» »

2045: Avatar project

2045: Avatar project

1 2 3
4
»

imagodei ::

> "Nekateri se zaradi tega bolezensko bojijo zaspati,"

Oh? Poimensko lahko našteješ 5 odraslih ljudi, ki se tega bojijo? Zgolj retorično vprašanje.


> "večina pa se nas zaradi tega boji umreti. Ko bomo enkrat imeli backup, se ne bomo več bali umreti, ker smrt preprosto ne bo več to, kar je sedaj."

Si prebral in razumel vsaj kak odstavek tistega, kar sem napisal? Poanta je, da je to odvisno od tega, ali je zavest "proces", ki ji je provoosebni občutek obstoja lasten, inherenten, neločljiv od samega "mislim torej sem" pojava, ali pa je zavest univerzalni brezčutni "proces", kateremu občutek obstoja definirajo šele izkustva, spomini.

Konkluziven odgovor na to vprašanje je vreden verjetno enih petih Nobelovih nagrad; naše lastno doživljanje sveta pa je nasprotno slednjemu zaključku in bližje prvemu (da je moj zasebni občutek obstoja meni lasten, ki je imel svoj začetek in ima (čeprav težko predstavljivo) tudi svoj konec.)

K temu nas navaja popolna ločenost našega doživljanja sveta - ločimo med "jaz" in "vse ostalo". Ko preneha obstajati (torej umre) neka druga oseba, našega obstoja to nikakor ne prizadene (razen skozi čustveno doživljanje). Ko umremo mi (in če ne verjamemo v posmrtno življenje), je to off switch, izklop luči, bye-bye, void, neobstoj. Okolica nikakor ni prizadeta, razen morda skozi čustveno doživljanje.

Okapi je izjavil:

Zate bo občutek tak, kot da te je nekdo ravnokar ustrelil v glavo - umrl boš.
Ni res. Zate bo občutek natanko tak, kot je sedaj v hipu, ko zaspiš. Nič se ne sekiraš, ker si precej prepričan, da se boš zjutraj zbudil. Ali ostanejo atomi v možgani isti, ali se vsi zamenjajo, na ta občutek ne vpliva čisto nič. Občutek je odvisen izključno od tvojega prepričanja, da se boš zjutraj zbudil.

O.

Bul šit - to ti "verjameš". Transhumanizem je v tem trenutku zgolj New Age vera v reinkarnacijo. Nimaš pa nobenega konkluzivnega dokaza, da se bo to zgodilo. Ne veš, kakšna je narava zavesti.

Vera v to, da ne boš umrl, ker bodo zgradili natančno kopijo tebe (ali pa te bodo uploadali) je povsem ista zadeva, kot ko Jehovove priče v pričakovanju vesoljnega potopa nesejo čolne na Šmarno goro, ali pa ko fanatični verniki prodajajo vse svoje premoženje, ker nek zmešanec oznanja, da je tokrat pa zagotovo pogruntal datum konca sveta.
- Hoc est qui sumus -

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: imagodei ()

Okapi ::

Poimensko lahko našteješ 5 odraslih ljudi, ki se tega bojijo. Zgolj retorično vprašanje.
Guglaj fear of not waking up in se čudi.

Nimaš pa nobenega konkluzivnega dokaza, da se bo to zgodilo.
V resnici bi ti moral imeti dokaz, da se to ne bo zgodilo.

Doslej namreč niso v možganih odkrili še ničesar "nadnaravnega", samo živce, sinapse, molekule, kemične in električne signale. Čisto nič takega, česar ne bi bilo mogoče z dovolj napredno tehnologijo natančno prekopirati. Na osnovi biokemijsko-fizikalnega poznavanja možganov in teorije informacij lahko pričakujemo, da kopiranje zavesti ni nemogoče. Če ti misliš, da je nemogoče, boš moral ponuditi kaj več od lastnega "gut feelinga", da te je nemogoče kopirati, ker si en in edini in neponovljiv.

V resnici je neznanstveno ravno tvoje prepričanje, da je v zavesti še nekaj več. Vitalizem je sicer stara zadeva, zato te ne bom obtožil newagerstva, učinek je pa isti, podkrepljenost z dokazi pa enako nična.;)

O.

imagodei ::

> "Doslej namreč niso v možganih odkrili še ničesar "nadnaravnega", samo živce, sinapse, molekule, kemične in električne signale."

Res? Se ti zdi, da vemo, kje se skriva zavest in kakšna je? Kaj pa Multiple personality disorder? Razjasnjeno?

V bistvu je za zamajanje tvoje teorije dovolj en miselni poskus, ki se ga ves čas otepate: naredimo natančno kopijo osebe, naj bo to teleport za potrebe tega eksperimenta teleport. Osebi naj se srečata. Kaj zdaj? Če je prvoosebna izkušnja obstoja osebe A' ena in ista, povsem enakovredna kot prvoosebna izkušnja obstoja osebe A, in če je prvoosebni občutek zavedanja/bivanja identična, kakšen je torej feeling v glavah teh dveh ljudi? Ali vidita dvojno sliko? Doživljata dve realnosti hkrati? Ne? NE?

Ti zagovarjaš reinkarnacijo. Živim, umrem (luči se izklopijo, vrnem se v void), nato pa odmrznejo "moj backup" in nenadoma se vrnem v prvoosebno izkušnjo življenja (minus spomini). Zakaj se to zgodi pri "restoranju", ne pa pri kopiranju? Zakaj me pri "restoranju" "potegne" iz neobstoja v obstoj, pri kopiranju pa ostanem omejen na mojo lastno lobanjo?

:D
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

Zakaj se to zgodi pri "restoranju", ne pa pri kopiranju?
Saj se pri kopiranju zgodi natanko to, kar pomeni beseda kopiranje. Sedaj nima en sam človek prvoosebne izkušnje Imagodeia, ampak sta kar dva taka. Če je postopek kopiranja dovolj zapleten, je mogoče sploh nemogoče reči, kateri je izvirnik.

Recimo da možgane razdelijo na pol in potem vsaki polovici rekonstruirajo manjkajočo polovico. Kateri od obeh si sedaj ti? Pri tem upoštevaj, da človek lahko živi in se zaveda s pol možgani.

Ti pač ne moreš prebaviti možnosti, da iz enega Imagodeia nastanega dva med seboj neodvisna in nepovezana Imagodeia, ki oba zase upravičeno trdita, da sta Imagodeia. Prav tako ne moreš prebavit možnosti, da si ti le skupek informacij, program, ki ga je mogoče kopirati in ponovno zagnati na drugem hardveru ...

O.

Arto ::

Okapi je izjavil:

Saj se pri kopiranju zgodi natanko to, kar pomeni beseda kopiranje. Sedaj nima en sam človek prvoosebne izkušnje Imagodeia, ampak sta kar dva taka.

Nimata iste izkušnje, temveč kvečjemu enako. Nista oba isti imagodei.

Zero0ne ::

Zato, ker imagodei ne dojame razlike med kopiranjem in backupom. Če za objektivni čas obstaja več subjektivnih izkušenj je logično, da ne more iti za isto osebo. Če pa je največ ena, pa nima smisla govoriti o kopijah. Analogije so že podane nazaj, vrtimo se v krogu.

Zavest pa jasno ni nič nadnaravnega. Pa čeprav še ne vemo točno, kako deluje. Si pa upam stavit, da gre za emergenten pojav, ki bazira na interakciji materialnih komponent živčnega sistema, in ne za epistemično osnovno kognicijo (dušo).
uname -o

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Zero0ne ()

Okapi ::

Nimata iste izkušnje, temveč kvečjemu enako.
Informacija je informacija - to ni snovna zadeva in zato ni razlike med isto in enako.

O.

imagodei ::

> "Saj se pri kopiranju zgodi natanko to, kar pomeni beseda kopiranje. Sedaj nima en sam človek prvoosebne izkušnje Imagodeia, ampak sta kar dva taka. Če je postopek kopiranja dovolj zapleten, je mogoče sploh nemogoče reči, kateri je izvirnik."

Že spet si se izognil odgovoru. Meni je jasno, da imaš dve identični kopiji, ki vsaka zase menita, da sta original. Mene iz prvoosebnega stališča zanima, kaj imam jaz od obstoja neke kopije? Moj obstoj je omejen na moje telo, mojo lobanjo, moje možgane. Dokler so le-ti živi in poganjajo zavest, zrem na svet in se definiram kot "živ". Kopija je ravno tako živa, ampak moj prvoosebni občutek obstoja (življenja) nima od te kopije nič. Če umrem, če moji možgani nehajo poganjat zavest (točno ta občutek obstoja, ki je meni lasten in ga ne delim z nikomur drugim, ga ne pomešam z Okapijevim, ZeroOne-ovim, ampak je točno določljiv moj lasten), medtem ko moja kopija veselo hodi naokrog, kaj imam jaz od tega, da kopija živi svoje življenje oz. poganja svojo zavest (prvoosebni občutek obstoja)?

In, se kaj spremeni, če je moja kopija zmrznjena za potrebe backupa?


Bom takole vprašal, da bo jasno, kaj me zanima:
1.) Naredim si kopijo, ki jo pustim tekati naokrog in živeti lastno življenje. Kot bratu dvojčku. Očitno je, da gre za drugo osebo, ki nima nobene veze z mano, razen v tem, da ima moje spomine in izkušnje ter verjame, da je jaz. Če bi mi takoj po takšnem "kvantnem kloniranju" na roko vtetovirali napis ORIGINAL, bi naju ljudje lahko ločili, sicer pa niti lastna mati ne. Kljub temu je jasno, da gre za dve ločeni bitji, ki se lahko od tistega trenutka dalje odločata svobodno in samostojno. Če kasneje nekje na skrivnem frderbamo kopijo, original tega v ničemer ne občuti - in obratno. Imamo dve ločeni zavedni bitji, namenska prekinitev obstoja katere koli od teh dveh entitet bi bil - umor.
2.) Naredim si kopijo, jo zamrznem. Nato umrem. Pazi zdaj: Moje lastno samozavedanje ugasne, zamre, grem v void, nil, zilch... Neobstoj. Nekdo je ugasnil stikalo. Nato ga spet prižgejo - odmrznili so kopijo in jo uspešno zagnali. Nenadoma zopet vidim modro nebo in ptičke, ki čivkajo na bližnjem drevesu. Kot po magiji sem spet živ - minus spomini, ki jih kopija seveda nikoli ni doživela. Kaj je narobe s to sliko? Ja, čist simpl - če v tem drugem primeru zopet nenadoma sedem za krmilo kopije, ZAKAJ DAFAK v prvem opisanem primeru ni podobne relacije med ORIGINALOM in KOPIJO?
3.) Transportirajo me na Mars. Pri sprejemni proceduri pride do manjše napake in ISTOČASNO ustvarijo kar dve moji kopiji. Original na Zemlji seveda upepelijo. Glede na 1. točko, kjer smo ugotovili, da sta original in kopija ločeni osebi, je očitno v tem primeru tudi nekdo "bolj original", nekdo pa "manj original". Ker sta obe novi osebi ločeni entiteti, ki vsaka zase misli, da je original in edini pravi naslednik teleportirane osebe, ker med njima ni "magičnega satelitskega linka", kako ugotovimo, katero pustiti pri življenju?
- Hoc est qui sumus -

Okapi ::

kako ugotovimo, katero pustiti pri življenju?
Oba izvoda se sama zmenita. Lahko tudi kovanec mečeta. Lahko tudi oba ostaneta živa, samo se morata zmenit, čigavo bo stanovanje in služba.

Sicer se pa nima smisla ponavljat. Ti pač ne razumeš, oziroma si ne znaš predstavljati, da v takem primeru smrt ni več isto, kot je sedaj. V svetu, kjer je mogoče kopirati zavest, je umreti enako, kot je v sedanjem zaspati. Ali se napiti do nezavesti. Nikoli točno ne veš, kje se boš zbudil.;)

Drugače pa, v svetu, kjer je mogoče zavest kopirati, si ni težko predstavljati, da je mogoče med dvema zavestma vzpostavit popolno wireless povezavo. Imaš torej eno zavest v dveh telesih. Gledaš skozi dva para oči naenkrat. A sedaj ti bo pa lažje eno telo zavreči?

O.

DarkSite ::

Hej,

prebral sem temo pa bom še malo napisal moje mnenje oz. vidik, kako si to jaz predstavljam, da bi to izvedli.

Torej, dejstvo je da moramo nekako prenesti kopijo možganov, tako da ne ubijemo originala.
To si predstavljam, tako da naredimo ziljon nanobotkov, ki se prilepijo na vsako sinapso, nevron in ostali pomemben stuff. Nato začnejo kopirati vsebino v robotske možgane. To delajo wifi, live, nonstop. V robotskih možganih se pojavi kopija, njeni podatki se osvežujejo nonstop. Vsebina je torej sinhronizirana vsako nanosekundo.

Ustvarila bi se skupna zavest. Torej imeli bi 2 hardwera, ki bi bila identična. Če spremeniš pri enemu nek del se istočasno spremeni isti del še pri drugemu.

Torej, če se original odloči, da dvigne robotsko roko bi se ta dvignila?
Če se robot odloči, da dvigne originalovo roko bi se ta dvignila?

Če se to zgodi, mislim, da lahko preprosto začnemo izklapljati originalove sinapse, nevrone in ostali pomemben stuff.

Predlagam, da testiramo to prvo na zapornikih :)

guest #44 ::

Nah, jaz ne računam na neke nanorobote, preveč površno bi se to naredilo IMO. Treba je kopirat 100% možgane, vse do velikosti nevronov in oblike ter ele. tok, ki se proizvede. To pomojem bi se dalo z kakim ulfta fine 3D skenerjem.
1 2 3
4
»


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

Bela, zelena in modra soba (strani: 1 2 3 484 85 86 87 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
4303159291 (7097) rh^
»

Teleportacija-prihodnost (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Loža
16614631 (11244) energetik
»

Blue Brain (strani: 1 2 3 4 )

Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija
1879613 (6985) BBB
»

Thomas, pomagaj mi pri širjenju "krive vere" (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
675778 (4445) Thomas

Več podobnih tem