Zavest, svobodna volja, determinizem

Konec svobodne volje bi naredil eksperiment, ki bi pokazal, da lahko z neko določeno natančnostjo predvidimo, kaj bo človek storil naslednje(jedel, sr*l, sc*l, bruhal, tekel, hodil, se premikal,...). Ko to naredijo je treba samo še vse ljudi preskenirat v super-računalnik in voila imamo računalnik, ki zna predvideti prihodnost.

Heisenberg pa velja samo zato, ker smo še malo tehnološko nedozoreli.

Če bo sčasoma obveljala hologramska teorija, potem bereš točno to, kar se bo zgodilo. Heisenberg pade.

Tako kot se gladina vode (morja) ustali, ko ni več vetra ali kakršnekoli druge motnje, tako se bo vsa materija vesolja na koncu preobrazila v neko veliko železno kroglo. Tako nas uči termodinamika.

Razumem primerjavo, ampak moram reci, da ni primerna. Gladina vode je navidezno mirna, v resnici pa gre za mnogoterno dejavnost. Mirnosti kot take Ni. Veter je tukaj primerjava z cem? Kaj je glavno gonilo delcev, kaj je tisto kar daje delcem( valovanju) prvi impluz, prvo gibalo gibanja; prvi potencial energije? Menim, da energija ne vsebuje princip staticnosti, ter da si samo sposoja doloceno kvantiteto energije( od same sebe); recimo kot majhni fragmenti, paketki energije.


1.zakon termodinamike

Polna energija toplotno izoliranega sistema ostaja nespremenjena.

Energije ni mogoče uničiti ali ustvariti iz nič, pod določenimi pogoji pa je mogoče pretvoriti eno obliko energije v drugo.


Zanima me, kaj je tukaj misljeno iz nic? Nica Ni, tudi ta Ni katerega skusam negirati, je rezultat ne obstoja( sej razumete problem lingivstike). V vakumu je energija. Vacuum energy


Vsi ti zakoni termodinamike, v kolikor vidim pa temelji na proucevanju makroteles.
Kaj pa se dejansko dogaja na subatomskem nivoju, kjer imamo opraviti z delci( valovanji)?
Ce si predstavljam nek sistem( vesolje) sestavljen iz kroglic, potem si lahko zamislim da bodo te kroglice se nekoc zaustavile, torej zamrznile. Ampak tukaj ne gre za kroglice, ampak valovanje, impulse.

Ne, obstajajo pa števne in neštevne neskončnosti.

No, to sem mislil. Hvala.




P.S: Gzibret a si pogledal, kar sem ti dal?

Zanima me, kaj je tukaj misljeno iz nic? Nica Ni, tudi ta Ni katerega skusam negirati, je rezultat ne obstoja( sej razumete problem lingivstike). V vakumu je energija.Vacuum energy

To je eden izmed tvojih poglavitnih problemov, neke divje zaključke vlečeš na podlagi zelo poljudnih razlag in pomankljivega razumevanja.

Če 1.ZT zapišemo kot

dU = δQ + δW

postane stvar dokaj nedvoumna, mar ne?

A to mislis kot "neglectic changes in kinectic and potential energy"

dU = δQ - δW
-------------------------------------------------------------------------------------
1.Z.T.

dE = δQ - δW


POjasni malo, in menim da smo se oddaljili od teme.Ali vidita v tem zavest?
No, jaz jo, ker sem v zacetku dal predpostavko, ter jasno opisal osebno spekulacijo. Sem mislil, da bo nekdo pokomentiral, rekel vsaj mogoce, ali pa Ne, in pojasnil zakaj ne. No kakorkoli ze.
lp

To je eden izmed tvojih poglavitnih problemov, neke divje zaključke vlečeš na podlagi zelo poljudnih razlag in pomankljivega razumevanja.

KAj je poljudna razlaga, to da je sredisce mojega osredotocanja samo bistvo, atom, delec; nihanje? Da, se pa strinjam da je problem.

Cel čas govoriš o atomih. Na podlagi česa pa sploh verjameš, da atomi obstajajo. A si jih že kdaj videl?

Pa veter ni metafora. Veter je veter, gibanje atmosfere. Pa če te veter moti, pol pa namesto vetra vstavi potres. Ali meteorit. Ali orjaško velikokrako megažabo, ko skoči v vodo....

Zakaj železna krogla? Železo je element, iz katerega ne moremo ne s fuzijo, ne s fizijo pridobiti več energije. Je najbolj obstojen element oz. na energetsko najnižjem nivoju. Zakaj krogla? Delci v formi krogle imajo najnižjo vrtilno količino. Če je materija v obliki krogle in homogena, ne moremo več pridobiti nič energije zaradi delovanja gravitacijskega potenciala.

Zakaj sem vprašal vprašanje o atomih? Videti jih očitno ne moremo, tudi zatipati ne, lahko pa na njihov obstoj domnevamo na podlagi določenih pojavov na makrosvetu, ki so posledica atomske strukture snovi na mikroskali. Kar tudi poda razlago na naslednje tvoje domneve:

> Veter; bi razclenil na sestavne dele, torej iz cesa je sestavljen, kot si rekel gibajoca atmosfera, to atmosfero bi nadaljno lahko razclenil in prisel do pricujocega bistva, torej glavne teme nasega pogovora, zacetne nitke, zdaj ocitno nase , spekulacije.

Saj atome lahko tudi razčlenjuješ, samo je obnašanje teh delcev na mikroskali tako čudno, da o njihovih lastnostih lahko le bolj ali manj natančno špekuliramo. Obstajajo tudi fundamentalne (na osnovi špekuliranja) omejitve glede delitve delitev.

> Hkrati vse teži k energijsko čim nižjim stanjem, konkretno železni krogli.

Čeprav lahko tukaj malo špekuliramo. Dovolj velika železna krogla se preobrazi v črno luknjo, ki začne sevati.....

Zavest je večni nihajoči pulsirajoči del vseobsegajoče energije.Vsebuje nizko entropijo, in je koheretna. Rečeno je;da je odvisno od zavesti kakšna bo inkarnacija ali nova, vsekakor določljiva lokacija pozicija, te nihajoče pulsirajoče energije; zavesti.
Zavest ima hologramske lastnosti, to pomeni da se tako majhni deli te vseobsegajoče energije vsebuje zapis celote;stanje ali informacijo vseh možnih lokacij in interakcij energijskih stanj dane koherence.Zavest se obravnava kot energijski hologramski kompleks;nihanje, ki je suma-integral celotne podane koherence verjetnostne porazdelitvene energijske gostote podanih elementov v vseobsegajočem sistemu prabitnosti in se venomer kaže kot harmonično;pulsirajoče periodično gibanje.
Ker je zavest po svojstveni naravi; lastnosti ,nihajoči kompleks tako sama vsebuje določene frekvence, ki pa so dejansko fragmenti-odvodi celotnega suma-integrala verjetnostne porazdelitvene gostote koherenc.
Le ti vsebovani nihajoči elementi;parametri;lahko preidejo v določeno (vzbujajoče, oscilirajoče energijsko)stanje;odgovorijo z odgovarjajočo frekvenco,ker so sestavni deli prabitnosti imajo po svoji naravi težnjo po najmanjšem energijskem stanju.Obstajajo skupne energijske oscilacije, harmonično gibanje , ki je po naravi (kvaliteti)koherentno in enako temeljnemu polju ali t.i. celotnemu sumu integralu teh vseobsegajočih kvantov energijskega kompleksa Vrhovne Zavesti.
To so tako imenovane resonančne vrednosti;enakosti z Vrhovno Zavestjo,prabitnostjo, ki je temelj in fundament vseobsegajočega energijskega kompleksa.
Ko je zavest koherentno povezana z vseobsegajočimi posamičnimi deli vseobsegajočega energijskega kompleksa prabitnosti, in deluje kot osnovna/o njena integriteta,ali njen sestavni del, potem zavest ali zavestni energijski kompleks (bita) dejansko prikliče (privlači) posamične resonanci odgovarjajoče energijske dele.Da se lahko vzpostavi energijsko najbolj ugodno stanje je za to potrebna prava frekvenca,nihanje pulsiranje teh majhnih energijskih enot, ki pa delujejo vsekakor v skladnosti,harmoniji z Vrhovno prabitnostjo;vseobsegajočim energijskim spektrom, kot tudi z posamičnimi kvanti teh energijskih nihajočih enot, ki pa se obnašajo kot kaotični sistem;(visoka entropija ),čeprav imajo zelo lepo harmonično gibanje, pulsiranje.valovanje.Težišče je k zbiranju;medsebojnem izmenjavanju svojih lastnih nihajočih frekvenc, torej v smislu interferenc;kjer so točke interference stikališče resonance;enako harmonično gibanje, pulsiranje -valovanje. Temu sledi odgovarjajoči dogodek;
(Manifestacija koherentne urejenosti energijskih kvantov, ki ogovarjajo na vzbujeno stanje nihajoče zavesti. Točke resonance so rezultati ujemajočih se zunanjih parametrov, ki se nam kažejo kot navidezna naključja).V resnici gre samo za energijski porazdelitveni koherentni odgovor, popolne vseobsegajoče energije, prabiti, ki pa v določenem trenutku sovpada z nihajočimi deli koherentne enosti -zavesti.


lp

OwcA: Zdaj je na mestu kakšen "god doesn't play dice" argument :)

Jaz bi bil še bolj drzen: verjamem, da Turing ne bi prestal Turingovega testa.

Trebali bi se vprašati:
Bi ta isti posameznik z tumorjem na možganih imel pedofilska nagnjenja tudi ob drugačni vzgoji in drugačnem okolju?
(tumor je že po naravi slab - ampak konotacija gre naprej v navidezno "normalen" ustroj možganov).

Vsekakor, ampak to je še vedno čisti determinizem, le spremenljivk je nekaj več.

Thomas:
Mogoče se iz tega tvojega primera lepo vidi, da je zavest samo opazovalec.
Kot bi ji nekdo predvajal film

Hehe, kaj sm našel(na disku).

Svobodna volja za telebane


Nek stroj(za primer bom vzel človeka) svobodne volje ne more imeti, oziroma lahko celo rečemo, da je ta besedna zveza neustrezna. Zakaj? Človek, ki bi imel svobodno voljo bi se lahko povsem afizikalno odločal. Se pravi njegovo odločanje nebi bilo odvisno od fizikalnih procesov(determinističnih ali ideterminističnih). Kar bi pomenilo to, da je naša volja osnovni gradnik tega sveta in je torej neodvisna in celo sama lahko sproža fizikalne procese. Da to ni res je bilo že večkrat demonstrirano. Človek se je lahko naprimer svobodno odločil, kdaj bo dvignil roko v zrak. Naprava na katero je imel priključene možgane je napovedala(zaznala fizikalni proces), da bo človek dvignil roko, preden se je sam sploh zavedal, da jo hoče dvigniti. Se pravi, najprej je bil nek fizikalni proces, ki je povzročil hotenje po dvigu roke in nato tudi dvig roke. In ne obratno, da bi naše hotenje, oziroma naši razlogi sprožili fizikalni proces. Pri tem je povsem vseeno ali je bil fizikalni proces determinističen ali ideterminističen, na nobenega seveda nimamo nikakršnega vpliva.
Malce težje pa bi odgovorili, zakaj imamo zavest, čutenje in posledično občutek svobodne volje, saj se nam lahko zazdi, da je vse to nepotrebno? Zavest je (stranski) produkt samonanašanja. Ko postaneš dovolj bister, pač padeš sam v svoj "scope". (Pa "bister" ne pomeni samo inteligence, pač pa so to tudi drugi "možganski agenti".) In ko si tako samemu sebi na očeh, se distanciraš od okolja in se s tem definiraš. Narediš model sveta, v katerem si vedno nekaj posebnega. Zavest posledično ne sprejema odločitev, je samo posledica oziroma stranski pojav nečesa, kar nam zelo koristi. Namreč da delamo modele sveta v katerih smo mi sami. Naprimer, šipe so začeli vdelovati v stene (okna) da bi prišla svetloba. Pa da bi hkrati ostal mrzel veter in dež zunaj. Za odsev v šipi pa ni nihče prosil. Kar prišel je. Tako kot je kar prišla – tudi zavest. Prej v evolucijskem razvoju - ko zavesti še ni bilo - je bilo naprimer neprijetno stanje samo signal, da je treba ven iz te situacije, oziroma prijetno da se ostane v situaciji. Potem ko se je notranji opazovalec pojavil, je ta stanja zaradi samozavedanja tudi občutil. Od tod torej občutki. Občutek svobodne volje pa je samo posledica tega, da ne razmišljamo o vseh faktorjih(saj niti nebi mogli), ki vplivajo na našo voljo. Če nam ravno kdo česa ne ukaže, se nam lahko že zelo hitro dozdeva, da se odločamo popolnoma svobodno.
Velja pa se vprašati, če je človek brez svobodne volje lahko svoboden? Oziroma na kakšen način je njegova svoboda povezana z njegovo voljo. Lahko bi rekli, da je človek tem bolj svoboden, tem bolj lahko uveljavlja lastno voljo. Naprimer nekdo, ki je zaprt je zelo nesvoboden, če ga žene močna volja po prostosti. Velja tudi obratno, nekdo ki si močno želi biti zaprt, je zelo nesvoboden, če je prost. Svoboden sem torej takrat, ko lahko storim tisto, do česar sicer nesvobodno(fizikalno determinirano) pridem, da si želim oziroma hočem. Svoboda je torej to, da lahko storim kar hočem. Kaj pa hočem – pa že ne morem nič zato.
Zanimive so predvsem implikacije ugotovitve, da nimamo svobodne volje. Glavni pomislek je predvsem pomislek glede smiselnosti bivanja. Ne strinjam se s trditvijo, da življenje brez svobodne volje, kjer nimamo vpliva na naša dejanja, ni smiselno. Namreč tudi na dogajanje v filmu nimamo nobenega vpliva, pa ga je vseeno smiselno gledati. Zaradi užitka ob gledanju seveda. Naslednji pomislek je glede smiselnosti kaznovanja zločincev, saj naj ne bi bili krivi za svoja dejanja. Če je nekdo kriv ali ne, je precej semantično in ne bistveno vprašanje. Bistveno vprašanje je, če nekdo počne škodljive stvari. In če jih, ga je po definiciji dobrega potrebno onemogočiti pri teh dejanjih. Ravno zato, naprimer neprištevnost nebi smela biti olajševalna okoliščina(ponekod tudi ni). V končni fazi nobeden ni imel možnosti svobodne odločitve, niti prišteven niti neprišteven..

Zavest je, vsaj upam, še kaj več od samega opazovalca.

Upajo, da zavest odloča. Da jo peče vest. Da simpatizira...

Ampak za to skrbijo drugi agenti, agencije imenovane - human mind machine.

Zavest pa samo "uživa v dogajanju". Užitek se ji dogaja, pravzaprav, opazuje ga. Lahko je tudi negativen, žal.

Zavest opazuje to inteligentno biološko mašino in doživlja pain in pleasure.

Nastala naj bi zarad pure hitrosti computinga te biološke mašine.

Z močjo tako raste in se veča inteligenca (je inteligenca vzročno/posledično reagiranje/odzivanje na vzorce v delovanju te brain mašine?)...

(Zival, ki zagleda neko podobo v ogledalu, ne ve da je to ona sama, clovek pa ve, ker prepozna vzorec. Temu sedaj ne moremo vec reci, da se zaveda samega sebe, le zato ker se prepozna v ogledalu (no vsaj vcasih vem da se je tko govoril). To seveda velja le v primeru, ko besedi zavedanje in zavest enacimo. Ce sta pa ta dva pojma popolnoma razlicna (fora je le v besedi), je pa spet druga stvar.)

...to se pravi, da neka manj inteligentna, manj razvita mašina, npr. žival nima zavesti, torej ne "občuti" bolečine/ugodja...a vendar reagira ob neki trenutni anomaliji na temu stroju, ki je "živ" a se ne zaveda. To reagiranje na zunanji vpliv je tako preventivno reagiranje, refleks, za preprečitev iz "živega" stanja v "mrtvo" stanje (v skrajnem primeru) oz iz popolno delujočega v delno delujočega (ranjenega). Temu bi lahko rekli tudi občutenje te anomalije (poškodbe), torej mašina brez zavesti "občuti", a se ne zaveda.

Kako reagira je odvisno od njene inteligence in vrste občutenja. Občutenje je lahko negativno oz pozitivno (pain/pleasure). Ta stroj, kolikor je ze inteligenten, torej občuti ta pain/pleasure in na to primerno reagira (refleksni odmik tacke iz zerjavce, vztrajanje proti ugodju (rastlina raste proti soncu oz mucek lezi na topli havbi)), a se vsega se vedno ne zaveda, ker nima zavesti.

Kako pa lahko mi definiramo trplenje pri manj razviti masini in taki, ki ima zavest (clovek)? Pri obeh je fizika(biologija) ista/podobna, le da se je mi zavedamo. Torej se zavedamo bolecine. Kot organizem (stroj), ki se pa zeli ohraniti pri zivljenju, "boli" tako manj razvitega (zival) kot bolj razvitega (clovek).

Sedaj pa...kako lahko mi definiramo zavest? Kako vemo kaj je, kje je...itd. Ce predpostavimo le to, da se razvije pri doloceni, dovolj visoki surovi moci, kompjutinga...kako lahko nato hkrati upamo, da bomo s pomocjo SAI enkrat odkril najmanjso mozno postavitev atomov (komentarji v temi mirror minds.), kjer bo laufala zavest. Bo ta struktura se enostavnejsa, kot pri psu? rastlini? No nevem, nam bo SAI povedala.

Kar je bil pa razlog za ta tekst tukaj..je pa to, ker me zanima, kako vemo da pac zival nima zavesti (da ni sentient). Pa ceprav sem sam preprican da pac ne. Vendar me je v nasprotno razmislanje postavilo prebiranje teme mirror minds. S kaksnim poizkusom to lahko oz smo ugotovili? Ocitno je vprasati ne moremo.

Ps.: pozabil sem omeniti nekega cloveka, ki naj bi bil tudi brez Zavesti/Zavedanja. Mislim da sem to tudi tu nekje prebral, pa sedaj ne najdem. Ce se kdo spomne bi res rad spet mal o tem prebral, ko sem ze tko confused...

Zakaj? Kako sploh lahko določiš katere razlike napram, predpostavimo nezavedajočim, živalim niso le posledica večje inteligence.

Da je nezavedno polno evolucijskih, genskih zahtev človeške vrste, in da na obnašanje ljudi vpliva tudi organsko/ gensko, je že znano kar nekaj časa. Where have you bin lately ?

Iz tega pa nikakor ne izhaja avtomatsko, da je zavedno zgolj pasivni opazovalec ! Človek je enoten stroj (če že morate uporabljati analogijo s stroji). Interakcija, vplivanje med zavednim in nezavednim ter organskim določa način reagiranja.

In ker je enoten ˝stroj˝, ta prepletenost med organskim in mentalnim omogoča pretvorbo psihičnega v fizično. Kot, naj bo še enkrat, SW v računalniku poganja HW.
Kjer koncepti, besede na papirju, z vpisom v kodo postanejo ˝meso˝. Spremembe v fizikalnem stanju. In niti približno ne moreš temu, Thomas, pripisati poganstva.

Svobodna volja, neomejena in nepovezana z organskim substratom, telesom, je zgolj abstrakten filozofski koncept, ne realna možnost, seveda. Grki so že dolgo tega ..dead and burried. Kot so tudi tisti, ki takšne abstrakte še vedno obdelujejo kot dejansko možne in ne zgolj za možgansko telovadbo.

Lp.IgorGrozni

Enkrat sem vas že opozarjal, zakaj je potrebno uporabljati koncepte zavedno, nezavedno. Uporaba topografskih izrazov zavest/podzavest vas pripelje točno tja, kjer ste. Ko razmišljate o človeški psihi razstavljeni na sestavne dele, brez, da bi upoštevali njihovo prepletenost in medsebojno vplivanje. So pa potem razumljivi, ko tako razstaviš psiho na krajevno ločene dele, ki to niso, nekateri zgrešeni zaključki. Kot je ta, da je zavest samo spectator.

> nekateri zgrešeni zaključki. Kot je ta, da je zavest samo spectator.

Pač pa tudi kaj?

Zavest kaj odloča mogoče? A veš povedati EN primer, ko se zavest odloči drugače, kot ji narekuje refleks ali razmislek?

Razen da je upoštevan faktor v razmisleku, zavest nima pri vsem skupaj nič. Samo pokasira vse. Kot delničar pri delitvi dividend. Ni pa sodelovala pri kreiranju politike in pri poslovanju. Kar jo najde, jo pa najde.

Razen, če veš kontraprimer temu, je tvoja teza kaput.

Ali ti podzavest dejansko odloča o vsem pomembnem (tudi višje, racionalne odločitve, ne leuravnavanje osnovnih telesnih funkcij)
Ali pa ima dejansko zavest zadnjo besedo pri racionalnih odločitvah.

Žejen sem. Jasen signal biološke potrebe. Če ne bom pil bom umrl. Če bi me vodili geni ali na višjem nivoju podzavest (in bi bila zavest le opazovalec) se bi mi z vse večjo žejo umaknile vse druge potrebe in bi bil pripravljan storiti vse (še več, storil bi vse) da si pač olajšam žejo.
Kar je povsem normalno.

AMpak zakaj se lahko potem odločim, da vode ne bom pil? Celo tako dolgo, dok ne padem v nezavest ali smrt? Podzavest tukaj hoče, da pijem, zavest pa se odloči, da tega ne bo stoirla in prevlada nad podzavestjo, nad instinkti, impulzi.

Seveda se lahko zgovarjaš, da je moje nepitje pripomoglo k ohranitvi mojega klana. Lahko pa vzameš Occama in trdiš, da nisi pil, ker tega zavestno nisi hotel (čeprav te je telo prepričevalo v nekaj drugega)

Ekstremen primer. AMpak jasen,
Zgolj zato, ker sta si mnogokrat zavest in podzavest v sožitju, da imata podobne želje in jih podobno uresničujeta, to še ne pomeni, da je tvoja zavest le iluzija ali ujetnik podzavesti.

Se zgodi. Pri določenih bolnikih, ki ne morejo kontrolirati svoje nagone in svojo podzavest.

AMpak pri večini ima zadnjo besedo zavest. In morda je to bit vsega.

Ah dej no.

Ne moreš se zapičit v eno dejstvo (da nezaveden del odloči nekaj, preden si tega zavedaš) in potem zgolj na podlagi tega trditi, da so vse odločitve podzavestne in na katere ne moremo vplivat. Da tvoja zavest nima veze pri odločitvah, ampak je zgolj nemočen opazovalec že odločenih odločitev oz. da ti omogoča primernejšo iluzijo kontrolo aka svobodne volje.

Važna je tvoja odločitev in tvoje dejanje. Vse, kar je vmes (kakorkoli bizarno se že zdi) je pri pojmu svobodne volje irrelevantno.

Saladin, tvoja zavest vedno deluje tako, kakor je v danem trenutku najboljše zate in preprosto NE GRE drugače. Tudi, če stradaš, je to trenutno zate najboljša odločitev -> ker pač želiš dokazati neko poanto, ki je pomembnejša od zadovoljevanja potrebe po hranjenju.

Oz. lahko ti postavim podobno vprašanje, ali si sposoben neegoističnega dejanja? Ker če si, potem imaš neko možnost odločanja. Pa še to samo vedenjsko gledano, brez upoštevanja fizike.

Mirror Neurons

še ena potrditev, da vse kar počnemo je simuliramo, ponavljamo in sestavljamo vzorce.

Strinjam se, da človek stremi h maksimalnem pleasurju in minimalnem painu

a vse kar počnemo je simuliramo, ponavljamo in sestavljamo vzorce.

Tanka je razlika med oponašanjem in učenjem nečesa novega. Če podzavestno oponašanje prispeva k hitrejšemu in učinkovitejšemu učenju - super.
AMpak to je le način zbiranja informacij. Važno je, kaj s temi informacijami delamo.

Čist simple - bolj ko nekaj koncentrirano, premišljeno delaš, manjšo vlogo ima podzavest. Krajši čas, ki ga imaš na voljo za določeno operacijo, pa pomeni večjo vlogo refleksov in podzavestnih dejanj.
Če pa ne moreš niti skoncentrirano zanemarit tistega, kar ti veleva podzavest, pa je to bolezensko stanje. Izjema.

Napiši post, ki vsebuje eno samo veliko črko English abecede, po izbiri tvoje zavesti

Zavest in podzavest so ponavadi želijo isto. Biološki nagoni ponavadi stremijo podobnemu kot intelektualni. Ko pa pride do konflikta med biološkimi in intelektualnimi (podzavestnimi in zavestnimi potrebami) pa se lahko pokaže, da imaš praviloma zavestno kontrolo nad svojim dejanji.

Pri taki banalnosti kot si napisal ne moreš vedet, kdo se je odločil. Zaradi mene lahko o vseh malenkostih (četudi regulirajo osnovne življenske funkcije) odloča podzavest.
Važno pa je, da nad tistim, kar smatramo za intelektualne odločitve, ima kontrolo zavest - toreaj da imamo svobodno voljo.

ali si sposoben neegoističnega dejanja?

Tega nikoli ne veš, dokler ne pride do takšne situacije.