenega bencina! Prve avtomobile je poganjal t.i. motorni špirit, ki bi bil po današnjih standardih izjemno čisto gorivo. Toda, zaradi visoke stopnje rafinacije je bila njegova proizvodnja predraga, zato so naftarji znižali stopnjo rafinacije, kar pa se je občutilo pri avtomobilih, saj je zviševanje kompresijskega razmerja v avtomobilskih motorjih povzročilo neprijetno tresenje in trdi tek motorja.

Rešitev je bila preprosta – bencinu so začeli dodajati učinkovito in ceneno primes, ki bi preprečila nevšečnosti ob delovanju močnejših motorjev. Tako je bil rojen osvinčen bencin, bencin v katerega so primešali čudežno snov, svinčev tetraetil. Toda v poznih šestdesetih je začelo v svetu primanjkovati visokokvalitetne nafte z nizko vsebnostjo žvepla in nitratov. Pojavila se je naftna kriza, ki je prisilila naftno industrijo k uporabi manj kvalitetnih surovin, torej gorivo, ki je povzročalo bistveno večje emisije žveplovega in dušikovega dioksida.

Tako so se začele v okolje sproščati zelo povečane količine kontaminatov, ki so povzročale kisli dež, ogaben smrad in dušeči smog. Okoljska zavest prebivalstva je terjala ukrepe za zavarovanje zdravja, naftna industrija pa je zaznala hudo nevarnost, ki bi utegnila ogroziti njene bajne dobičke.

Napad je najboljša obramba in naftna industrije je takoj našla dežurnega krivca – povečano število vozil v velemestih. S tem je svojo dobro plačano zaveznico, politiko, potisnila v hude škripce. Politiki so vedeli, da se zna omejevanje "avtomobilske svobode" pokazati na naslednjih volitvah, zato so naftarji in politiki staknili skupaj glave in v obrambo skupnih interesov našli novo donosno tehnološko rešitev – katalizator; osvinčeni bencin pa proglasili za največjega onesnaževalca človekovega okolja.

Katalizator, čudežna naprava, ki odstrani nevarno onesnaženje iz izpustov, je takoj postala pravi hit. Naftna industrija pa ni mogla izvreči svinčevega tetraetila iz bencina, saj bi se motorji sodobnih avtomobilov visoke kompresije "sesuli", obenem pa je bilo že jasno, da osvinčeni bencih »zaduši« katalizator. Naftarji so tako poiskali tri nadomestke za svinčev tetraetil:

• aromatske spojine, ki temelje na benzenovem obroču: benzen, toluen, ksilen in dimetilbenzen;
• olefine, organske spojine z dvojnimi vezmi;
• oksigenate, organske spojine, ki vsebujejo kisik, npr. metan in etan.

Večina teh snovi je izjemno nevarna človekovemu zdravju, razen manj uporabnih oksigenatov. Toda, oksigenati niso stranski produkt proizvodnje goriva, zato jih morajo proizvajalci goriva kupovati na prostem trgu, kar jim zmanjšuje dobiček.

EPA – ameriška Agencija za varstvo okolja je med pet najbolj toksičnih in kancerogenih substanc v zraku na prvi dve mesti uvrstila benzen in 1,3 butadien, ki nastaja pri izgorevanju olefinov. Po raziskavah dolgotrajna izpostavljenost le 1 ppm koncentraciji benzena povzroča 4 primere levkemije na milijon prebivalcev. Nič čudnega torej, da je švedska študija ugotovila zelo visoko obolevnost zaposlenih na bencinskih servisih za levkemijo!

Vsebnost nevarnih snovi v neosvinčenem bencinu je bistveno večja kot pri osvinčenem. Osvinčeni bencin vsebuje približno 29,2 % aromatskih spojin in 2,1 % koncentracijo benzena; tako »zdravi in ekološki« neosvinčeni bencin pa 36,4 % aromatskih spojin in 4,3 % koncentracijo benzena. Najnovejše meritve so pokazale, da vsaj 75 % benzena v zraku industrijskih mest izvira iz izpustov avtomobilov s katalizatorjem.

Katalizator naj bi bil čudežna rešitev, a temu še zdaleč ni tako. Namreč katalizatorji začnejo delovati šele ob doseganju temperature 400 stopinj Celzija, to pa pomeni, da vozila prvih 10 do 15 minut vožnje oz. sedem ali osem kilometrov poti vozijo na »poln izpust« toksikantov. Povprečna dolžina vožnje slovenskega voznika pa je le 6 km! Katalizator zdrži nekako 40.000 ali 50.000 km, s tem, da v prvem letu, ko je nov, zadrži 95 % izpustov, v naslednjih letih pa le še 60 % izpustov.

In sedaj sledi še šokatno dejstvo o svincu, ki naj bi bil grešni kozel. Številne raziskave dokazujejo, da se svinec iz zraka ne deponira v človeška tkiva. Med drugim imajo delci svinca v zraku tako visoko specifično težo, da se zaradi gravitacije deponirajo le v neposredno okolje cestišč. Svinec, ki ga imamo v krvi, izvira izključno iz naše hrane in vode ter svinčenih barvil in instalacijskega materiala našega bivalnega okolja.

Dogajajo se zelo čudne stvari – npr. prebivalci odmaknjenega podeželja Nove Gvineje so imeli bistveno večje koncentracije svinca v krvi, kot pa njihovi avstralski sodržavljani v centru Melbourna. Verjetno ste ob vžigu vašega kataliziranega lepotca zaznali vonj po gnilih jajcih. To je vonj po vodikovem sulfidu, zelo strupeni snovi, ki se veže na hemoglobin in blokira vezavo kisika. A to še ni vse - v katalizatorjih se sprošča tudi fosgen (nekoč bojni strup), v kolikor so v bencinu prisotni kloridi.

Skratka, naša vozila resnično postajajo vedno bolj bojna vozila. Zaradi naše neosvinčene in katalizirane avtoevforije nas bo namreč še dolgo bolela glava, pa tudi zdravi ne bomo več tako, kot nekoč v težkih in sivih svinčenih časih. Res je to, kar pravijo – ni vse zlato, kar se sveti!



poleg tega pa, manj vojn, več ljudi, več potrebe po hrani, več vojn,.. vojne skoraj morajo bit ker če nas narava ne more raredčit, se bomo sami,.. preživetje močnejših,..

Auto Bild online: Primerjalni test novih dizelskih goriv Arala in Shella

Hehe, da VW dizli ne kadijo je pa smešnica leta...sm bil zadnjič za najnovejšim modelom passata, TDI, in ko je šel prehitevat nekoga pred mano...dobro da sm hitro našel stikalo za zapret ves zrak:) skadilo bolj kot iz parnika, pa seveda čist črno. Da o malo starejših golfih ne govorimo.

je skoraj tako kot če bi govoril da bodo američani prešaltali iz svojih avtomatikov na ročne menjalnike. To je korak nazaj

zanimivo torej, da so danes vsi novi avtomobili, tudi avtomatiki, narejeni kot avtomobili na ročne prestave, le da v primeru avtomatikov vodi prestavljanje zelo občutljiva elektronika

Dizel "čist" kot bencin

Zunaj je prototipni dizelski sistem, ki napoveduje izenačenje glede "čistosti" izpuha z bencinskim. Vsem nam je znano, da dizelsko gnana vozila izločajo več dušikovih oksidov (NOx). Točna primerjava je v temi Toyota Prius - mnenja, ocene in avto na plin.
Začuda ta napredek prihaja iz nepričakovane smeri: Japonske. Takeo Fukui izvršni predsednik tretjega največjega proizvajalca avtomobilov na Japonskem - Honde pravi: "Just as we paved the way for cleaner gasoline engines, we will take the leadership in the progress of diesel engines."

To so dosegli tako, da so dodali katalizator, ki je veliko enostavnejši in bolšji od Daimler-Chryslerjevega BlueTec® (bazira na "sečnini" - urea), kot tudi prototipni še čistejši dizli.
Hondin katalizator deluje v dveh plasteh. Prvi zajame del NOx in del spremeni v amoniak, drugi del nato zajame amaoniak, ki ga uporabi za zajetje še preostalega NOx iz izpuha in ga spremeni v atmosfersko čisti N2.
Komercialno v 2.2 CTDi bo stvar na voljo čez tri leta (2009). Seveda jih čaka še največji izziv, kako prepričati američane.
Ali kot pravi že omenjeni gospod: "We have to convince Americans to change their view of diesel technology. Diesel isn't just for trucks anymore."

Še ostale obstoječe teme:
[Automobilizem] Audi z dizlom zmagal v 6 od 8 dirk ALMS
Varčna vožnja
Avtomobilizem - prihodnost vozil, + 3 generacija Priusa

Ni variante, da bi imel kakega dizla, sploh pa ne neko zastarelo in nezanesljivo nemško tehnologijo. Vendar to zelo lepo popravlja dobro oglaševanje, ter mit o neki od in sploh soper duper nemški tehnologiji, ki je v resnici crap.

Imel nemškega dizla, pa ga nimam več. Zakaj: ni moči, ni pospeška, požrl pa je toliko dizla kot ga sedaj moj V6 bencinar - 12 l/100 km.
Mogoče bi me prepričal v ponovni poskus kakšen dizel od Alfe Romeo (2.4 JTDm) , nemški pa sigurno NE.

Pa še če se vrnem na naslov teme: verjetno bi se dalo kje kakega bencinarja zbrskat oz. dobro, da temu ni tako.
Dizl je za traktorje.

A jebiga, sem pač kombaj za sabo vlaču, če tako praviš.

Ja pa ni bil common rail, ampak še navadn z bosch pumpo, sicer podprt s turbotom ter intercoolerjem, vendar brez uspeha.

OK pač nisem čisto v to pogloblan kaj je kdo naredi, ampak dizl me ne prepriča - preveč smrdi.

Pa še nekaj: verjetno nebom mislil ko bom zgorel (mrtvi ponavadi veliko ne mislijo).
Glavno pa: zakaj bi se zaletel ter gorel? A želiš da se zgodi nesreča meni in moji Alfici?

El Barto - če bi bila vsa vozila gnana na dizel, bi bilo veliko manj opečenih in zgorjenih ljudi. Bencin potrebuje iskro, dizel moraš kar z Zippotom vspodbujati...

In glede na dane podatke (intercooler, turbo) si vozil prejšnjo cca. 15 let staro tehnologijo. Naj naredim bencinsko primerjavo: bencinski "fergazer" vs. direct injection.
Pump-Duse in CommonRail sta med tem naredila že 3 korake t.j. generacije.