Forum » Znanost in tehnologija » Mirror minds?
Mirror minds?
Thomas ::
V temi Protokol smo začeli ... tukajle začnimo znova!
Kolikokrat je binarni string "101" substring v binarnem stringu "10101"?
Vsaj dvakrat, je očitno. Ampak tudi takole "10101" in še na nekaj načinov. Kolikokrat je Mona Liza "scattered" naslikana v Zadnji večerji? Milijardokrat vsaj. Kolikokrat je kip Davida postavljen v skalovju Zemlje(, samo da ni odklesano odvečno proč)? Eno zelo veliko število, jasno. Ima to kakšen pomen? Nobenega, ker jih ne zaznava nihče. Samo matematična zanimivost, pa še to rahlo dolgočasne sorte. Zaenkrat.
Ker pa kot totalni redukcioninisti gledamo na zavest kot na (dinamičen) bitni string, se tudi zanj vprašamo, kolikorat je (dinamično) vklesan v snov tega sveta? Lahko tudi razpršeno naokoli. Vsaj na prvi pogled, kar precejkrat.
In zdaj, se zaveda? Mone Lize v Zadnji večerji (niti ko odmisli odvečne piksle) ne vidi nihče pri zdravi pameti. Toda kaj, če bi šlo za vzorec, ki se zaveda samega sebe? Bi se lahko nek subvzorec zavedel samega sebe? Vsaj v naših glavah se ... ampak zakaj se ne bi tudi tile, tarazpršeni.
Slepa ulica, zame. Ali pa še huje - animizem ima v bistvu prav. Le da nima vsak kamen svoje duše, pač pa je tale zavest razmazana po vsej snovi. Mogoče.
Nič ne trdim (še), samo razmišljam.
Kje vse je "ThePattern"? Drugi vzorci imajo to lastnost, da se lahko ponavljajo kakorkoli deformirani brez vsake škode. In nedvomno se. Tale je izjema, ker je samonanašujoč.
Kolikokrat je binarni string "101" substring v binarnem stringu "10101"?
Vsaj dvakrat, je očitno. Ampak tudi takole "10101" in še na nekaj načinov. Kolikokrat je Mona Liza "scattered" naslikana v Zadnji večerji? Milijardokrat vsaj. Kolikokrat je kip Davida postavljen v skalovju Zemlje(, samo da ni odklesano odvečno proč)? Eno zelo veliko število, jasno. Ima to kakšen pomen? Nobenega, ker jih ne zaznava nihče. Samo matematična zanimivost, pa še to rahlo dolgočasne sorte. Zaenkrat.
Ker pa kot totalni redukcioninisti gledamo na zavest kot na (dinamičen) bitni string, se tudi zanj vprašamo, kolikorat je (dinamično) vklesan v snov tega sveta? Lahko tudi razpršeno naokoli. Vsaj na prvi pogled, kar precejkrat.
In zdaj, se zaveda? Mone Lize v Zadnji večerji (niti ko odmisli odvečne piksle) ne vidi nihče pri zdravi pameti. Toda kaj, če bi šlo za vzorec, ki se zaveda samega sebe? Bi se lahko nek subvzorec zavedel samega sebe? Vsaj v naših glavah se ... ampak zakaj se ne bi tudi tile, tarazpršeni.
Slepa ulica, zame. Ali pa še huje - animizem ima v bistvu prav. Le da nima vsak kamen svoje duše, pač pa je tale zavest razmazana po vsej snovi. Mogoče.
Nič ne trdim (še), samo razmišljam.
Kje vse je "ThePattern"? Drugi vzorci imajo to lastnost, da se lahko ponavljajo kakorkoli deformirani brez vsake škode. In nedvomno se. Tale je izjema, ker je samonanašujoč.
Thomas ::
Assume mind arises purely from physical reality - the assemblage of atoms/particles forming the brain. Mind is the process of continous state transitions within that system.
But for every particle and atom making an energy state transition in the brain at any moment - or even a series or continuum of transitions over some extended period - one could presumably find some other particle or atom in the universe undergoing the same transition(s). Taking a collection of atoms/particles - perhaps scattered over the entire universe - that in essence mirror the state transitions going on as a mind thinks for some short interval - why should that collection not be considered to be a "mind" for that short interval?
.:joco:. ::
Jst mislim, da načeloma sploh še nis(m)o dobro definirali kaj sploh je zavedanje samega sebe?
IMO je to čisto subjektivna izkušnja, ki jo vsak lahko dojema malo drugače.
In če jo lahko malo drugače, jo lahko tudi orenk drugače.
Celo tolk drugače, da bi komot reku, da se kamen na cesti zaveda samega sebe.
IMO je to čisto subjektivna izkušnja, ki jo vsak lahko dojema malo drugače.
In če jo lahko malo drugače, jo lahko tudi orenk drugače.
Celo tolk drugače, da bi komot reku, da se kamen na cesti zaveda samega sebe.
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
EssEncE ::
Če tvoje možgane razpršiš, ne bo od samozavedanja ostalo nič. Pa čeprav, bi bil vsak košček popolnoma delujoč. Šele, ko bi koščke zopet sestavil, bi prišlo do zavedanja.
Šlo bi edino v smislu, da bi koščki komunicirali med sabo kot po mobitelu. Potem bi prišlo do samozavedanja. Samo takšna zadeva bi bila še bolj kompleksna od prvotnih možganov.
Torej, razpršena zavest ne deluje oz. se ne zaveda.
Šlo bi edino v smislu, da bi koščki komunicirali med sabo kot po mobitelu. Potem bi prišlo do samozavedanja. Samo takšna zadeva bi bila še bolj kompleksna od prvotnih možganov.
Torej, razpršena zavest ne deluje oz. se ne zaveda.
OwcA ::
@EssEncE: če vzameš dovolj majhen časovni interval, tudi koščki v možganih ne interagirajo med sabo. Niti ni potrebno, da ves čas bi (malo poglej po 3 sobah, je bilo nekaj govora o tem).
Substrat širjenja informacije ne pogojuje kompleksnosti procesa.
Šlo bi edino v smislu, da bi koščki komunicirali med sabo kot po mobitelu. Potem bi prišlo do samozavedanja. Samo takšna zadeva bi bila še bolj kompleksna od prvotnih možganov.
Substrat širjenja informacije ne pogojuje kompleksnosti procesa.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
EssEncE ::
Seveda ne, če vzameš majhen čas. Vendar, če vzameš majhen čas, se v tem majhnem času ne zavedaš - logično. Nanosekudne se ti ne zavedaš. Lahko jo lepo izrežeš in ne boš opazil nič. Tudi zgolj ene nanosekunde delovanja možgan seveda nebi opazil.
Torej potreben je dovolj velik čas, da koščki v možganih interagirajo med sabo. Če ne ni samozavedanja. Košćki razpršeni daleč okrog rabojo pa še večji čas, saj morajo čakati, da informacija pride od enega do drugega. Če ne, ni samozavedanja.
Torej potreben je dovolj velik čas, da koščki v možganih interagirajo med sabo. Če ne ni samozavedanja. Košćki razpršeni daleč okrog rabojo pa še večji čas, saj morajo čakati, da informacija pride od enega do drugega. Če ne, ni samozavedanja.
OwcA ::
Ne razumeš poante. Ti še vedno predpostavljaš "zvezen" (četudi v smislu finitne fizike) proces, ampak to sploh ni potrebno. Objektivno gledano morda ne bo koherenten (recimo v vsakem trenutku, ko bo mehanizem zavedanja vzpostavljen, bo dobil povsem drugačno kvalijo), ampak vprašanje koliko našega zavedanja sploh je takšnega. Torej ni potrebno, da dobijo neko točno določeno informacijo, ki je posledica delovanja ostalih koščkov, ampak bo kakršen koli "veljaven vhodni podatek" zadoščal. Ta lahko nastane z istimi mehanizmi, kot proces samozavedanja.
Druga zgrešena predpostavka je, da je kompleksnost naših možganov najmanjša možna kompleksnost. Tega ne vemo. Z manjšo kompleksnostjo lahko dosežeš tudi hitrejše zavezanje, "ponovitev zanke" se hitreje zgotovi.
Druga zgrešena predpostavka je, da je kompleksnost naših možganov najmanjša možna kompleksnost. Tega ne vemo. Z manjšo kompleksnostjo lahko dosežeš tudi hitrejše zavezanje, "ponovitev zanke" se hitreje zgotovi.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
.:joco:. ::
Mene mogoče mejčken off-topic zanima ali 10101 lahko enako evolvira kot 10101 ali 10101?
"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.
Thomas ::
Se povsem strinjam z OwcAtom. Če smo informacijski proces (IMO smo), potem smo morda nakopirani, da res ni! En mlinar strese moko po stopnicah ... pa (morda) imaš zavest, ki gleda sončni zahod. Znotraj tistega prašenja in preklinjanja, kot enega od vsaj 2^(število udeleženih delcev) procesov.
Znotraj "informacijske paradigme" ni videt razloga, zakaj bi ne bilo takole spuki. Se pa jest zato, ker mi takole nič ne diši, ne bi odrekel tega pogleda. Irelevantno, kaj nam je všeč in kaj se nam zdi grozno.
Znotraj "informacijske paradigme" ni videt razloga, zakaj bi ne bilo takole spuki. Se pa jest zato, ker mi takole nič ne diši, ne bi odrekel tega pogleda. Irelevantno, kaj nam je všeč in kaj se nam zdi grozno.
ThePlayer ::
Sam po eni strani bi pa tole lahko dobro uporabili, pri protokolu mislim. Pure mind, ki praktično ne potrebuje vhodnih podatkov (prek čutil) za "zaznavo". Zakaj bi s sabo nosili nepotrebna čutila in preko njih dovajali pleasure, če lahko naša zavest skoči v vrečo moke in že gleda sončni zahod :).
EssEncE ::
Če na 4 računalnikih, na vsakem od njih, zaženem 1/4 windowsov, na nobenem ne bodo delovali. Razen s kompleksnimi sprejemniki in oddajniki. Skupna kompleksnost večja, kot če bi jih zagnal zgolj na enem računalniku. Isto zavest. Samo da gre tukaj verjetno za milijone koščkov.
Pomoje je bolj verjetno, da se zavest izvaja oz. nastane na majhnem prostoru oz. koncentirano, kot na večjem razpršeno.
Sej se to kar vidi - mi ki debatiramo se nam zavest izvaja na nekem majhnem prostoru. In ne malo v travi, malo v reki, malo pa v sosednji galaksiji. Se pa lahko še kakšna razpršena v zavest vključi v pogovor, če lahko.
Pomoje je bolj verjetno, da se zavest izvaja oz. nastane na majhnem prostoru oz. koncentirano, kot na večjem razpršeno.
Sej se to kar vidi - mi ki debatiramo se nam zavest izvaja na nekem majhnem prostoru. In ne malo v travi, malo v reki, malo pa v sosednji galaksiji. Se pa lahko še kakšna razpršena v zavest vključi v pogovor, če lahko.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: EssEncE ()
drejc ::
Od kje domnevate da čas ni zvezen? Se strinjam, da ga je teoretično mogoče celo upočasniti, ali pohitriti, samo ustaviti pa... Kak empirični dokaz?
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
OwcA ::
@EssEncE: zgrešena primerjava. Še vedno pa lahko uporabljam del funkcinoalnosti win32 API-ja ob ustrezno naloženih knjižnicah. Redko potrebujem vse. Kot tudi ne rabi vsak program vseh service-ov, gonilnikov, ... Razumeš?
@drejc: če bi bil matematično zvezen, bi imeli neskončnost, kar je packarija. Z redukcionalizmom jo lahko, vsaj za nas, odpravimo zaradi Heisenberga.
@drejc: če bi bil matematično zvezen, bi imeli neskončnost, kar je packarija. Z redukcionalizmom jo lahko, vsaj za nas, odpravimo zaradi Heisenberga.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
EssEncE ::
Nič ni zgrešeno...
Boljša primerjava bi bila, če bi program Windows razsekali na kose po 1byte, ter random razstresli naokoli.
Boljša primerjava bi bila, če bi program Windows razsekali na kose po 1byte, ter random razstresli naokoli.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: EssEncE ()
OwcA ::
Je zgrešena, ker govoriš o operacijskem sistemu. Precej boljša primerjava bi bila, da napolniš RAM z naključnimi bitnimi nizi, zaženeš recimo Slikarja in se vprašaš ali boš dobil izrisano smiselno sliko ali ne.
Poleg tega si še vedno laskaš, da poznaš informacijsko kompleksnost zavesti. Če jo, krasno, povej še ostalim, drugače bi lahko govorili tudi o kB ali MB kosih. Zgodovina pa nas uči, da v nekaj kB pa že spravimo tudi cel OS, če že hočeš ustrajati pri svoji zgrešeni primeri.
Poleg tega si še vedno laskaš, da poznaš informacijsko kompleksnost zavesti. Če jo, krasno, povej še ostalim, drugače bi lahko govorili tudi o kB ali MB kosih. Zgodovina pa nas uči, da v nekaj kB pa že spravimo tudi cel OS, če že hočeš ustrajati pri svoji zgrešeni primeri.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
drejc ::
Heissenberg?
Še neki wiseguy-i fizikalni. Kje v definiciji zveznosti piše, da je kaj neskončnega, a?
Še neki wiseguy-i fizikalni. Kje v definiciji zveznosti piše, da je kaj neskončnega, a?
"Rise above oneself and grasp the world"
- Archimedes of Syracuse
- Archimedes of Syracuse
Zgodovina sprememb…
- spremenil: drejc ()
EssEncE ::
Skratka prej se zaveda trava sama sebe, kot da je sinhronizirana s kamni, reko in soncem ter vse to skupaj tvori zavest.
snow ::
Kdaj govorimo da se nek vzorec/stvar zaveda samega sebe?
Random mutation plus nonrandom cumulative natural selection - Richard Dawkins
nicnevem ::
@drejc
>Kje v definiciji zveznosti piše, da je kaj neskončnega, a?
IMHO gre za to, da lahko v delimo nek časovni interval na neskončno manjhe koščke. Planckovega časa kot najmanjše enote tukaj ni...finitna fizika pač. Glede dokaza pa...(sicer to verjetno že veš, pa vseeno) Planckov_čas = Planckova_dolžina / Svetlobna_hitrost, torej izhaja neposredno iz najkrajše možne dolžine, za katero pa velja, da če bi obstajala dolžina krajša od nje...bi se zgodle ene zlo čudne reči - vesolje bi postalo bolj vroče kot središča zvezd...
Link? Trenutno nimam časa. Ga dobiš kasneje, če ne bo že OwcA ali kdo drug prej nalimal..
>Kje v definiciji zveznosti piše, da je kaj neskončnega, a?
IMHO gre za to, da lahko v delimo nek časovni interval na neskončno manjhe koščke. Planckovega časa kot najmanjše enote tukaj ni...finitna fizika pač. Glede dokaza pa...(sicer to verjetno že veš, pa vseeno) Planckov_čas = Planckova_dolžina / Svetlobna_hitrost, torej izhaja neposredno iz najkrajše možne dolžine, za katero pa velja, da če bi obstajala dolžina krajša od nje...bi se zgodle ene zlo čudne reči - vesolje bi postalo bolj vroče kot središča zvezd...
Link? Trenutno nimam časa. Ga dobiš kasneje, če ne bo že OwcA ali kdo drug prej nalimal..
Thomas ::
> Kje v definiciji zveznosti piše, da je kaj neskončnega, a?
V definiciji zveznosti sicer ne ... ampak limita sama je pa limita lahko le, če je stekališče. Stekališče ima pa v vsaki okolici vse točke funkcije, z izjemo končno mnogo.
Ne vem, če se da zveznost definirati brez vsaj implicitne uporabe neskončnih množic.
V definiciji zveznosti sicer ne ... ampak limita sama je pa limita lahko le, če je stekališče. Stekališče ima pa v vsaki okolici vse točke funkcije, z izjemo končno mnogo.
Ne vem, če se da zveznost definirati brez vsaj implicitne uporabe neskončnih množic.
Thomas ::
> Jst mislim, da načeloma sploh še nis(m)o dobro definirali kaj sploh je zavedanje samega sebe?
Ja se strinjam. Ampak karkoli se že dogaja, eni partkli se igrajo svoje plese, mi se pa zavedamo. Kakorkoli že. Potem pa vse prehitro najdemo partikle, ki jih oponašajo. Po enega in povsem slučajno. Pa ni treba it prav daleč stran po vsakega "imitatorja", ker stanj partiklov ni prav veliko, partiklov pa čez glavo.
Zdej če gledamo zadeve informatično, je isti info v obeh. V originalu in v mnogih (lahko približnih) imitatorjih. Celo se večinoma "imitirajo" totalno odpuljeni scenariji, ki ji "na osnovnem nivoju" sploh ni. Kirka spreminja Odisejeve prjatle v prasce, zlati kuščarji kuhajo tequilo iz borovnic ... pa še več neomenjenih zadev. Ogromno njih.
Dnevna mora.
Ja se strinjam. Ampak karkoli se že dogaja, eni partkli se igrajo svoje plese, mi se pa zavedamo. Kakorkoli že. Potem pa vse prehitro najdemo partikle, ki jih oponašajo. Po enega in povsem slučajno. Pa ni treba it prav daleč stran po vsakega "imitatorja", ker stanj partiklov ni prav veliko, partiklov pa čez glavo.
Zdej če gledamo zadeve informatično, je isti info v obeh. V originalu in v mnogih (lahko približnih) imitatorjih. Celo se večinoma "imitirajo" totalno odpuljeni scenariji, ki ji "na osnovnem nivoju" sploh ni. Kirka spreminja Odisejeve prjatle v prasce, zlati kuščarji kuhajo tequilo iz borovnic ... pa še več neomenjenih zadev. Ogromno njih.
Dnevna mora.
Thomas ::
> Boljša primerjava bi bila, če bi program Windows razsekali na kose po 1byte, ter random razstresli naokoli.
No, še boljša je tale: Imaš en hud PC iz leta 2005, z vso šaro gori. Eno konfiguracijo atomov pač.
Potem vsakemu atomu tega sistema iščeš po vrsti "koatom". Se reče isti izotop, z enako relativno hitrostjo na ostale kot ta, pa v istem stanju. Ni treba daleč. Potem za drugi atom ... tako do konca, za vse atome. V radiusu 1 km (ali še mnogo manj) dobiš en tak scattered PC, ki poje isto vižo kot originalni. Recimo "Neutron dance, Pointers Sisters". Hehe.
Kdo se zaveda teh paralelnih Winsov s playerjem in pesmico? Nobeden. Ampak če bi se OS pa zavedal samega sebe ... je pa ... nerodna reč.
No, še boljša je tale: Imaš en hud PC iz leta 2005, z vso šaro gori. Eno konfiguracijo atomov pač.
Potem vsakemu atomu tega sistema iščeš po vrsti "koatom". Se reče isti izotop, z enako relativno hitrostjo na ostale kot ta, pa v istem stanju. Ni treba daleč. Potem za drugi atom ... tako do konca, za vse atome. V radiusu 1 km (ali še mnogo manj) dobiš en tak scattered PC, ki poje isto vižo kot originalni. Recimo "Neutron dance, Pointers Sisters". Hehe.
Kdo se zaveda teh paralelnih Winsov s playerjem in pesmico? Nobeden. Ampak če bi se OS pa zavedal samega sebe ... je pa ... nerodna reč.
Thomas ::
> Skratka prej se zaveda trava sama sebe, kot da je sinhronizirana s kamni, reko in soncem ter vse to skupaj tvori zavest.
Bi ti bil zelo hvaležen, da me v to prepričaš. Sem se hotu že sam, pa mi slabo ratuje. Ker podmnožic je 2^N, če je atomov N. To je pa OGROMNO. Dost prostora za vse trapaste mouvije, da se odvijajo.
Bi ti bil zelo hvaležen, da me v to prepričaš. Sem se hotu že sam, pa mi slabo ratuje. Ker podmnožic je 2^N, če je atomov N. To je pa OGROMNO. Dost prostora za vse trapaste mouvije, da se odvijajo.
Thomas ::
> Sam po eni strani bi pa tole lahko dobro uporabili, pri protokolu mislim. Pure mind, ki praktično ne potrebuje vhodnih podatkov
Brave man, you are! Te moralno podpiram, intelektualno sem pa mau reva, v tem primeru.
No ja, res bi morali narest, da se reče! Maybe ... hope so ...
Brave man, you are! Te moralno podpiram, intelektualno sem pa mau reva, v tem primeru.
No ja, res bi morali narest, da se reče! Maybe ... hope so ...
Thomas ::
> ali 10101 lahko enako evolvira kot 10101 ali 10101?
Jest mislim da ja. Sicer je pa to zelo on topic.
Jest mislim da ja. Sicer je pa to zelo on topic.
EssEncE ::
Sej po vaši logiki biva tudi zelo veliko ljudi v kosih. Iz take množice atomov, lažje nastane nekje srce, nekje možgani, nekje prst, in nekje lasje, kot pa človek v enem kosu.
No, ta logika je zgrešena.
No, ta logika je zgrešena.
OwcA ::
@drejc: ja Heisenberg, zatipkal sem se, se opravičujem.
Tachyon je lepo povedal, če hočeš še linkovja:
klik, klak, klok, kluk, sicer mi sedaj zmanjak samoglasnikov, ampak tole je vseeno vredno branja.
Tachyon je lepo povedal, če hočeš še linkovja:
klik, klak, klok, kluk, sicer mi sedaj zmanjak samoglasnikov, ampak tole je vseeno vredno branja.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
OwcA ::
@EssEncE: če gledaš na to informacijsko, kot gldeamo "mi", potem ni zgrešeno. Ja, gotovo obstaja množica procesov, ki so informacijsko ekvivalentni računanju (torej za vsak vhodni podatek pri obeh dobimo enak izhod), ki ga opravlja recimo naše srce s tem ko bije.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
EssEncE ::
Gre se zato, da preživijo strukture, ki so obstojnejše.
Človek kot celota je. Njegovi posamezni deli niso. Zato posameznih delov ni kar tako naokoli. Isto kar se tiče zavesti, obstaja ker je obstojna. Neki njeni posamezni delčki kar tako ne obstajajo, ker ne vem zakaj bi bili obstojni. Če kvantna fluktuacija kdaj slučajno spravi kak manjši delček v obstoj, slednji zelo hitro neha obstajati.
Človek kot celota je. Njegovi posamezni deli niso. Zato posameznih delov ni kar tako naokoli. Isto kar se tiče zavesti, obstaja ker je obstojna. Neki njeni posamezni delčki kar tako ne obstajajo, ker ne vem zakaj bi bili obstojni. Če kvantna fluktuacija kdaj slučajno spravi kak manjši delček v obstoj, slednji zelo hitro neha obstajati.
OwcA ::
Neki njeni posamezni delčki kar tako ne obstajajo, ker ne vem zakaj bi bili obstojni.
Ne veš tudi zakaj bi ne bili. Srž problema je ravno v tem. Kar trdiš drži, če sprejmemo tvoje predpostavke, nisi pa ponudil nobenega tehtnega razloga, da bi jih.
Konec koncev, nimamo niti neke trdne definicije zavesti, ti pa si umišljaš, da poznaš še informacijsko kompleksnost in, da iz tega znaš izpeljati obstojenost. Drzno in, kar predvsem je problematično, čisto neutemeljeno.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
EssEncE ::
Vi pa predpostavljate, da prav VSI delčki, ki so potrebni za zavest, se samostojno pojavljajo, ter so obenem še precej obstojni(saj morajo hkrati obstajati vsi), ter seveda morajo do določene nezanemarljive mere komunicirati* med seboj ter posledično tudi večji del časa obstajati.
* Bi šlo tudi brez komuniciranja. Vendar je v tem primeru verjetnost še astronomsko manjša.
* Bi šlo tudi brez komuniciranja. Vendar je v tem primeru verjetnost še astronomsko manjša.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: EssEncE ()
EssEncE ::
Uglavnem veliko večja verjetnost je, da se zaveda internet ter računalniki povezani vanj, kot naprimer neki sinhronizirani procesi v travi in na soncu.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: EssEncE ()
OwcA ::
Vi pa predpostavljate, da prav VSI delčki, ki so potrebni za zavest, se samostojno pojavljajo, ter so obenem še precej obstojni
Ne, mi se sprašujemo v osnovi, koliko kompleksna je zavest (natančneje, kje je spodnja meja, nikakor ni nujno, da imamo sami učinkovito implementacijo). Vse ostalo so povsem matematične posledice.
ter seveda morajo do določene nezanemarljive mere komunicirati med seboj ter posledično tudi večji del časa obstajati.
Ni treba. Kot ti lahko pusti poštar pismo v nabiralniku in ga ti vzameš šele, ko prideš iz morja čez dva tedna. Med vama ni bilo nobene komunikacije, a vendar se je informacija prenesla.
Lahko pa mu tvoje pismo pade iz bisage in ga pobere nekdo drug. Ta se potem cel večer zabava, ko bere opolzke podrobnosti v njem. Ali pa ga odpihne veter in ga nihče ne prebere. Pri dovolj poštarjih so vse ti in še tisoči drugih scenarijev mogoči.
Uglavnem veliko večja verjetnost je, da se zaveda internet ter računalniki povezani vanj, kot naprimer neki sinhronizirani procesi v travi in na soncu.
In kako si izračunal to "veliko večjo verjetnost"? Z mahanjem rok?
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: OwcA ()
EssEncE ::
Jah, Owca.
Ti misliš, da bi se zavedal, če polovico tvoje zavesti izvajam na enem mestu, drugo polovico pa na drugem mestu? Brez komunikacije seveda.
Ti misliš, da bi se zavedal, če polovico tvoje zavesti izvajam na enem mestu, drugo polovico pa na drugem mestu? Brez komunikacije seveda.
OwcA ::
Jst mislim, da je treba najprej razčistiti par stvari.
Vem pa, da se informacija ohranja, da lahko več različnih začetnih stanj vodi do enakih rešitev in da ni potrebno, da se zavedam neprekinjeno, da lahko govorimo o zavedanju.
Vem pa, da se informacija ohranja, da lahko več različnih začetnih stanj vodi do enakih rešitev in da ni potrebno, da se zavedam neprekinjeno, da lahko govorimo o zavedanju.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
EssEncE ::
Komuniciranje res ni nujno potrebno. Vsak košček se lahko slučajno obnaša kot da bi prejel točno določene informacije od drugega koščka čeprav jih v resnici ni. No ja, vsi koščki se bi morali tako obnašati. Verjetnost tako majhna, da ni zapisljiva.
Samo se mi zdi pa hecno, kje bi sploh bil, če bi se izvajal na milijon različnih mestih po delih.
No kje bi bil?
Samo se mi zdi pa hecno, kje bi sploh bil, če bi se izvajal na milijon različnih mestih po delih.
No kje bi bil?
Thomas ::
Koliko kipov Mislec je znotraj Triglava? Milijarde.
Koliko jih je, če dopuščamo prekrivanje? Kvadriljone.
Če dopustimo, da scattered (razpršeni)? Gugol je pritlikavo število, napram temu.
Če dopustimo sestavljanje po permutacijah? Da če zamenjam dva atoma, je že drug? Še več.
Vendar kip Mislec ne misli nič in zadeva je samo matematična vaja.
Koliko scattered (razpršenih) človeških teles, do atoma podobnih mojemu, je znotraj Triglava? Še zmeraj ogromno. Koliko jih je znotraj mene? Gugol, med brati!
Zdej kaj sem jest, zavest? Program na katerem od teh?
Grem si nazaj razčiščevat osnovne pojme! Na goro, če ne bo dež!
Koliko jih je, če dopuščamo prekrivanje? Kvadriljone.
Če dopustimo, da scattered (razpršeni)? Gugol je pritlikavo število, napram temu.
Če dopustimo sestavljanje po permutacijah? Da če zamenjam dva atoma, je že drug? Še več.
Vendar kip Mislec ne misli nič in zadeva je samo matematična vaja.
Koliko scattered (razpršenih) človeških teles, do atoma podobnih mojemu, je znotraj Triglava? Še zmeraj ogromno. Koliko jih je znotraj mene? Gugol, med brati!
Zdej kaj sem jest, zavest? Program na katerem od teh?
Grem si nazaj razčiščevat osnovne pojme! Na goro, če ne bo dež!
OwcA ::
Samo se mi zdi pa hecno, kje bi sploh bil, če bi se izvajal na milijon različnih mestih po delih.
No kje bi bil?
Si bral 3 sobe? Se spomneš tistege demončka, ki preklaplja med spomini/kvalijami? Kje si tam? Ali že kar osnovni problem, v kateri sobi si? To je isto, samo še kanček bolj radikalno.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
EssEncE ::
Moram reformulirat vprašanje. Če bi bil raztresen na milijon koščkov, kje bi se ti kot notranjem opazovalcu zdelo, da si?
EssEncE ::
Najbrž bi bila zmeda, inputi bi zaznavali vsak bo malo kjer se nahajajo. Tko, da bi bilo "kr neki". Če bi pa te inpute nafilal z koherentnimi podatki, bi se ti pa zdelo recimo, da hodiš ob Ljubljanici v sončnem dnevu. Čeprav bi se izvajal naprimer na dnu Ljubljanice.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: EssEncE ()
EssEncE ::
Čeprav je vprašanje, če lahko zgolj navidezno odvisni procesi tvorijo zavest. Če se v vsaki galaksiji izvede en delček tebe in vsak delček slučajno na tak način, da zgleda soodvisen z ostalimi. Še nisem prepričan, če v tem primeru pride do zavesti.
Ampak očitno, da. Če bi komunicirali med seboj, mi je vse jasno. Če pa vsak delček po določenem naklučju vedno ugane, kar bi mu drugi delčki radi poslali, potem je to ekvivalentno, kot da bi mu res poslali informacije, čeprav mu jih niso. Ampak je zelo bizarno tole, ja.
Ampak očitno, da. Če bi komunicirali med seboj, mi je vse jasno. Če pa vsak delček po določenem naklučju vedno ugane, kar bi mu drugi delčki radi poslali, potem je to ekvivalentno, kot da bi mu res poslali informacije, čeprav mu jih niso. Ampak je zelo bizarno tole, ja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: EssEncE ()
ThePlayer ::
Moram reformulirat vprašanje. Če bi bil raztresen na milijon koščkov, kje bi se ti kot notranjem opazovalcu zdelo, da si?
Kakor jaz razumem to zadevo, se naj notranji opazovalec ne bi neposredno zavedal procesov, ki mu omogočajo zavedanje/doživljanje qualie. Kot se ti ne zavedaš, kaj se pravzaprav dogaja z delci v tvoji glavi, ko npr. gledaš nogometno tekmo. In če sedaj to dogajanje v tvoji glavi posnemaš na poljuben način, bi notranji opazovalec gledal nogometno tekmo - pravzaprav brez dejanske tekme! Seveda ob predpostavki, da teorija o zrcalnih zavestih drži.
Marjan ::
Poleg prostorske komponente je treba vzeti v ozir tudi časovno!
Saj lahko en miselni proces traja magari eno (naše) leto, pa se bo še vedno izvedel.
Torej, tega -naključnih miselnih procesov- mora biti po vesolju res ogromno.
Saj lahko en miselni proces traja magari eno (naše) leto, pa se bo še vedno izvedel.
Torej, tega -naključnih miselnih procesov- mora biti po vesolju res ogromno.
Thomas ::
Zdej sem ravno iz enga oreng sprehoda. Razmišljal sem tole in prišel do dveh čudnih posledic.
Prva je ta, da že v telesu je mirrorjev en gugol. Brez pretiravanja. To že v neposredni bližini, kjer se zavest dogaja, mora biti zapisana vsaj tolikokrat.
Prvi prizvok potencialne trhlenosti tele ideje. Might be, might be not.
Potem sem začel razmišljati o preprostejših zadevah, ker za zavest ne vem kako deluje. Vem pa, kako delujejo valovi na vodi. Lahko si zamislim molekule vode nekje v Antarktičnem ledu, ki so sicer scattered, predstavljajo pa metrski val nekje na morju. Drugi tak scattered val pa v ledu Groenlandije. Valova se recimo približujeta, ampak interferirata pa ne pravilno. Oziroma, zelo težko bi našli primer v celem Vesolju, da bi dobili dva orng "mirror" vodna vala, ki bi se prav zinterferirala.
Na atomskem nivoju je šele hudič, tudi na molekularnem. Interakcije tako zakomplicirajo dogajanje, da še za par atomov komaj izračunamo. No, kompliciranje v tem primeru pomeni, dramatičen padec verjetnosti.
Samo za zavest ne morem reči, ker ne vem kako deluje, če je prekomplicirana. Mirror bakterija skozi sekundo pa ima prej skrajno majhno verjetnost, kot kakšno zaznavno, tudi če vzamemo vse našteto zgoraj v poštev. Takoj ko prištejemo interakcije!
Se mi zdej zdi.
Zavest pa mora biti dinamična. Frozen is as good as dead. Da je pa "frozen" zapisov ogromno, to pa ni dvoma. 2^(10^80) ... najmanj!
Prva je ta, da že v telesu je mirrorjev en gugol. Brez pretiravanja. To že v neposredni bližini, kjer se zavest dogaja, mora biti zapisana vsaj tolikokrat.
Prvi prizvok potencialne trhlenosti tele ideje. Might be, might be not.
Potem sem začel razmišljati o preprostejših zadevah, ker za zavest ne vem kako deluje. Vem pa, kako delujejo valovi na vodi. Lahko si zamislim molekule vode nekje v Antarktičnem ledu, ki so sicer scattered, predstavljajo pa metrski val nekje na morju. Drugi tak scattered val pa v ledu Groenlandije. Valova se recimo približujeta, ampak interferirata pa ne pravilno. Oziroma, zelo težko bi našli primer v celem Vesolju, da bi dobili dva orng "mirror" vodna vala, ki bi se prav zinterferirala.
Na atomskem nivoju je šele hudič, tudi na molekularnem. Interakcije tako zakomplicirajo dogajanje, da še za par atomov komaj izračunamo. No, kompliciranje v tem primeru pomeni, dramatičen padec verjetnosti.
Samo za zavest ne morem reči, ker ne vem kako deluje, če je prekomplicirana. Mirror bakterija skozi sekundo pa ima prej skrajno majhno verjetnost, kot kakšno zaznavno, tudi če vzamemo vse našteto zgoraj v poštev. Takoj ko prištejemo interakcije!
Se mi zdej zdi.
Zavest pa mora biti dinamična. Frozen is as good as dead. Da je pa "frozen" zapisov ogromno, to pa ni dvoma. 2^(10^80) ... najmanj!
_marko ::
Jaz v tem v naši prihodnosti vidim dobro priložnost;
Nevem na kakšno velikost lahko kopiramo zavest, ampak sem prepričan, da na precej manjšo kot so človeški možgani.
Stvar je v tem... nakopiramo miljone zavesti na neke objekte(=najmanši skupek atomov ali manših osnovnih delcev, kjer teče zavest). Tukaj bi tekla zavest na najmanjšem velikostnem redu. To je še vse ok?!
Gremo dalje... vse te male objekte, kjer teče zavest razvrstimo v pametne vzorce - Na teh večjih vzorcih bi ponovno tekla zavest.
Tukaj se torej gre za to, da so gradniki zavesti-manše zavesti(s tem mislim samo prostorsko velikost, itak je zavest zavest ne glede na velikost) tudi neki osnovni delci, ki pa gradijo novo zavest. Torej podmnožica zavest, gradi isto vendar večjo zavest.
Upam, da ste približno razumeli kaj mislim.
primer: možgani procesirajo 1 zavest, na materialu v možganih bi se pa jih lahko procesiralo še več, če bi bil material pravilno urejen v vzorce.
Če se da to izrabit nevem, ampak lahko bi pa dali AI računat eno oreng matematično simulacijo postavitve atomov v Protokolu.
Če gledaš iz tega vidika se lahko nekaj zavesti torej na tak način pridobi.
Nevem na kakšno velikost lahko kopiramo zavest, ampak sem prepričan, da na precej manjšo kot so človeški možgani.
Stvar je v tem... nakopiramo miljone zavesti na neke objekte(=najmanši skupek atomov ali manših osnovnih delcev, kjer teče zavest). Tukaj bi tekla zavest na najmanjšem velikostnem redu. To je še vse ok?!
Gremo dalje... vse te male objekte, kjer teče zavest razvrstimo v pametne vzorce - Na teh večjih vzorcih bi ponovno tekla zavest.
Tukaj se torej gre za to, da so gradniki zavesti-manše zavesti(s tem mislim samo prostorsko velikost, itak je zavest zavest ne glede na velikost) tudi neki osnovni delci, ki pa gradijo novo zavest. Torej podmnožica zavest, gradi isto vendar večjo zavest.
Upam, da ste približno razumeli kaj mislim.
primer: možgani procesirajo 1 zavest, na materialu v možganih bi se pa jih lahko procesiralo še več, če bi bil material pravilno urejen v vzorce.
Če se da to izrabit nevem, ampak lahko bi pa dali AI računat eno oreng matematično simulacijo postavitve atomov v Protokolu.
Če gledaš iz tega vidika se lahko nekaj zavesti torej na tak način pridobi.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
Thomas ::
Jest te dobro razumem, kaj hočeš povedati. Isto kot ThePlayer.
Sem čisto navdušen. Moja kalkulacija o subjektivnih gugol let pleasurja, dokler ne izcuzamo Vesolja, se s tem trikom popravi na - na pamet rečem - gugolpleks let!
Samo če je možno. Možno je, da je možno.
Sem čisto navdušen. Moja kalkulacija o subjektivnih gugol let pleasurja, dokler ne izcuzamo Vesolja, se s tem trikom popravi na - na pamet rečem - gugolpleks let!
Samo če je možno. Možno je, da je možno.
gzibret ::
Intermezzo:
Kakšne posledice bi bile, če bi zavest definirali kot:
Zavest je forma, ki teži k samoohranitvi.
Forma je skupek informacij.
Kakšne posledice bi bile, če bi zavest definirali kot:
Zavest je forma, ki teži k samoohranitvi.
Forma je skupek informacij.
Vse je za neki dobr!
gzibret ::
Kaj pa, če dodamo zraven še pogoj:
Zavest je forma, ki s pomočjo kibernetičnih procesov teži k samoohranitvi.
Zavest je forma, ki s pomočjo kibernetičnih procesov teži k samoohranitvi.
Vse je za neki dobr!
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Bela, zelena in modra soba (strani: 1 2 3 4 … 84 85 86 87 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 211576 (59382) | rh^ |
» | 2045: Avatar project (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 29895 (27165) | guest #44 |
» | Zavest, svobodna volja, determinizem (strani: 1 2 3 4 5 6 7 8 9 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 29700 (23247) | Matevžk |
» | subjektivna izkusnja in umetna inteligencaOddelek: Znanost in tehnologija | 2573 (2030) | OwcA |
» | Blue Brain (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 13718 (11090) | BBB |