Bela, zelena in modra soba

Še vedno pa me moti ta fizična bariera različnih, med seboj na noben način povezanih, teles. Zato je zame vsako fizično telo, četudi je identična kopija drugega telesa, unikatno.
Če telesa A ni več, potem, četudi ostane identičen um v telesu B, vse stvari, ki bi jih lahko naredil A, če bi še obstajal, le teh ne bo več mogel narediti, ker ne bo več imel telesa. Lahko jih bo naredil B, ampak kako naj vem, da bo imel B sinhroniziran miselni tok z telesom A? Če lahko skače moja zavest iz telesa A v B in C potem mi ne bi bil problem enega telesa odvreči. Če moja zavest ne more skakat in ne morem istočasno nadzorovat vseh 3 teles, potem zame to niso identične kopije, četudi so v fizičnem svetu identične.

Možgani te vedno strašijo pred stvarmi, ki bi utegnile pomeniti konec tvojega obstoja. Ko možgani skontajo, da imaš zagotovljeno kopijo, nehajo strašiti pred minljivostjo. Tudi ko zaspiš, se zavest ugasne in nihče ne garantira, da se boš sploh zbudil, vendar, ker se skoraj vedno iz spanja zbudiš, se možgani spanja ne bojijo in te ne strašijo s tem. Pač, življenje bazira na tem, da se posamezni nosilec izogiba svojemu uničenju in če skonta, da se bo nadaljevalo na kakršenkoli način, se morebitne terminacije ne boji (več).

o+ nevone

Za vse tiste, ki dajate tako velik pomen zavesti priporočam, da si pogledate tole in tole. Potem pa debatiramo naprej ali je zavest res ena, univerzalna, ali pa je enostavno ni in je vse skupaj ena iluzija, ki je nastala z evolucijo, da - citiram neveone - "možgani te vedno strašijo pred stvarmi, ki bi utegnile pomeniti konec tvojega obstoja".